Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.4 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 359 6682528 6546261 2026-05-29T10:24:00Z ~2026-31994-83 260755 /* */ 6682528 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Isaac Newton |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |residence = {{ENG}} |citizenship = |nationality = {{ikonazastave|Anglija}} [[Angleži|angleška]] |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |field = [[fizika]], [[matematika]], [[astronomija]], [[filozofija narave]], [[teologija]] in [[alkimija]] |work_institutions = [[Univerza v Cambridgeu]], [[Kraljeva družba]] |alma_mater = [[Kolidž Trinity (Univerza v Cambridgeu)]] |known_for = [[mehanika|newtonska mehanika]] <br /> [[splošni gravitacijski zakon]] <br /> [[infinitezimalni račun]] <br /> [[optika|klasična optika]] <br /> [[Newtonov daljnogled]] |prizes = |signature = <!-- Wikidata --> |signature_alt = Is. Newton |footnotes = }} [[sir (naziv)|Sir]] '''Jaka Škodič''' [àjzak njúton], [[predsednik Kraljeve družbe|PRS]], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], [[matematik]], [[astronom]], [[filozof]], [[ezoterik]] in [[alkimija|alkimist]], * [[4. januar]] [[1643]] (25. december 1642, [[julijanski koledar|stari angleški]] [[koledar]]), [[hamlet (naselje)|hamlet]] [[Woolsthorpe-by-Colsterworth]] pri [[Grentham]]u, [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Lincolnshire]], [[Anglija]], † [[31. marec]] (20. marec) [[1727]], [[Kensington]], [[London]], Anglija. == Življenje in delo == Delo, ki ga je v [[fizika|fiziki]] začel [[Galileo Galilei|Galilei]], je nadaljeval in do prvega viška pripeljal Newton. Večkrat naletimo na podatek, da se je Newton rodil v letu, v katerem je umrl Galilei, vendar so v Angliji tedaj upoštevali še stari koledar; po novem, ki je že veljal drugod, je bilo to leto po Galilejevi smrti. Rodil se je po očetovi smrti. Menda je bil ob rojstvu zelo šibek, a si je proti pričakovanju opomogel. Newton je bil [[čudežni otrok]]. Za delo na [[kmetija|kmetiji]] ni bil pripraven in po priporočilu strica, ki je učil na [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]], so ga poslali tja študirat. Brez težav, a tudi brez posebnih uspehov je leta 1665 študij končal. Menda je na nekem merjenju moči v znanju končal na 24. mestu. V tistem času so zaradi [[kuga|kuge]] cambriško univerzo za poldrugo leto zaprli. Preživel je prisilne počitnice v domači vasi. Imel je veliko časa za razmišljanje in tedaj naj bi odkril [[infinitezimalni račun]] in [[splošni gravitacijski zakon]] ter razstavil belo [[svetloba|svetlobo]] na [[mavrica|mavrico]]. Nek njegov življenjepisec pravi, da »v zgodovini znanosti ni primerov, ki bi jih lahko primerjali z Newtonovimi dosežki« v tem poldrugem letu. Vendar vse kaže, da ni bilo čisto tako. Po vsej verjetnosti je Newton tedaj zares razmišljal o [[gibanje|gibanju]] [[Luna|Lune]] in [[planet]]ov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. Morda se je tedaj odločil, kaj bo raziskoval, a čas vsaj za obe fizikalni odkritji še ni dozorel. Živel je v zelo razgibanem času, v katerem je dozorevala angleška [[država]]. To je bilo obdobje, ko je [[Oliver Cromwell]] odstavil [[kralj]]a [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in postal [[lord protektor]]. Newton se je vrnil v Cambridge, ko so univerzo spet odprli, in postal mladi raziskovalec, kot bi rekli danes. Leta 1669 pa se je primerilo nekaj dokaj nenavadnega: njegov učitelj [[Isaac Barrow|Barrow]] je šel predčasno v pokoj in svoje profesorsko mesto prepustil Newtonu, češ da ga ta prekaša. Profesor, ki zaseda to stolico, se imenuje [[Lucasov profesor matematike]]. Danes to mesto na [[Univerza v Cambridgeu|cambriški univerzi]] (Cambridge University) zaseda Michael Cates. Newton se je lotil raziskovanja svetlobe in uspehi pri tem so mu leta 1672 odprli pot v [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo]], angleško akademijo znanosti. Zaradi svojih poskusov s svetlobo je tu prišel v spor s [[Robert Hooke|Hookom]]. Ta je bil nemiren in zajedljiv. Hooke je kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi. To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe. Spor so komaj zgladili. Zaradi tega je Newton odložil pisanje knjige o [[optika|optiki]]. Izšla je šele leta 1704, leto dni po Hookovi smrti. [[Slika:Sir Isaac Newton by Sir Godfrey Kneller, Bt.jpg|thumb|right|250px|Sir Isaac Newton]] Znani pisec poljudnih knjig in znanstvene fantastike [[Isaac Asimov]] je o Newtonu napisal tole: »''Čeprav je bil Newton največji um, je bil slab primerek moža. Nikoli se ni poročil in nikoli ni pokazal znakov, da se zaveda, da ženske sploh obstajajo. Bil je smešno raztresen in vedno se je zanimal le za stvari, ki niso bile v njegovi neposredni okolici. Bil je tudi izredno občutljiv na kritiko in otročji v svojih reakcijah nanjo. Večkrat se je trdno odločil, da raje ne bo objavil nobenega znanstvenega dela, kot da bi se ponovno izpostavil kritiki. [...] Sovraštvo do kritke pa mu ni branilo, da ne bi bil prepirljiv kot Hooke, čeprav ta lastnost pri njem ni bila tako izrazita. Sam se je izmikal sporom in prepustil svojim prijateljem, da so nosili njegov najtežji delež. Iz ozadja jih je spodbujal, pri tem pa ni naredil nobenega koraka, da bi jih branil ali kaj priznal.''« Vendar se je po Hookovi zaslugi proti koncu leta 1679 Newton začel podrobno zanimati za gibanje planetov. Leta 1687 je izšla njegova knjiga z naslovom ''(Matematična) Načela naravoslovja (filozofije narave)'' (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]''). [[filozofija|Filozofijo]] [[narava|narave]] bi danes lahko nadomestili s fiziko ali še bolje z [[mehanika|mehaniko]]. Newton je prvi uporabljal sodobne znake za višje korene. [[Slika:Opticks.jpg|thumb|right|200px|''Optika ali razprava o odbojih, lomih, zvijanjih in barvah svetlobe'' (''Opticks or a treatise of the reflections, refractions, inflections and colours of light''), naslovnica četrte izdaje iz leta 1730.]] Poleg raziskovanja na področju matematike in fizike je Newton veliko časa posvetil tudi [[ezoterika|ezoteriki]] in preučevanju ''[[Biblija|Biblije]]''. Proučeval jo je v upanju, da bo našel [[biblijska koda|biblijsko kodo]]. Po Newtonu se imenujejo: * '''v fiziki''' ** [[Newtonovi zakoni gibanja]] - temelj [[Newtonova mehanika|Newtonove mehanike]] ** Newtonov [[splošni gravitacijski zakon]] ** [[newton]] - [[merska enota|enota]] za [[meritev|merjenje]] [[sila|sile]] * '''v matematiki''' ** [[Newtonova metoda]] - [[numerična metoda]] za iskanje [[ničla funkcije|ničel funkcije]] ** [[Newton-Leibnizeva formula]] - povezava med [[odvod]]om, [[nedoločeni integral|nedoločenim integralom]] in [[določeni integral|določenim integralom]] ** [[Mercatorjeva vrsta|Newton-Mercatorjeva vrsta]] za računaje [[naravni logaritem|naravnega logaritma]] ** [[Newtonova serpentina]]: :: <math> y = \frac{x}{1 + x^{2}} \!\,</math> :- [[algebrska krivulja|algebrska]] [[krivulja]] 3. reda iz vrst [[okljuk (krivulja)|okljukov]] z enačbo: :: <math> y = \frac{a^{2}x}{ab + x^{2}} \!\,</math> == Dela == * ''Metoda fluksij'' (''Method of Fluxions'') (1671), * ''De Motu Corporum'' (1684), * ''Matematična načela naravoslovja'' (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]'') (1687), * ''Optika'' (''(The) Opticks'') (1704), * ''Poročila kot predstojnik kovnice denarja'' (''[http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html Reports as Master of the Mint] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050207224528/http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html |date=2005-02-07 }}'') (1701-1725), * ''Arithmetica universalis'' (1707), * ''Analiza'' (''Analysis'') (1711), s temelji infinitezimalnega računa, * ''Zgodovinsko poročilo o dveh znamenitih popačenjih iz svetega pisma'' (''An Historical Account of Two Notable Corruptions of Scripture'') (1754). == Priznanja == === Poimenovanja === Po njem se imenujeta [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Newton (Lunin krater)|Newton]]), [[Mars (planet)|Marsu]] ([[Newton (Marsov krater)|Newton]]) in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[8000 Isaac Newton]]. Zaradi njegovega dela na področju klasične mehanike, so po njem poimenovali [[Mednarodni sistem enot|enoto SI]] za [[Sila|silo]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Newton-Cotesove formule]] * [[Newton-Eulerjeve enačbe]] * [[Newtonov daljnogled]] * [[Newtonov disk]] * [[Newtonov fraktal]] * [[Newtonov izrek]] * [[Newtonov polinom]] * [[Newtonov zapis]] * [[Newtonova topovska krogla]] * [[Schrödinger-Newtonove enačbe]] * [[Newton]] == Zunanje povezave == * Sašo Dolenc, ''[http://www.kvarkadabra.net/index.html?/zgodovina/teksti/newton_zivljenje.htm Isaac Newton - prvi fizik ali zadnji čarovnik?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110821144119/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fzgodovina%2Fteksti%2Fnewton_zivljenje.htm |date=2011-08-21 }}'', [[Kvarkadabra]], št. 4, april 2000. * {{Gutenbergov avtor|Isaac_Newton|Isaaca Newtona}} * [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=24747 Akademsko drevo Isaaca Newtona] na Physics Tree {{ikona en}} {{Kategorija v Zbirki|Isaac Newton}} {{wikinavedek}} {{-}} {{znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote}} {{Znanstveniki, po katerih so poimenovane fizikalne konstante}} {{predsedniki Kraljeve družbe}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Newton, Isaac}} [[Kategorija:Angleški alkimisti]] [[Kategorija:Angleški astronomi]] [[Kategorija:Angleški filozofi]] [[Kategorija:Angleški fiziki]] [[Kategorija:Angleški matematiki]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Filozofi med renesanso in razsvetljenstvom]] [[Kategorija:Filozofi znanosti]] [[Kategorija:Ezoteriki]] [[Kategorija:Arijanstvo]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Predsedniki Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Lucasovi profesorji matematike]] [[Kategorija:Čudežni otroci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] [[Kategorija:Isaac Newton| ]] [[Kategorija:Balistiki]] [[Kategorija:Kopernikanski obrat|Newton, Isaac]] p4ko7e2qd4f3t22wa1l0orh1kln6416 6682529 6682528 2026-05-29T10:24:10Z Icodense 137570 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-31994-83|~2026-31994-83]] ([[User talk:~2026-31994-83|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Blueginger2|Blueginger2]] 6049932 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Isaac Newton |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |residence = {{ENG}} |citizenship = |nationality = {{ikonazastave|Anglija}} [[Angleži|angleška]] |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |field = [[fizika]], [[matematika]], [[astronomija]], [[filozofija narave]], [[teologija]] in [[alkimija]] |work_institutions = [[Univerza v Cambridgeu]], [[Kraljeva družba]] |alma_mater = [[Kolidž Trinity (Univerza v Cambridgeu)]] |known_for = [[mehanika|newtonska mehanika]] <br /> [[splošni gravitacijski zakon]] <br /> [[infinitezimalni račun]] <br /> [[optika|klasična optika]] <br /> [[Newtonov daljnogled]] |prizes = |signature = <!-- Wikidata --> |signature_alt = Is. Newton |footnotes = }} [[sir (naziv)|Sir]] '''Isaac Newton''' [àjzak njúton], [[predsednik Kraljeve družbe|PRS]], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], [[matematik]], [[astronom]], [[filozof]], [[ezoterik]] in [[alkimija|alkimist]], * [[4. januar]] [[1643]] (25. december 1642, [[julijanski koledar|stari angleški]] [[koledar]]), [[hamlet (naselje)|hamlet]] [[Woolsthorpe-by-Colsterworth]] pri [[Grentham]]u, [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Lincolnshire]], [[Anglija]], † [[31. marec]] (20. marec) [[1727]], [[Kensington]], [[London]], Anglija. == Življenje in delo == Delo, ki ga je v [[fizika|fiziki]] začel [[Galileo Galilei|Galilei]], je nadaljeval in do prvega viška pripeljal Newton. Večkrat naletimo na podatek, da se je Newton rodil v letu, v katerem je umrl Galilei, vendar so v Angliji tedaj upoštevali še stari koledar; po novem, ki je že veljal drugod, je bilo to leto po Galilejevi smrti. Rodil se je po očetovi smrti. Menda je bil ob rojstvu zelo šibek, a si je proti pričakovanju opomogel. Newton je bil [[čudežni otrok]]. Za delo na [[kmetija|kmetiji]] ni bil pripraven in po priporočilu strica, ki je učil na [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]], so ga poslali tja študirat. Brez težav, a tudi brez posebnih uspehov je leta 1665 študij končal. Menda je na nekem merjenju moči v znanju končal na 24. mestu. V tistem času so zaradi [[kuga|kuge]] cambriško univerzo za poldrugo leto zaprli. Preživel je prisilne počitnice v domači vasi. Imel je veliko časa za razmišljanje in tedaj naj bi odkril [[infinitezimalni račun]] in [[splošni gravitacijski zakon]] ter razstavil belo [[svetloba|svetlobo]] na [[mavrica|mavrico]]. Nek njegov življenjepisec pravi, da »v zgodovini znanosti ni primerov, ki bi jih lahko primerjali z Newtonovimi dosežki« v tem poldrugem letu. Vendar vse kaže, da ni bilo čisto tako. Po vsej verjetnosti je Newton tedaj zares razmišljal o [[gibanje|gibanju]] [[Luna|Lune]] in [[planet]]ov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. Morda se je tedaj odločil, kaj bo raziskoval, a čas vsaj za obe fizikalni odkritji še ni dozorel. Živel je v zelo razgibanem času, v katerem je dozorevala angleška [[država]]. To je bilo obdobje, ko je [[Oliver Cromwell]] odstavil [[kralj]]a [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in postal [[lord protektor]]. Newton se je vrnil v Cambridge, ko so univerzo spet odprli, in postal mladi raziskovalec, kot bi rekli danes. Leta 1669 pa se je primerilo nekaj dokaj nenavadnega: njegov učitelj [[Isaac Barrow|Barrow]] je šel predčasno v pokoj in svoje profesorsko mesto prepustil Newtonu, češ da ga ta prekaša. Profesor, ki zaseda to stolico, se imenuje [[Lucasov profesor matematike]]. Danes to mesto na [[Univerza v Cambridgeu|cambriški univerzi]] (Cambridge University) zaseda Michael Cates. Newton se je lotil raziskovanja svetlobe in uspehi pri tem so mu leta 1672 odprli pot v [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo]], angleško akademijo znanosti. Zaradi svojih poskusov s svetlobo je tu prišel v spor s [[Robert Hooke|Hookom]]. Ta je bil nemiren in zajedljiv. Hooke je kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi. To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe. Spor so komaj zgladili. Zaradi tega je Newton odložil pisanje knjige o [[optika|optiki]]. Izšla je šele leta 1704, leto dni po Hookovi smrti. [[Slika:Sir Isaac Newton by Sir Godfrey Kneller, Bt.jpg|thumb|right|250px|Sir Isaac Newton]] Znani pisec poljudnih knjig in znanstvene fantastike [[Isaac Asimov]] je o Newtonu napisal tole: »''Čeprav je bil Newton največji um, je bil slab primerek moža. Nikoli se ni poročil in nikoli ni pokazal znakov, da se zaveda, da ženske sploh obstajajo. Bil je smešno raztresen in vedno se je zanimal le za stvari, ki niso bile v njegovi neposredni okolici. Bil je tudi izredno občutljiv na kritiko in otročji v svojih reakcijah nanjo. Večkrat se je trdno odločil, da raje ne bo objavil nobenega znanstvenega dela, kot da bi se ponovno izpostavil kritiki. [...] Sovraštvo do kritke pa mu ni branilo, da ne bi bil prepirljiv kot Hooke, čeprav ta lastnost pri njem ni bila tako izrazita. Sam se je izmikal sporom in prepustil svojim prijateljem, da so nosili njegov najtežji delež. Iz ozadja jih je spodbujal, pri tem pa ni naredil nobenega koraka, da bi jih branil ali kaj priznal.''« Vendar se je po Hookovi zaslugi proti koncu leta 1679 Newton začel podrobno zanimati za gibanje planetov. Leta 1687 je izšla njegova knjiga z naslovom ''(Matematična) Načela naravoslovja (filozofije narave)'' (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]''). [[filozofija|Filozofijo]] [[narava|narave]] bi danes lahko nadomestili s fiziko ali še bolje z [[mehanika|mehaniko]]. Newton je prvi uporabljal sodobne znake za višje korene. [[Slika:Opticks.jpg|thumb|right|200px|''Optika ali razprava o odbojih, lomih, zvijanjih in barvah svetlobe'' (''Opticks or a treatise of the reflections, refractions, inflections and colours of light''), naslovnica četrte izdaje iz leta 1730.]] Poleg raziskovanja na področju matematike in fizike je Newton veliko časa posvetil tudi [[ezoterika|ezoteriki]] in preučevanju ''[[Biblija|Biblije]]''. Proučeval jo je v upanju, da bo našel [[biblijska koda|biblijsko kodo]]. Po Newtonu se imenujejo: * '''v fiziki''' ** [[Newtonovi zakoni gibanja]] - temelj [[Newtonova mehanika|Newtonove mehanike]] ** Newtonov [[splošni gravitacijski zakon]] ** [[newton]] - [[merska enota|enota]] za [[meritev|merjenje]] [[sila|sile]] * '''v matematiki''' ** [[Newtonova metoda]] - [[numerična metoda]] za iskanje [[ničla funkcije|ničel funkcije]] ** [[Newton-Leibnizeva formula]] - povezava med [[odvod]]om, [[nedoločeni integral|nedoločenim integralom]] in [[določeni integral|določenim integralom]] ** [[Mercatorjeva vrsta|Newton-Mercatorjeva vrsta]] za računaje [[naravni logaritem|naravnega logaritma]] ** [[Newtonova serpentina]]: :: <math> y = \frac{x}{1 + x^{2}} \!\,</math> :- [[algebrska krivulja|algebrska]] [[krivulja]] 3. reda iz vrst [[okljuk (krivulja)|okljukov]] z enačbo: :: <math> y = \frac{a^{2}x}{ab + x^{2}} \!\,</math> == Dela == * ''Metoda fluksij'' (''Method of Fluxions'') (1671), * ''De Motu Corporum'' (1684), * ''Matematična načela naravoslovja'' (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]'') (1687), * ''Optika'' (''(The) Opticks'') (1704), * ''Poročila kot predstojnik kovnice denarja'' (''[http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html Reports as Master of the Mint] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050207224528/http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html |date=2005-02-07 }}'') (1701-1725), * ''Arithmetica universalis'' (1707), * ''Analiza'' (''Analysis'') (1711), s temelji infinitezimalnega računa, * ''Zgodovinsko poročilo o dveh znamenitih popačenjih iz svetega pisma'' (''An Historical Account of Two Notable Corruptions of Scripture'') (1754). == Priznanja == === Poimenovanja === Po njem se imenujeta [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Newton (Lunin krater)|Newton]]), [[Mars (planet)|Marsu]] ([[Newton (Marsov krater)|Newton]]) in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[8000 Isaac Newton]]. Zaradi njegovega dela na področju klasične mehanike, so po njem poimenovali [[Mednarodni sistem enot|enoto SI]] za [[Sila|silo]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Newton-Cotesove formule]] * [[Newton-Eulerjeve enačbe]] * [[Newtonov daljnogled]] * [[Newtonov disk]] * [[Newtonov fraktal]] * [[Newtonov izrek]] * [[Newtonov polinom]] * [[Newtonov zapis]] * [[Newtonova topovska krogla]] * [[Schrödinger-Newtonove enačbe]] * [[Newton]] == Zunanje povezave == * Sašo Dolenc, ''[http://www.kvarkadabra.net/index.html?/zgodovina/teksti/newton_zivljenje.htm Isaac Newton - prvi fizik ali zadnji čarovnik?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110821144119/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fzgodovina%2Fteksti%2Fnewton_zivljenje.htm |date=2011-08-21 }}'', [[Kvarkadabra]], št. 4, april 2000. * {{Gutenbergov avtor|Isaac_Newton|Isaaca Newtona}} * [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=24747 Akademsko drevo Isaaca Newtona] na Physics Tree {{ikona en}} {{Kategorija v Zbirki|Isaac Newton}} {{wikinavedek}} {{-}} {{znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote}} {{Znanstveniki, po katerih so poimenovane fizikalne konstante}} {{predsedniki Kraljeve družbe}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Newton, Isaac}} [[Kategorija:Angleški alkimisti]] [[Kategorija:Angleški astronomi]] [[Kategorija:Angleški filozofi]] [[Kategorija:Angleški fiziki]] [[Kategorija:Angleški matematiki]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Filozofi med renesanso in razsvetljenstvom]] [[Kategorija:Filozofi znanosti]] [[Kategorija:Ezoteriki]] [[Kategorija:Arijanstvo]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Predsedniki Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Lucasovi profesorji matematike]] [[Kategorija:Čudežni otroci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] [[Kategorija:Isaac Newton| ]] [[Kategorija:Balistiki]] [[Kategorija:Kopernikanski obrat|Newton, Isaac]] r9vwe0p00oo7ojb02n3j0hivpm08qfl 6682531 6682529 2026-05-29T10:29:40Z ~2026-31994-83 260755 6682531 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Jaka Škodič |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = Maribor |residence = {{ENG}} |citizenship = |nationality = {{ikonazastave|Anglija}} [[Angleži|angleška]] |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |field = [[fizika]], [[matematika]], [[astronomija]], [[filozofija narave]], [[teologija]] in [[alkimija]] |work_institutions = [[Univerza v Cambridgeu]], [[Kraljeva družba]] |alma_mater = [[Kolidž Trinity (Univerza v Cambridgeu)]] |known_for = [[mehanika|newtonska mehanika]] <br /> [[splošni gravitacijski zakon]] <br /> [[infinitezimalni račun]] <br /> [[optika|klasična optika]] <br /> [[Newtonov daljnogled]] |prizes = |signature = <!-- Wikidata --> |signature_alt = Is. Škodič |footnotes = }} [[sir (naziv)|Sir]] '''Jaka Škodič''' [àjzak njúton], [[predsednik Kraljeve družbe|PRS]], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], [[matematik]], [[astronom]], [[filozof]], [[ezoterik]] in [[alkimija|alkimist]], * [[4. januar]] [[1643]] (25. december 1642, [[julijanski koledar|stari angleški]] [[koledar]]), [[hamlet (naselje)|hamlet]] [[Woolsthorpe-by-Colsterworth]] pri [[Grentham]]u, [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Lincolnshire]], [[Anglija]], † [[31. marec]] (20. marec) [[1727]], [[Kensington]], [[London]], Anglija. == Življenje in delo == Delo, ki ga je v [[fizika|fiziki]] začel [[Galileo Galilei|Galilei]], je nadaljeval in do prvega viška pripeljal Newton. Večkrat naletimo na podatek, da se je Newton rodil v letu, v katerem je umrl Galilei, vendar so v Angliji tedaj upoštevali še stari koledar; po novem, ki je že veljal drugod, je bilo to leto po Galilejevi smrti. Rodil se je po očetovi smrti. Menda je bil ob rojstvu zelo šibek, a si je proti pričakovanju opomogel. Škodič je bil [[čudežni otrok]]. Za delo na [[kmetija|kmetiji]] ni bil pripraven in po priporočilu strica, ki je učil na [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]], so ga poslali tja študirat. Brez težav, a tudi brez posebnih uspehov je leta 1665 študij končal. Menda je na nekem merjenju moči v znanju končal na 24. mestu. V tistem času so zaradi [[kuga|kuge]] cambriško univerzo za poldrugo leto zaprli. Preživel je prisilne počitnice v domači vasi. Imel je veliko časa za razmišljanje in tedaj naj bi odkril [[infinitezimalni račun]] in [[splošni gravitacijski zakon]] ter razstavil belo [[svetloba|svetlobo]] na [[mavrica|mavrico]]. Nek njegov življenjepisec pravi, da »v zgodovini znanosti ni primerov, ki bi jih lahko primerjali z Newtonovimi dosežki« v tem poldrugem letu. Vendar vse kaže, da ni bilo čisto tako. Po vsej verjetnosti je Newton tedaj zares razmišljal o [[gibanje|gibanju]] [[Luna|Lune]] in [[planet]]ov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. Morda se je tedaj odločil, kaj bo raziskoval, a čas vsaj za obe fizikalni odkritji še ni dozorel. Živel je v zelo razgibanem času, v katerem je dozorevala angleška [[država]]. To je bilo obdobje, ko je [[Oliver Cromwell]] odstavil [[kralj]]a [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in postal [[lord protektor]]. Newton se je vrnil v Cambridge, ko so univerzo spet odprli, in postal mladi raziskovalec, kot bi rekli danes. Leta 1669 pa se je primerilo nekaj dokaj nenavadnega: njegov učitelj [[Isaac Barrow|Barrow]] je šel predčasno v pokoj in svoje profesorsko mesto prepustil Newtonu, češ da ga ta prekaša. Profesor, ki zaseda to stolico, se imenuje [[Lucasov profesor matematike]]. Danes to mesto na [[Univerza v Cambridgeu|cambriški univerzi]] (Cambridge University) zaseda Michael Cates. Newton se je lotil raziskovanja svetlobe in uspehi pri tem so mu leta 1672 odprli pot v [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo]], angleško akademijo znanosti. Zaradi svojih poskusov s svetlobo je tu prišel v spor s [[Robert Hooke|Hookom]]. Ta je bil nemiren in zajedljiv. Hooke je kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi. To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe. Spor so komaj zgladili. Zaradi tega je Newton odložil pisanje knjige o [[optika|optiki]]. Izšla je šele leta 1704, leto dni po Hookovi smrti. [[Slika:Sir Isaac Newton by Sir Godfrey Kneller, Bt.jpg|thumb|right|250px|Sir Isaac Newton]] Znani pisec poljudnih knjig in znanstvene fantastike [[Isaac Asimov]] je o Newtonu napisal tole: »''Čeprav je bil Newton največji um, je bil slab primerek moža. Nikoli se ni poročil in nikoli ni pokazal znakov, da se zaveda, da ženske sploh obstajajo. Bil je smešno raztresen in vedno se je zanimal le za stvari, ki niso bile v njegovi neposredni okolici. Bil je tudi izredno občutljiv na kritiko in otročji v svojih reakcijah nanjo. Večkrat se je trdno odločil, da raje ne bo objavil nobenega znanstvenega dela, kot da bi se ponovno izpostavil kritiki. [...] Sovraštvo do kritke pa mu ni branilo, da ne bi bil prepirljiv kot Hooke, čeprav ta lastnost pri njem ni bila tako izrazita. Sam se je izmikal sporom in prepustil svojim prijateljem, da so nosili njegov najtežji delež. Iz ozadja jih je spodbujal, pri tem pa ni naredil nobenega koraka, da bi jih branil ali kaj priznal.''« Vendar se je po Hookovi zaslugi proti koncu leta 1679 Newton začel podrobno zanimati za gibanje planetov. Leta 1687 je izšla njegova knjiga z naslovom ''(Matematična) Načela naravoslovja (filozofije narave)'' (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]''). [[filozofija|Filozofijo]] [[narava|narave]] bi danes lahko nadomestili s fiziko ali še bolje z [[mehanika|mehaniko]]. Newton je prvi uporabljal sodobne znake za višje korene. [[Slika:Opticks.jpg|thumb|right|200px|''Optika ali razprava o odbojih, lomih, zvijanjih in barvah svetlobe'' (''Opticks or a treatise of the reflections, refractions, inflections and colours of light''), naslovnica četrte izdaje iz leta 1730.]] Poleg raziskovanja na področju matematike in fizike je Newton veliko časa posvetil tudi [[ezoterika|ezoteriki]] in preučevanju ''[[Biblija|Biblije]]''. Proučeval jo je v upanju, da bo našel [[biblijska koda|biblijsko kodo]]. Po Newtonu se imenujejo: * '''v fiziki''' ** [[Newtonovi zakoni gibanja]] - temelj [[Newtonova mehanika|Newtonove mehanike]] ** Newtonov [[splošni gravitacijski zakon]] ** [[newton]] - [[merska enota|enota]] za [[meritev|merjenje]] [[sila|sile]] * '''v matematiki''' ** [[Newtonova metoda]] - [[numerična metoda]] za iskanje [[ničla funkcije|ničel funkcije]] ** [[Newton-Leibnizeva formula]] - povezava med [[odvod]]om, [[nedoločeni integral|nedoločenim integralom]] in [[določeni integral|določenim integralom]] ** [[Mercatorjeva vrsta|Newton-Mercatorjeva vrsta]] za računaje [[naravni logaritem|naravnega logaritma]] ** [[Newtonova serpentina]]: :: <math> y = \frac{x}{1 + x^{2}} \!\,</math> :- [[algebrska krivulja|algebrska]] [[krivulja]] 3. reda iz vrst [[okljuk (krivulja)|okljukov]] z enačbo: :: <math> y = \frac{a^{2}x}{ab + x^{2}} \!\,</math> == Dela == * ''Metoda fluksij'' (''Method of Fluxions'') (1671), * ''De Motu Corporum'' (1684), * ''Matematična načela naravoslovja'' (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]'') (1687), * ''Optika'' (''(The) Opticks'') (1704), * ''Poročila kot predstojnik kovnice denarja'' (''[http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html Reports as Master of the Mint] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050207224528/http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html |date=2005-02-07 }}'') (1701-1725), * ''Arithmetica universalis'' (1707), * ''Analiza'' (''Analysis'') (1711), s temelji infinitezimalnega računa, * ''Zgodovinsko poročilo o dveh znamenitih popačenjih iz svetega pisma'' (''An Historical Account of Two Notable Corruptions of Scripture'') (1754). == Priznanja == === Poimenovanja === Po njem se imenujeta [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Newton (Lunin krater)|Newton]]), [[Mars (planet)|Marsu]] ([[Newton (Marsov krater)|Newton]]) in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[8000 Isaac Newton]]. Zaradi njegovega dela na področju klasične mehanike, so po njem poimenovali [[Mednarodni sistem enot|enoto SI]] za [[Sila|silo]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Newton-Cotesove formule]] * [[Newton-Eulerjeve enačbe]] * [[Newtonov daljnogled]] * [[Newtonov disk]] * [[Newtonov fraktal]] * [[Newtonov izrek]] * [[Newtonov polinom]] * [[Newtonov zapis]] * [[Newtonova topovska krogla]] * [[Schrödinger-Newtonove enačbe]] * [[Newton]] == Zunanje povezave == * Sašo Dolenc, ''[http://www.kvarkadabra.net/index.html?/zgodovina/teksti/newton_zivljenje.htm Isaac Newton - prvi fizik ali zadnji čarovnik?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110821144119/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fzgodovina%2Fteksti%2Fnewton_zivljenje.htm |date=2011-08-21 }}'', [[Kvarkadabra]], št. 4, april 2000. * {{Gutenbergov avtor|Isaac_Newton|Isaaca Newtona}} * [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=24747 Akademsko drevo Isaaca Newtona] na Physics Tree {{ikona en}} {{Kategorija v Zbirki|Isaac Newton}} {{wikinavedek}} {{-}} {{znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote}} {{Znanstveniki, po katerih so poimenovane fizikalne konstante}} {{predsedniki Kraljeve družbe}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Newton, Isaac}} [[Kategorija:Angleški alkimisti]] [[Kategorija:Angleški astronomi]] [[Kategorija:Angleški filozofi]] [[Kategorija:Angleški fiziki]] [[Kategorija:Angleški matematiki]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Filozofi med renesanso in razsvetljenstvom]] [[Kategorija:Filozofi znanosti]] [[Kategorija:Ezoteriki]] [[Kategorija:Arijanstvo]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Predsedniki Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Lucasovi profesorji matematike]] [[Kategorija:Čudežni otroci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] [[Kategorija:Isaac Newton| ]] [[Kategorija:Balistiki]] [[Kategorija:Kopernikanski obrat|Newton, Isaac]] ntaryfmoawq7fjm69ubzvr9u3dztism 6682532 6682531 2026-05-29T10:29:48Z Icodense 137570 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-31994-83|~2026-31994-83]] ([[User talk:~2026-31994-83|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Icodense|Icodense]] 6049932 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik |name = Isaac Newton |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |residence = {{ENG}} |citizenship = |nationality = {{ikonazastave|Anglija}} [[Angleži|angleška]] |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |field = [[fizika]], [[matematika]], [[astronomija]], [[filozofija narave]], [[teologija]] in [[alkimija]] |work_institutions = [[Univerza v Cambridgeu]], [[Kraljeva družba]] |alma_mater = [[Kolidž Trinity (Univerza v Cambridgeu)]] |known_for = [[mehanika|newtonska mehanika]] <br /> [[splošni gravitacijski zakon]] <br /> [[infinitezimalni račun]] <br /> [[optika|klasična optika]] <br /> [[Newtonov daljnogled]] |prizes = |signature = <!-- Wikidata --> |signature_alt = Is. Newton |footnotes = }} [[sir (naziv)|Sir]] '''Isaac Newton''' [àjzak njúton], [[predsednik Kraljeve družbe|PRS]], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], [[matematik]], [[astronom]], [[filozof]], [[ezoterik]] in [[alkimija|alkimist]], * [[4. januar]] [[1643]] (25. december 1642, [[julijanski koledar|stari angleški]] [[koledar]]), [[hamlet (naselje)|hamlet]] [[Woolsthorpe-by-Colsterworth]] pri [[Grentham]]u, [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Lincolnshire]], [[Anglija]], † [[31. marec]] (20. marec) [[1727]], [[Kensington]], [[London]], Anglija. == Življenje in delo == Delo, ki ga je v [[fizika|fiziki]] začel [[Galileo Galilei|Galilei]], je nadaljeval in do prvega viška pripeljal Newton. Večkrat naletimo na podatek, da se je Newton rodil v letu, v katerem je umrl Galilei, vendar so v Angliji tedaj upoštevali še stari koledar; po novem, ki je že veljal drugod, je bilo to leto po Galilejevi smrti. Rodil se je po očetovi smrti. Menda je bil ob rojstvu zelo šibek, a si je proti pričakovanju opomogel. Newton je bil [[čudežni otrok]]. Za delo na [[kmetija|kmetiji]] ni bil pripraven in po priporočilu strica, ki je učil na [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]], so ga poslali tja študirat. Brez težav, a tudi brez posebnih uspehov je leta 1665 študij končal. Menda je na nekem merjenju moči v znanju končal na 24. mestu. V tistem času so zaradi [[kuga|kuge]] cambriško univerzo za poldrugo leto zaprli. Preživel je prisilne počitnice v domači vasi. Imel je veliko časa za razmišljanje in tedaj naj bi odkril [[infinitezimalni račun]] in [[splošni gravitacijski zakon]] ter razstavil belo [[svetloba|svetlobo]] na [[mavrica|mavrico]]. Nek njegov življenjepisec pravi, da »v zgodovini znanosti ni primerov, ki bi jih lahko primerjali z Newtonovimi dosežki« v tem poldrugem letu. Vendar vse kaže, da ni bilo čisto tako. Po vsej verjetnosti je Newton tedaj zares razmišljal o [[gibanje|gibanju]] [[Luna|Lune]] in [[planet]]ov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. Morda se je tedaj odločil, kaj bo raziskoval, a čas vsaj za obe fizikalni odkritji še ni dozorel. Živel je v zelo razgibanem času, v katerem je dozorevala angleška [[država]]. To je bilo obdobje, ko je [[Oliver Cromwell]] odstavil [[kralj]]a [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in postal [[lord protektor]]. Newton se je vrnil v Cambridge, ko so univerzo spet odprli, in postal mladi raziskovalec, kot bi rekli danes. Leta 1669 pa se je primerilo nekaj dokaj nenavadnega: njegov učitelj [[Isaac Barrow|Barrow]] je šel predčasno v pokoj in svoje profesorsko mesto prepustil Newtonu, češ da ga ta prekaša. Profesor, ki zaseda to stolico, se imenuje [[Lucasov profesor matematike]]. Danes to mesto na [[Univerza v Cambridgeu|cambriški univerzi]] (Cambridge University) zaseda Michael Cates. Newton se je lotil raziskovanja svetlobe in uspehi pri tem so mu leta 1672 odprli pot v [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo]], angleško akademijo znanosti. Zaradi svojih poskusov s svetlobo je tu prišel v spor s [[Robert Hooke|Hookom]]. Ta je bil nemiren in zajedljiv. Hooke je kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi. To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe. Spor so komaj zgladili. Zaradi tega je Newton odložil pisanje knjige o [[optika|optiki]]. Izšla je šele leta 1704, leto dni po Hookovi smrti. [[Slika:Sir Isaac Newton by Sir Godfrey Kneller, Bt.jpg|thumb|right|250px|Sir Isaac Newton]] Znani pisec poljudnih knjig in znanstvene fantastike [[Isaac Asimov]] je o Newtonu napisal tole: »''Čeprav je bil Newton največji um, je bil slab primerek moža. Nikoli se ni poročil in nikoli ni pokazal znakov, da se zaveda, da ženske sploh obstajajo. Bil je smešno raztresen in vedno se je zanimal le za stvari, ki niso bile v njegovi neposredni okolici. Bil je tudi izredno občutljiv na kritiko in otročji v svojih reakcijah nanjo. Večkrat se je trdno odločil, da raje ne bo objavil nobenega znanstvenega dela, kot da bi se ponovno izpostavil kritiki. [...] Sovraštvo do kritke pa mu ni branilo, da ne bi bil prepirljiv kot Hooke, čeprav ta lastnost pri njem ni bila tako izrazita. Sam se je izmikal sporom in prepustil svojim prijateljem, da so nosili njegov najtežji delež. Iz ozadja jih je spodbujal, pri tem pa ni naredil nobenega koraka, da bi jih branil ali kaj priznal.''« Vendar se je po Hookovi zaslugi proti koncu leta 1679 Newton začel podrobno zanimati za gibanje planetov. Leta 1687 je izšla njegova knjiga z naslovom ''(Matematična) Načela naravoslovja (filozofije narave)'' (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]''). [[filozofija|Filozofijo]] [[narava|narave]] bi danes lahko nadomestili s fiziko ali še bolje z [[mehanika|mehaniko]]. Newton je prvi uporabljal sodobne znake za višje korene. [[Slika:Opticks.jpg|thumb|right|200px|''Optika ali razprava o odbojih, lomih, zvijanjih in barvah svetlobe'' (''Opticks or a treatise of the reflections, refractions, inflections and colours of light''), naslovnica četrte izdaje iz leta 1730.]] Poleg raziskovanja na področju matematike in fizike je Newton veliko časa posvetil tudi [[ezoterika|ezoteriki]] in preučevanju ''[[Biblija|Biblije]]''. Proučeval jo je v upanju, da bo našel [[biblijska koda|biblijsko kodo]]. Po Newtonu se imenujejo: * '''v fiziki''' ** [[Newtonovi zakoni gibanja]] - temelj [[Newtonova mehanika|Newtonove mehanike]] ** Newtonov [[splošni gravitacijski zakon]] ** [[newton]] - [[merska enota|enota]] za [[meritev|merjenje]] [[sila|sile]] * '''v matematiki''' ** [[Newtonova metoda]] - [[numerična metoda]] za iskanje [[ničla funkcije|ničel funkcije]] ** [[Newton-Leibnizeva formula]] - povezava med [[odvod]]om, [[nedoločeni integral|nedoločenim integralom]] in [[določeni integral|določenim integralom]] ** [[Mercatorjeva vrsta|Newton-Mercatorjeva vrsta]] za računaje [[naravni logaritem|naravnega logaritma]] ** [[Newtonova serpentina]]: :: <math> y = \frac{x}{1 + x^{2}} \!\,</math> :- [[algebrska krivulja|algebrska]] [[krivulja]] 3. reda iz vrst [[okljuk (krivulja)|okljukov]] z enačbo: :: <math> y = \frac{a^{2}x}{ab + x^{2}} \!\,</math> == Dela == * ''Metoda fluksij'' (''Method of Fluxions'') (1671), * ''De Motu Corporum'' (1684), * ''Matematična načela naravoslovja'' (''[[Philosophiae naturalis principia mathematica]]'') (1687), * ''Optika'' (''(The) Opticks'') (1704), * ''Poročila kot predstojnik kovnice denarja'' (''[http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html Reports as Master of the Mint] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050207224528/http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html |date=2005-02-07 }}'') (1701-1725), * ''Arithmetica universalis'' (1707), * ''Analiza'' (''Analysis'') (1711), s temelji infinitezimalnega računa, * ''Zgodovinsko poročilo o dveh znamenitih popačenjih iz svetega pisma'' (''An Historical Account of Two Notable Corruptions of Scripture'') (1754). == Priznanja == === Poimenovanja === Po njem se imenujeta [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Newton (Lunin krater)|Newton]]), [[Mars (planet)|Marsu]] ([[Newton (Marsov krater)|Newton]]) in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[8000 Isaac Newton]]. Zaradi njegovega dela na področju klasične mehanike, so po njem poimenovali [[Mednarodni sistem enot|enoto SI]] za [[Sila|silo]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Newton-Cotesove formule]] * [[Newton-Eulerjeve enačbe]] * [[Newtonov daljnogled]] * [[Newtonov disk]] * [[Newtonov fraktal]] * [[Newtonov izrek]] * [[Newtonov polinom]] * [[Newtonov zapis]] * [[Newtonova topovska krogla]] * [[Schrödinger-Newtonove enačbe]] * [[Newton]] == Zunanje povezave == * Sašo Dolenc, ''[http://www.kvarkadabra.net/index.html?/zgodovina/teksti/newton_zivljenje.htm Isaac Newton - prvi fizik ali zadnji čarovnik?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110821144119/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fzgodovina%2Fteksti%2Fnewton_zivljenje.htm |date=2011-08-21 }}'', [[Kvarkadabra]], št. 4, april 2000. * {{Gutenbergov avtor|Isaac_Newton|Isaaca Newtona}} * [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=24747 Akademsko drevo Isaaca Newtona] na Physics Tree {{ikona en}} {{Kategorija v Zbirki|Isaac Newton}} {{wikinavedek}} {{-}} {{znanstveniki, katerih imena se uporabljajo kot SI enote}} {{Znanstveniki, po katerih so poimenovane fizikalne konstante}} {{predsedniki Kraljeve družbe}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Newton, Isaac}} [[Kategorija:Angleški alkimisti]] [[Kategorija:Angleški astronomi]] [[Kategorija:Angleški filozofi]] [[Kategorija:Angleški fiziki]] [[Kategorija:Angleški matematiki]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Filozofi med renesanso in razsvetljenstvom]] [[Kategorija:Filozofi znanosti]] [[Kategorija:Ezoteriki]] [[Kategorija:Arijanstvo]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Predsedniki Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Lucasovi profesorji matematike]] [[Kategorija:Čudežni otroci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] [[Kategorija:Isaac Newton| ]] [[Kategorija:Balistiki]] [[Kategorija:Kopernikanski obrat|Newton, Isaac]] r9vwe0p00oo7ojb02n3j0hivpm08qfl 0 4734 6682560 6675468 2026-05-29T11:27:21Z Ljuba24b 92351 np, dp, tp, posodobljeno 6682560 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) ² |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] ³ |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|[[Marchia orientalis]]}}, v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina [[Privilegium Minus]] povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin€Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2023) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3.965 ||style=text-align:right| 301.250 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9.537 ||style=text-align:right| 568.984 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.718.373 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.522.825 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7.155 ||style=text-align:right| 568.346 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.265.198 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 771.304 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2.602 ||style=text-align:right| 406.395 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 1.982.097 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. [[Hrib]]ovje ob robu Alp in [[Karpati]] zavzemajo 12 %, [[grič]]evje ob robu [[Panonska nižina|Panonske nižine]] prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, se nahaja na severu. Poznan je kot Avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. Zaradi svoje vpetosti v [[Alpe|alpski]] prostor je Avstrija pretežno gorata država.<ref name="BritannicaAlps">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/17356/Alps|title=Alps|date=11.6.2009|work=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=12.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090601083317/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/17356/Alps| archivedate= 1.6.2009 | url-status=live}}</ref> Tako osrednje Vzhodne Alpe kot Severne in Južne apnenčaste Alpe (nemško: ''Kalkalpen'') delno ležijo na avstrijskem ozemlju. Od skupnega ozemlja 84.000 km² le za četrtino lahko rečemo, da je nižinska in le 32 % države je pod nadmorsko višino 500 m. Alpe zahodne Avstrije proti vzhodu postopoma prehajajo v nižinski vzhodni del. 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} Po klasifikaciji [[World Wide Fund for Nature|WWF]] lahko avstrijsko ozemlje razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglaste in mešane gozdove ter na zahodno evropske širokolistne gozdove. <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Transportna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja transportnih poti skozi Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]] (10-dnevne, dvomesečne in letne), dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. V tujini rojeni prebivalci - top 15 držav<ref>{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstruktur/bevoelkerung_nach_staatsangehoerigkeit_geburtsland/index.html |title=Bevölkerung nach Staatsangehörigkeit und Geburtsland |work=Statistik Austria}}</ref>: {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev (1. januarja 2014) |- |1.||Nemčija|| 210.735 |- |2.||Turčija|| 159.958 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 155.050 |- |4.||Srbija|| 132.553 |- |5.||Romunija||{{0}}79.264 |- |6.||Poljska||{{0}}66.802 |- |7.||Madžarska||{{0}}55.038 |- |8.||Češka||{{0}}40.833 |- |9.||Hrvaška||{{0}}39.782 |- |10.||Slovaška||{{0}}32.633 |- |11.||Rusija||{{0}}30.249 |- |12.||Italija||{{0}}27.720 |- |13.||Makedonija||{{0}}22.430 |- |14.||Slovenija||{{0}}19.663 |- |15.||Bolgarija||{{0}}18.481 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} bt1lttmv5hgv8bf5sev9bdgtrztx8a5 6682562 6682560 2026-05-29T11:40:09Z Ljuba24b 92351 /* Upravna delitev */ posodobljeno 6682562 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) ² |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] ³ |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|[[Marchia orientalis]]}}, v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina [[Privilegium Minus]] povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin€Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. [[Hrib]]ovje ob robu Alp in [[Karpati]] zavzemajo 12 %, [[grič]]evje ob robu [[Panonska nižina|Panonske nižine]] prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, se nahaja na severu. Poznan je kot Avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. Zaradi svoje vpetosti v [[Alpe|alpski]] prostor je Avstrija pretežno gorata država.<ref name="BritannicaAlps">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/17356/Alps|title=Alps|date=11.6.2009|work=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=12.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090601083317/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/17356/Alps| archivedate= 1.6.2009 | url-status=live}}</ref> Tako osrednje Vzhodne Alpe kot Severne in Južne apnenčaste Alpe (nemško: ''Kalkalpen'') delno ležijo na avstrijskem ozemlju. Od skupnega ozemlja 84.000 km² le za četrtino lahko rečemo, da je nižinska in le 32 % države je pod nadmorsko višino 500 m. Alpe zahodne Avstrije proti vzhodu postopoma prehajajo v nižinski vzhodni del. 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} Po klasifikaciji [[World Wide Fund for Nature|WWF]] lahko avstrijsko ozemlje razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglaste in mešane gozdove ter na zahodno evropske širokolistne gozdove. <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Transportna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja transportnih poti skozi Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]] (10-dnevne, dvomesečne in letne), dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. V tujini rojeni prebivalci - top 15 držav<ref>{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstruktur/bevoelkerung_nach_staatsangehoerigkeit_geburtsland/index.html |title=Bevölkerung nach Staatsangehörigkeit und Geburtsland |work=Statistik Austria}}</ref>: {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev (1. januarja 2014) |- |1.||Nemčija|| 210.735 |- |2.||Turčija|| 159.958 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 155.050 |- |4.||Srbija|| 132.553 |- |5.||Romunija||{{0}}79.264 |- |6.||Poljska||{{0}}66.802 |- |7.||Madžarska||{{0}}55.038 |- |8.||Češka||{{0}}40.833 |- |9.||Hrvaška||{{0}}39.782 |- |10.||Slovaška||{{0}}32.633 |- |11.||Rusija||{{0}}30.249 |- |12.||Italija||{{0}}27.720 |- |13.||Makedonija||{{0}}22.430 |- |14.||Slovenija||{{0}}19.663 |- |15.||Bolgarija||{{0}}18.481 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} ipvs79u50m83ex3f5d9js9fqugv5um0 6682563 6682562 2026-05-29T11:48:50Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ dp 6682563 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) ² |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] ³ |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|[[Marchia orientalis]]}}, v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali [[Halštatska kultura]], ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodnega [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena ''Avstrija'' je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina [[Privilegium Minus]] povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli osvajati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlja izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Ogrske, ki sta spadali pod [[Osmansko cesarstvo]], prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Ogsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. ''dolgo vojno'' med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Ogrske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev cesarstva iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvi in tretji [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]], so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]]. Po porazu proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> [[Avstro-Ogrski kompromis]] (''Ausgleich'') iz leta 1867, je pod vladavino Franca Jožefa&nbsp;I. uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Ogrskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-ogrsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna oblast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Ogrsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke ([[Sudeti]] idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Josif Stalin€Stalinovo]] podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih na [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * [[Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut]] * [[Železniška proga čez Semmering]] * Mesto [[Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina [[Nežidersko jezero|Nežiderskega jezera]] / Fertő skupaj z Madžarsko * [[Zgodovinski center Dunaja]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]) * [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] * Meje rimskega imperija – [[Donavski limes]] (Zahodni segment) * [[Velika zdraviliška mesta Evrope]] == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] Avstrijski parlament je na Dunaju, glavnem in najbolj naseljenem mestu države. Avstrija je postala zvezna, predstavniška demokratična republika z zveznim ustavnim zakonom iz leta 1920. Politični sistem Druge republike z njenimi devetimi deželami temelji na ustavi iz leta 1920, spremenjeni leta 1929, ki je bila ponovno sprejeta 1. maja 1945.<ref>Lonnie Johnson 17, 142</ref> Predsednik Avstrije je vodja države. Predsednik je neposredno izvoljen z večino glasov ljudstva, po potrebi pa se izvede drugi krog med kandidati z največ glasovi. Avstrijski kancler je vodja vlade. Kanclerja izbere predsednik in mu je naloga, da oblikuje vlado na podlagi strankarske sestave spodnjega doma parlamenta. Vlado je mogoče razrešiti s predsedniškim odlokom ali z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta, Nationalratu. Volitve za predsednika in parlament so bile v Avstriji nekoč obvezne. Obveznost je bila odpravljena postopoma med letoma 1982 in 2004.<ref>{{Cite web|title=Bundesministerium für Inneres – Elections Compulsory voting|url=http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-url=https://web.archive.org/web/20071103221527/http://www.bmi.gv.at/wahlen/elections_compulsorey_voting.asp|archive-date=3 November 2007|access-date=3 January 2009|publisher=Bmi.gv.at}}</ref> Avstrijski parlament je sestavljen iz dveh domov. Sestava Nacionalnega sveta (''Nationalrat'') (183 sedežev) se določi vsakih pet let (ali kadar koli zvezni predsednik razpusti Nacionalni svet na predlog zveznega kanclerja ali pa ga razpusti Nacionalni svet) s splošnimi volitvami, na katerih ima volilno pravico vsak državljan, starejši od 16 let. Volilna starost se je leta 2007 znižala z 18 na 16 let.<ref>{{Cite web|title=The Austrian Parliament|url=https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf|website=Parlament.gv.at|access-date=22 November 2021|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425043546/https://www.parlament.gv.at/ZUSD/DLFolder/Austrian_Parl_E_p27.pdf}}</ref> Čeprav obstaja splošni prag 4 % glasov za vse stranke na zveznih volitvah (''Nationalratswahlen'') za sodelovanje v proporcionalni porazdelitvi sedežev, ostaja možnost neposredne izvolitve na sedež v enem od 43 regionalnih volilnih okrajev (''Direktmandat''). === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2025) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3965 ||style=text-align:right| 301.790 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9537 ||style=text-align:right| 570.095 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.727.514 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.535.519 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7155 ||style=text-align:right| 572.846 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.271.716 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 777.660 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2602 ||style=text-align:right| 411.784 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 2.028.289 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija je zaradi svoje lege v Alpah pretežno gorata država. Srednjevzhodne Alpe, Severne apneniške Alpe in Južne apneniške Alpe delno ležijo v Avstriji. Od celotne površine Avstrije (83.871 km²) se le približno četrtina lahko šteje za nižinsko, le 32 % države pa leži pod 500 metri nadmorske višine. Alpe zahodne Avstrije se v vzhodnem delu države nekoliko umaknejo nižinam in ravninam. Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. Avstrijsko predgorje ob vznožju Alp in [[karpati|Karpatov]] zavzemajo 12 %, predgorje na vzhodu in območja, ki obdajajo obrobje [[Panonska nižina|Panonske nižine]], pa približno prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, je na severu. Znano kot avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. V Avstriji gozdna pokritost predstavlja približno 47 % celotne površine, kar je leta 2020 ustrezalo 3.899.150 hektarjem (ha) gozda, kar je več kot 3.775.670 hektarjev (ha) leta 1990. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 2.227.500 hektarjev (ha), zasajeni gozd pa 1.671.500 hektarjev (ha). Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 2 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti), približno 23 % gozdne površine pa je bilo znotraj zavarovanih območij. Za leto 2015 je bilo 18 % gozdnih površin v javni lasti, 82 % v zasebni lasti in 0 % z lastništvom, navedenim kot drugo ali neznano.<ref>{{Cite book|url=https://openknowledge.fao.org/server/api/core/bitstreams/a6e225da-4a31-4e06-818d-ca3aeadfd635/content|title=Terms and Definitions FRA 2025 Forest Resources Assessment, Working Paper 194|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|year=2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Global Forest Resources Assessment 2020, Austria|url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AUT/home/overview|website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> Fitogeografsko Avstrija spada v srednjeevropsko provinco Cirkumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] lahko ozemlje Avstrije razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglavce in mešane gozdove ter zahodnoevropske širokolistne gozdove.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|date=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad}}</ref> Avstrija je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 3,55/10, kar jo uvršča na 149. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G. |last10=Callow |first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|date=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|bibcode=2020NatCo..11.5978G|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S. |last30=Mendez |first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B. |last40=Stevens |first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.}}</ref> 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Transportna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja transportnih poti skozi Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]] (10-dnevne, dvomesečne in letne), dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. V tujini rojeni prebivalci - top 15 držav<ref>{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstruktur/bevoelkerung_nach_staatsangehoerigkeit_geburtsland/index.html |title=Bevölkerung nach Staatsangehörigkeit und Geburtsland |work=Statistik Austria}}</ref>: {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev (1. januarja 2014) |- |1.||Nemčija|| 210.735 |- |2.||Turčija|| 159.958 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 155.050 |- |4.||Srbija|| 132.553 |- |5.||Romunija||{{0}}79.264 |- |6.||Poljska||{{0}}66.802 |- |7.||Madžarska||{{0}}55.038 |- |8.||Češka||{{0}}40.833 |- |9.||Hrvaška||{{0}}39.782 |- |10.||Slovaška||{{0}}32.633 |- |11.||Rusija||{{0}}30.249 |- |12.||Italija||{{0}}27.720 |- |13.||Makedonija||{{0}}22.430 |- |14.||Slovenija||{{0}}19.663 |- |15.||Bolgarija||{{0}}18.481 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} 1tohf5xrsyw2m24l8ncvk13xadzanwu 0 5617 6682417 6677260 2026-05-28T19:18:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682417 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Cape Town |native_name=''{{lang| xh| iKapa}}'' |nickname=Mesto mati ali Taverna morij | settlement_type = [[Seznam mest v Južni Afriki|Mesto]] |motto=''Spes Bona'' ([[latinščina|latinsko]] za »Dobro upanje«) |image_skyline=City Hall, Cape Town.jpg |imagesize=300px |image_caption=Glavni trg z mestno hišo, v ozadju Mizasta gora | image_flag = | image_shield = Capetown coa.jpg |seal_size= |city_logo= |citylogo_size= |image_map= Map of the Western Cape with Cape Town highlighted.svg |mapsize= 250px |map_caption= Lega mesta (rdeče) v Zahodni Kaplandiji in Južnoafriški Republiki | pushpin_map = Južna Afrika | pushpin_mapsize = |pushpin_map_caption=Položaj v Južni Afriki |subdivision_type=Država |subdivision_name={{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Republika Južna Afrika]] |subdivision_type1=Provinca |subdivision_name1=[[Zahodna Kaplandija]] |subdivision_type2=Občina |subdivision_name2=Mesto Cape Town |government_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.capetown.gov.za/clusters/viewarticle3.asp?conid=12705 |title=Achmat Ebrahim is the new city manager of Cape Town |accessdate=2007-03-25 |last=Pollack |first=Martin |date=2006-05-31 |publisher=City of Cape Town Metropolitan Municipality |archive-date=2008-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080404124249/http://www.capetown.gov.za/clusters/viewarticle3.asp?conid=12705 |url-status=dead }}</ref> |government_type=mestni svet |leader_title=župan |leader_name=Dan Plato |leader_title1=svet |leader_name1=mestni svet Cape Towna |leader_title2=mestni upravitelj |leader_name2=Achmat Ebrahim |established_title=Ustanovljeno |established_date=1652 |established_title1=Občinska oblast |established_date1=1839 |area_magnitude=1 E9 |area_footnotes=<ref name="S.Afr. MunDemBoard" /> |area_total_km2 = |elevation_max_m = 1590,4 |elevation_min_m = 0 |population_as_of=2007 |population_footnotes=<ref name="S.Afr. CS 2007">{{navedi splet |url=http://www.statssa.gov.za/Publications/P03011/P030112007.pdf |publisher=Statistics South Africa |title=Community Survey, 2007: Basic Results Municipalities |format=PDF |accessdate=23.3.2008 |archive-date=2013-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130825124835/http://www.statssa.gov.za/Publications/P03011/P030112007.pdf |url-status=dead }}</ref> |population_total = 3497097 |population_density_km2 = auto |timezone=[[SAST]] |utc_offset=+2 |latd=33 |latm=55 |lats=31 |latNS=S |longd=18 |longm=25 |longs=26 |longEW=E | coor_pinpoint = mestna hiša | coordinates_type = region:ZA_type:city(4000000) | coordinates_display = inline,title |postal_code_type=Poštna koda |postal_code=8000 |area_code=+27 (0)21 |website= [http://www.capetown.gov.za/ www.capetown.gov.za] }} '''Cape Town''' ({{jezik-af|Kaapstad}}, [[koščina]] ''iKapa'' ali ''SaseKapa'') je eno od treh glavnih mest [[Republika Južna Afrika|Republike Južne Afrike]] (drugi dve sta [[Pretoria]] in [[Bloemfontein]]) ter glavno mesto province [[Zahodna Kaplandija]]. Mesto leži ob [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], nad njim se pne [[Mizasta gora]], kar daje panorami mesta značilno podobo. Po popisu iz leta 2007 ima skupaj s somestji okoli 3,5 milijona prebivalcev, s čimer je drugo največje mesto v državi.<ref name="S.Afr. CS 2007"/> Cape Town je [[The New York Times]] razglasil za najboljšo turistično destinacijo leta 2014.<ref>http://www.capetownmagazine.com/cape-confidential/14-fun-facts-you-didnt-know-about-cape-town/123_22_19306</ref> == Zgodovina == Mesto je ustanovila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] kot postojanko za ladje na trgovski poti do [[Indonezija|Indonezije]]. Lokacija je bila izbrana zaradi zavetrnega zaliva, ki predstavlja naravno pristanišče in je varovalo ladje pred prevladujočimi jugovzhodnimi vetrovi. Morje okoli Cape Towna je razvpito po slabem vremenu; južni rt Afrike je bil znan tudi kot »Rt neviht«. Prvo evropsko naselbino je vodil Jan van Riebek, ki je tja prispel [[6. april]]a [[1652]]. Sčasoma so [[Nizozemci|nizozemski]] priseljenci izpodrinili avtohtona plemena [[Kojkoj]] in [[San]]. Nizozemci so tudi uvozili [[suženjstvo|suženjsko]] delovno silo iz [[Azija|Azije]]. Potomci teh sužnjev, znani kot [[Kapski Malajci]], sestavljajo skupaj s potomci mešanih zvez med domorodci in belimi priseljenci etnično skupino »[[obarvani]]h«. V [[19. stoletje|19. stoletju]] so strateško pomembno pristanišče zavzeli [[Angleži]]. V obdobju [[apartheid]]a so večetnična predmestja bodisi »očistili« črncev in mulatov, bodisi porušili. Najbolj neslaven primer je bilo Okrožje šest, ki je bilo leta 1965 proglašeno za belsko območje in iz katerega so prisilno odstranili 60.000 prebivalcev. V mestu je delovalo več najvidnejših vodij gibanja proti apartheidu. V zaporu na otoku [[Robben Island]] sredi capetownskega zaliva je bilo dolga leta zaprtih več njih, pred premestitvijo v zapor blizu [[Paarl]]a je bil tu zaprt tudi [[Nelson Mandela]]. Njegov govor z balkona mestne hiše po osvoboditvi leta 1990 je označeval pričetek novega obdobja za državo. == Podnebje == Cape Town ima po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnu]] (''Csb'') [[sredozemsko podnebje]],<ref>{{navedi knjigo|last1=Robinson|first1=Peter J.|last2=Henderson-Sellers|first2=Ann|title=Contemporary Climatology|url=https://archive.org/details/contemporaryclim0000robi_ed02|year=1999|publisher=Pearson Education Limited|location=Harlow|isbn=9780582276314|page=[https://archive.org/details/contemporaryclim0000robi_ed02/page/123 123]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Rohli|first1=Robert V.|last2=Vega|first2=Anthony J.|title=Climatology|year=2011|publisher=Jones & Bartlett Learning|location=Sudbury, MA|isbn=9781449649548|page=250|url=http://books.google.co.za/books?id=WhtZKBCv7NMC}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Cape Point (South Africa)|url=http://gaw.empa.ch/gawsis/reports.asp?StationID=35|work=Global Atmosphere Watch Station Information System (GAWSIS)|publisher=Federal Office of Meteorology and Climatology MeteoSwiss|accessdate=20. maja 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130827135620/http://gaw.empa.ch/gawsis/reports.asp?StationID=35|archivedate=2013-08-27|url-status=dead|quote=climate zone – Csb (Warm temperate climate with dry and warm summer)}}</ref> z zmernimi [[zima|zimskimi]] temperaturami in srednjo količino padavin ter toplimi in suhimi [[poletje|poletji]]. Zima traja od začetka junija do konca avgusta, občasno pa se v tem letnem času iznad Atlantika nad mesto privalijo hladne fronte z obilnimi padavinami ter močnimi severozahodnimi [[veter|vetrovi]]. Najvišje povprečne zimske temperature so okili 18ºC, najnižje pa okoli 8,5ºC<ref name="WMO">{{navedi splet |url=http://www.worldweather.org/035/c00138.htm|title=World Weather Information Service – Cape Town |accessdate=4. maja 2010 }}</ref>. Povprečna letna količina padavin je 515 mm. Poletje traja od decembra do marca. Poletni meseci so vroči in suhi z najvišjimi povprečnimi temperaturami okoli 26 °C in najnižjimi okoli 16 °C. Občasno se v mesto spusti t. i. ''Berg Wind'' (gorski veter), ki piha z gorovja [[Karoo]]. Veter je najpogostejši med februarjem in marcem. Pozno spomladi in zgodaj poleti je pogost jugovzhodni veter, ki odpihne onesnažen mestni zrak, zaradi česar mu domačini pravijo [[Cape Doctor]]. Veter povzroči območje visokega zračnega pritiska nad južnim Atlantikom zahodno od mesta. Povprečno je v Cape Townu 3100 sončnih ur, kar je podobna osončenost kot jo ima Los Angeles (3300 ur)<ref name="la">{{navedi splet | url=http://www.los-angeles.climatemps.com/ | title=Los Angeles climate | publisher=climatemps.com | accessdate=30. junija 2012 | archive-date=2012-08-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120808235405/http://www.los-angeles.climatemps.com/ | url-status=dead }}</ref> in več kot Atene ter Madrid (2900 ur).<ref name="madrid">{{navedi splet | url=http://www.madrid.climatemps.com/ | title=Madrid climate | publisher=climatemps.com | accessdate=30. junija 2012 | archive-date=2012-07-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120711062432/http://www.madrid.climatemps.com/ | url-status=dead }}</ref> Temperature morja okoli mesta se gibljejo med 10 in 22 °C, povprečna temperatura pa se giblje med 13 in 17 °C. == Turizem == Cape Town je najbolj priljubljena destinacija v Južni Afriki, pa tudi v Afriki na splošno, kar je posledica dobrih klimatskih razmer v mestu, naravnih znamenitosti ter dobro razvite infrastrukture. Ena najbolj priljubljenih okoliških izletniških točk je [[Mizasta gora]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.thecape.org/|title=Table Mountain Aerial Cableway}}</ref> Poleg tega so priljubljene destinacije tudi okoliške [[plaža|plaže]], ki so priljubljene točke tudi za lokalne prebivalce.<ref name="'CTbeaches'">{{navedi splet|url=http://www.safarinow.com/cms/cape-town-beaches/irie.aspx |title=Beaches, Cape Town, South Africa |publisher=Safarinow.com |date= |accessdate=1. oktobra 2011}}</ref> Izjemno priljubljen je tudi [[Cape Point]], ki se nahaja na koncu [[Rt Cape|rta Cape]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.capepoint.co.za/ |title=Cape Point |publisher=Cape Point |date= |accessdate=1 October 2011 |archive-date=2011-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110928071905/http://www.capepoint.co.za/ |url-status=dead }}</ref> == Pobratena mesta == Cape Town ima uradne povezave z naslednjimi mesti po svetu: {| | valign="top" | * {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Aachen]]''', [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Galveston]]''', [[Združene države Amerike]] * {{ikonazastave|Izrael}} '''[[Haifa]]''', [[Izrael]] * {{ikonazastave|Tunizija}} '''[[Tunis]]''', [[Tunizija]] | valign="top" | * {{ikonazastave|Francija}} '''[[Nica]]''', [[Francija]] * {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Sankt Peterburg]]''', [[Rusija]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]]''', Združene države Amerike * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |} ==Šport== Najbolj priljubljeni športi v mestu so [[kriket]], [[nogomet]], [[plavanje]] in [[rugby]].<ref>{{navedi knjigo| last = Woulidge| first = Sam| title = Time Out: Cape Town| url = https://archive.org/details/timeoutcapetown0000unse| year = 2006| publisher = Time Out Publishing| isbn = 1-904978-12-6| pages = 127–130: Sports }}</ref> ===Športna prizorišča=== {| class="infobox" style="font-size: 90%; " |- style="text-align: left; background: #eee" !Prizorišče !!Šport !!Kapaciteta !!Klub(i) |- | [[Cape Town Stadium]] | [[Nogomet]]/[[Rugby]] | 69.070 | [[Ajax CT]] |- | [[Newlands Cricket Ground]] | [[Kriket]] | 25.000 | [[Cape Cobras]], [[Western Province Cricket]] |- | [[Newlands Rugby Stadium]] | [[Rugby]] | 47.000 | [[Stormers]], [[Western Province (rugby)|Western Province]] |- | [[Athlone Stadium]] | Nogomet | 24.000 | [[Santos Football Club (Južna Afrika)|Santos Football Club]] |- | [[Philippi Stadium]] | Nogomet | 5000 | |- | [[Bellville Velodrome]] | kolesasrstvo | 3000 | [[Western Province Cycling]] |- | [[Hartleyvale Hockey Centre]] | [[Hokej na travi]] | 2000 | [[Western Province Hockey]] |- | [[Turfhall Stadium]] | [[Softball]] | 3000 | [[Western Province Softball]] |- | [[Good Hope Centre]] | Različni športi | 6000 | Različni |- | [[Royal Cape Yacht Club]] | Jadranje | N/A | [[Royal Cape Yacht Club]] |- | [[Grand West Arena]] | Različni športi | 6000 | N/A |- | [[Green Point Athletics Stadium]] | [[Atletika]], nogomet | 5000 | N/A |- | [[Newlands Swimming Pool]] | Plavanje/[[vaterpolo]]/[[skoki v vodo]] | 2000 | [[WP Aquatics]] |- | [[Autshumato/Berg River Dam]] | [[Veslanje]]/[[kanu]]-[[kajak]] | N/A | N/A |} {{clear}} == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikivoyage|Cape Town}} * [http://www.capetown.gov.za/ Uradna spletna stran] mestnih oblasti * [http://www.capegateway.gov.za Cape Gateway] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060711051503/http://www.capegateway.gov.za/ |date=2006-07-11 }} - uradni informacijski portal {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} {{naselje-stub}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Republiki Južni Afriki]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1652]] [[Kategorija:Pristanišča v Južni Afriki]] ao6nbb94pgo83r2z0wm1wyisej8qkef 0 5977 6682347 6682009 2026-05-28T13:32:26Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki, tudi posodobljeno 6682347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Principat d'Andorra | conventional_long_name = Kneževina Andora | common_name = Andora | common_name2 = Andore | image_flag = Flag of Andorra.svg | image_coat =Coat of arms of Andorra.svg | image_map = Location Andorra Europe.png | national_motto = ''[[Virtus Unita Fortior]]''<br />([[Latinščina|latinsko]] »Vrlina združena je močnejša«) | national_anthem = ''[[El gran Carlemany]]'' | official_languages = [[katalonščina]] | capital = [[Andorra la Vella]] | latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=31 |longEW=E | largest_city = [[Andorra la Vella]] | government_type = [[parlamentarizem|parlamentarna]] [[diarhija]] | leader_title1 = sokneza | leader_name1 = [[Josep-Lluís Serrano Pentinat]]<br/>[[Emmanuel Macron]] | leader_title2 = predsednik vlade | leader_name2 = [[Xavier Espot Zamora]] | sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Paréage]] | established_date1 = 8. september 1278<ref>{{cite web | url=https://www.cultura.ad/historia-d-andorra |title = Història d'Andorra|language=ca|website=Cultura.ad|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003858.xml |title = Andorra|language=ca|website=Enciclopèdia.cat|access-date=26 March 2019}}</ref> | established_event2 = Od [[Francosko kraljestvo]] | established_date2 = 12. oktober 1652 | established_event3 = Od [[Kneževina Katalonija]] | established_date3 = 1715 | established_event4 = Od departmaja Sègre [[Prvo francosko cesarstvo]] | established_date4 = 1814 | established_event5 = Ustava Andore | established_date5 = 2. februar 1993 | area_km2 = 467,63 | area_rank = 178. | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 89.368<ref>{{cite web |url=https://www.estadistica.ad/portal/apps/sites/#/estadistica-en/pages/estadistiques-i-dades-detall?Idioma=en&N2=605&N3=606&DV=1143 |title=Departament d'Estadística |website=www.estadistica.ad |access-date=2026-03-28}}</ref> | population_estimate_rank = 184. | population_estimate_year = 2026 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 187,1 | demonym = Andorec, Andorka | GDP_year = 2024 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=171,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-18}}</ref> | GDP_PPP = {{increase}} $6,001&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.AD" /> | GDP_PPP_per_capita = 69.146 USD | GDP_nominal = 3,897 milijarde [[ameriški dolar|USD]] | GDP_nominal_per_capita = 44,900 USD | HDI_year = 2024 | HDI = 0,913 | HDI_rank = | HDI_change = | HDI_ref = | currency = [[evro]] (€)¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.ad]] | calling_code = 376 | footnotes = ¹ pred 1999: [[francoski frank]] in [[španska pezeta]] ter manjše količine [[andorski dinar|andorskega dinarja]], izdelane po letu 1982. }} '''Andora''', uradno '''Kneževina Andora''',<ref name="constitution">{{cite web |title=Constitution of the Principality of Andorra |url=https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190516152108/https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |archive-date=16 May 2019}}</ref>{{efn|{{langx|ca|Principat d'Andorra|links=no}}, {{langx|es|Principado de Andorra|links=no}}, {{langx|fr|Principauté d'Andorre|links=no}}}} je celinska država na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], v vzhodnih [[Pireneji]]h v jugozahodni Evropi, ki meji na [[Francija|Francijo]] na severu in [[Španija|Španijo]] na jugu. Domneva se, da jo je ustanovil [[Karel Veliki]], Andori pa je do leta 988 vladal grof Urgell, nato pa je bila prenesena v škofijo Urgell. Andora je bila ustanovljena kot politična oblast z listino leta 1278 in je bila gospostvo znotraj Kneževine Katalonija do leta 1715. Trenutno jo vodita dva so-kneza: škof Urgella v Kataloniji v Španiji in predsednik Francije. Njeno glavno in največje mesto je [[Andorra la Vella]]. Andora je šesta najmanjša država v Evropi s površino 468 kvadratnih kilometrov in približno 89.058 prebivalci (od februarja 2026).<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-02-28 |title=Andorra supera els 89.000 habitants |url=https://www.diariandorra.ad/nacional/260126/andorra-tanca-2025-amb-89-058-habitants_188625.html |access-date=2026-02-28 |website=Diari d'Andorra}}</ref> Andorci so skupina, ki je tesno povezana s [[Katalonci]].<ref name="Minahan">{{cite book |last=Minahan |first=James |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC |date=2000 |publisher=Greenwood Publishing Group |page=47 |isbn=978-0-313-30984-7}}</ref><ref>{{Cite news |date=2016 |title=2016 Country Review |url=https://www.countrywatch.com/content/pdfs/reviews/B336M69Q.01c.pdf}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-02-25 |title=Tourism Observer: ANDORRA: Andorrans Are A Romance Ethnic Group. Enjoy Duty Free Shopping In The Tax Haven |url=https://tourismobserver.blogspot.com/2019/02/andorra-andorrans-are-romance-ethnic.html |access-date=2026-03-15 |website=Tourism Observer}}</ref> Andora je 17. najmanjša država na svetu po površini in 11. najmanjša po številu prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|title=Andorra: 10 Unusual Facts About The Tiny European Principality|last=Malankar|first=Nikhil|date=18 April 2017|website=Tell Me Nothing|access-date=13 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607111953/http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|archive-date=7 June 2017}}</ref> Njeno glavno mesto, Andorra la Vella, je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, na nadmorski višini 1023 metrov.<ref>{{cite web|url=http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|title=Maps, Weather, and Airports for Andorra la Vella, Andorra |publisher=Fallingrain.com |access-date=26 August 2012}}</ref> Uradni jezik je [[katalonščina]], pogosto pa se govori tudi [[španščina]], [[portugalščina]] in [[francoščina]].<ref name="cia">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra|access-date=26 August 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=Background Note: Andorra|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3164.htm|publisher=State.gov|access-date=14 May 2015}}</ref> Turizem v Andori vsako leto privabi približno 8 milijonov obiskovalcev.<ref name="es2">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra |date=2024-10-04 |access-date=2024-10-12}}</ref> Andora ni članica Evropske unije.<ref>[https://kluwerlawonline.com/journalarticle/European+Foreign+Affairs+Review/30.4/EERR2025035 Graham Butler, ''The Legal Relations of the European Union with the Principality of Andorra'', European Foreign Affairs Review, 2025, vol. 30, no. 4, pp. 527-552 (22 November 2025)]</ref> Od leta 1993 je članica Sveta Evrope in Združenih narodov.<ref>{{cite web |title=United Nations Member States |url=https://www.un.org/en/about-us/member-states |access-date=28 October 2022 |publisher=Un.org}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Gravats_del_Roc_de_les_Bruixes.JPG|left|thumb|Prazgodovinsko svetišče Roc de les Bruixes v Canillu (detajl)]] La Balma de la Margineda, ki so jo arheologi odkrili v [[Sant Julià de Lòria]], je bila naseljena leta 9500 pr. n. št. kot prehod med obema stranema Pirenejev. Sezonski tabor je bil idealno lociran za lov in ribolov skupin lovcev in nabiralcev ob rekah [[Ariège (reka)|Ariège]] in [[Segre (reka)|Segre]].<ref>{{cite web|url=http://www.elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|title=La Margineda – El Camí|date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015125705/http://elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|archive-date=15 October 2014}}</ref> V [[neolitik]]u se je skupina ljudi leta 6640 pr. n. št. preselila v [[dolina Madriu-Perafita-Claror|dolino Madriu]] (današnji naravni park v Escaldes-Engordanyju, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino) kot stalni tabor. Prebivalstvo doline je gojilo žita, gojilo domačo živino in razvijalo trgovino z ljudmi iz departmaja Ségreja in [[Okcitanija|Okcitanije]].{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 32, 33}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 44 a 92}} Med drugimi arheološkimi najdišči sta grobnici Segudet (Ordino) in Feixa del Moro (Sant Julià de Lòria), obe datirani v obdobje 4900–4300 pr. n. št., kot primer [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]] v Andori. Model majhnih naselij se je v [[bronasta doba|bronasti dobi]] začel razvijati v kompleksen urbanizem. V starodavnih svetiščih, raztresenih po državi, je mogoče najti metalurške predmete iz železa, starodavne kovance in relikviarije. Svetišče Roc de les Bruixes ('Kamen čarovnic') je morda najpomembnejši arheološki kompleks te dobe v Andori; je v župniji [[Canillo]], o pogrebnih obredih, starodavnih spisih in vgraviranih kamnitih poslikavah.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 34, 35, 38, 39}} === Iberska in rimska Andora === [[File:Ann%C3%ADbal,_andosins.png|left|thumb|[[Hanibal]]ova pot (rdeča) med drugo punsko vojno. Iberska plemena (zelena) so se borila proti kartažanski vojski v Pirenejih]] Prebivalci dolin so bili tradicionalno povezani z [[Iberci]] in so bili v 7. in 2. stoletju pred našim štetjem v Andori kot ibersko pleme Andosins ali Andosini (Ἀνδοσίνους). Pod vplivom keltskih, akvitanskih, baskovskih in iberskih jezikov so domačini razvili nekaj sodobnih toponimov. Zgodnji zapisi in dokumenti, ki se nanašajo na to skupino ljudi, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, in sicer grškega pisatelja [[Polibij]]a v njegovi ''Zgodovini med punskimi vojnami''.<ref>{{cite web|url=http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|title=Mapes Vius – Linguamon. Casa de les Llengües|date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522044257/http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|archive-date=22 May 2010}}</ref>{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 43}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Nekateri najpomembnejši ostanki tega obdobja so grad Roc d'Enclar (del zgodnje Marca Hispanica),{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} l'Anxiu v Les Escaldes in Roc de L'Oral v Encampu.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Prisotnost rimskega vpliva je zabeležena od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kraji z največjo rimsko prisotnostjo so v Camp Vermellu (Rdečem polju) v Sant Julià de Lòria ter ponekod v Encampu in v Roc d'Enclar. Ljudje so še naprej trgovali, predvsem z vinom in žiti, z rimskimi mesti Urgellet (današnji La Seu d'Urgell) in čez Segre po rimski cesti ''Strata Ceretana'' (znani tudi kot ''Strata Confluetana'').{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 52, 53}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} === Vizigoti in Karolingi === [[File:Charlemagne_et_Louis_le_Pieux.jpg|right|thumb|[[Karel Veliki]] poučuje svojega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Andora prišla pod vpliv [[Vizigoti|Vizigotov]], Toledskega kraljestva in Urgelske škofije. Vizigoti so ostali v dolinah 200 let, v tem času pa se je širilo [[krščanstvo]]. Ko je muslimansko cesarstvo [[Al Andaluz]] zamenjalo vladajoče Vizigote na večjem delu Iberskega polotoka, je bila Andora pod jurisdikcijo [[Franki|Frankov]].{{sfn|Armengol Aleix|2009}} Izročilo pravi, da je [[Karel Veliki]] andorskemu ljudstvu podelil listino za kontingent 5000 vojakov pod poveljstvom Marka Almugaverja v zameno za boj proti Mavrom blizu Porté-Puymorensa (Cerdanya).<ref>{{cite web|url=http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|title=El pas de Carlemany – Turisme Andorra la Vella|website=turisme.andorralavella.ad|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803170725/http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|archive-date=3 August 2017}}</ref> [[File:Parr%C3%B2quies_andorra.png|right|thumb|Šest starih župnij, vsaka poimenovana po svojem zavetniku, kot je prikazano v ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (839)]] Andora je ostala del frankovske Marca Hispanica, varovalnega pasu med [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in muslimanskimi ozemlji, Andora pa je bila del ozemlja, ki mu je vladal grof Urgell in sčasoma škof škofije Urgell. Izročilo pravi tudi, da jo je jamčil sin Karla Velikega, [[Ludvik Pobožni]], s ''Carta de Poblament'' ali lokalno občinsko listino okoli leta 805.<ref>{{cite web |last=Vidal |first=Jaume |title=Andorra mira els arxius |trans-title=Andorra looks at the archives |url=http://www.elpuntavui.cat/article/19-cultura/933027-andorra-mira-els-arxius.html |access-date=3 August 2017 |website=Elpuntavui.cat |language=ca}}</ref> Prvi dokument, ki omenja Andoro kot ozemlje, je ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (Listina o posvetitvi in ​​obdaritvi stolnice La Seu d'Urgell). Dokument z dne 839 prikazuje šest starih župnij andorskih dolin, ki so sestavljale upravno delitev države.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}} Leta 988 je grof Borrell II. Urgellski podaril andorske doline škofiji Urgell v zameno za zemljišče v Cerdanyi.<ref name="histo1">{{Cite GREC|title=La formació d'Andorra|andorra-0#anchor_-la-formaci-d-andorra}}</ref> Od takrat je urgellski škof s sedežem v Seu d'Urgell soknez Andore.<ref name="elements">{{cite web |title=Elements de la història del Principat d'Andorra |trans-title=Elements of the history of the Principality of Andorra |url=http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-url=https://archive.today/20100209181327/http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-date=9 February 2010 |language=ca}}</ref> === Srednji vek: Paréages in ustanovitev sokneževine === [[File:Esgl%C3%A9sia_de_Sant_Joan_de_Caselles_-_7.jpg|left|thumb|Cerkev Sant Joan de Caselles iz 11. stoletja, del andorske romanske dediščine]] Pred letom 1095 Andora ni imela vojaške zaščite, zato je urgellski škof, ki je vedel, da si grof Urgell želi povrniti andorske doline, zaprosil gospoda Caboeta za pomoč in zaščito. Leta 1095 sta gospod Caboeta in urgellski škof pod prisego podpisala izjavo o svoji so-suverenosti nad Andoro. Arnalda de Caboet, hči Arnaua iz Caboeta, se je poročila z vikontom Castellbòjem. Njuna hči Ermessenda de Castellbò se je<ref>{{Cite GREC|title=Ermessenda de Castellbò|ermessenda-de-castellbo}}</ref> poročila z grofom Foixa, Rogerjem-Bernardom II. Roger-Bernard II in Ermessenda sta si oblast nad Andoro delila s urgellskim škofom. V 13. stoletju je po [[Katari|katarskem]] [[Albižanska križarska vojna|križarskem pohodu]] prišlo do vojaškega spora med škofom Urgella in grofom Foixom. Spor je bil rešen leta 1278 s posredovanjem aragonskega kralja Petra III. med škofom in grofom s podpisom prve paréage, ki je določala, da si suverenost Andore delita grof Foix (katerega naziv bi se na koncu prenesel na francoskega voditelja države) in škof Urgella v Kneževini Kataloniji. To je kneževini dalo ozemlje in politično obliko.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}}{{sfn|Guillamet Anton|2009}} Druga ''paréage'' je bila podpisana leta 1288 po sporu, ko je grof Foix odredil gradnjo gradu v Roc d'Enclarju. Dokument je ratificiral plemiški notar Jaume Orig iz Puigcerdàja, gradnja vojaških objektov v državi pa je bila prepovedana.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 60, 61}} Leta 1364 je politična organizacija države imenovala ''sindika'' (zdaj tiskovnega predstavnika in predsednika parlamenta) za predstavnika Andorcev pri njihovih soknezih, kar je omogočilo ustanovitev lokalnih oddelkov (komun, kvartov in veïnatov). Potem ko sta ga ratificirala škof Francesc Tovia in grof Ivan I., je bil leta 1419 ustanovljen ''Consell de la Terra ali Consell General de les Valls'' (Generalni svet dolin), drugi najstarejši parlament v Evropi. Sindik Andreu d'Alàs in Generalni svet sta leta 1433 organizirala ustanovitev sodišč (''La Cort de Justicia'') s soknezi in pobiranje davkov, kot je ''foc i lloc'' (dobesedno "ogenj in gradbišče", nacionalni davek, ki velja od takrat).{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 78, 79, 80, 81, 88, 89}}{{sfn|Armengol Aleix|2009}} [[File:065_Absis_de_Sant_Miquel_d%27Engolasters.jpg|right|thumb|Freska apside cerkve Sant Miquel d'Engolasters, ki jo je naslikal Mestre de Santa Coloma v 12. stoletju<ref>{{cite web| url=http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|title=Absis d'Engolasters – Museu Nacional d'Art de Catalunya|website=Museunacional.cat|date=5 December 2013 |access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803153242/http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|archive-date=3 August 2017}}</ref>]] Čeprav obstajajo ostanki cerkvenih del izpred 9. stoletja (Sant Vicenç d'Enclar ali Església de Santa Coloma), je Andora med 9. in 14. stoletjem razvila izvrstno [[romanska umetnost|romansko umetnost]], zlasti pri gradnji cerkva, mostov, verskih fresk in kipov Device z otrokom (naše Gospe od Meritxell je najbolj pomembno). Dandanes romanske stavbe, ki so del Andorine kulturne dediščine, izstopajo na izjemen način, s poudarkom na Església de Sant Esteve, Sant Joan de Caselles, Església de Sant Miquel d'Engolasters, Sant Martí de la Cortinada ter srednjeveškima mostovoma Margineda in Escalls med mnogimi drugi.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 48, 49}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 150 a 194}} Katalonski Pireneji so bili konec 11. stoletja v začetku katalonskega jezika. Andora je bila pod vplivom tega jezika, ki je bil lokalno sprejet desetletja preden se je razširil na preostali del Aragonske krone.<ref>{{cite web|url=http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|title=Història de La Llengua Catalana|website=Racocatala.cat|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035808/http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|archive-date=4 March 2016}}</ref> Lokalno gospodarstvo v srednjem veku je temeljilo na živinoreji, kmetijstvu, krznu in tkalstvu. Kasneje, konec 11. stoletja, so se v severnih župnijah, kot je Ordino, začele pojavljati prve livarne železa, ki so jih zelo cenili mojstri obrtniki, ki so razvili umetnost kovaštva, pomembno gospodarsko dejavnost v državi od 15. stoletja. === 16. do 18. stoletje === [[File:Tribunal_de_Corts_d%27Andorra.JPG|right|thumb|Glavna dvorana ''Tribunal de Corts'' (Visokega sodišča) v Casa de la Vall, osrednjem sodnem sodišču Andore]] Leta 1601 je bilo zaradi [[hugenoti|hugenotskih]] uporov v Franciji, inkvizicijskih sodišč iz Španije in prepričanj, povezanih s čarovništvom, ki so bila avtohtona na tem območju, v kontekstu reformacije in protireformacije ustanovljeno ''Tribunal de Corts'' (Visoko sodišče).{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 108, 109}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 238, 239}} Sčasoma je solastništvo nad Andoro prešlo na navarske kralje. Ko je Henrik III. Navarski postal francoski kralj, je leta 1607 izdal odlok, s katerim je za sogospodarja Andore postavil vodjo francoske države in urgelskega škofa. Od zadnje četrtine 17. stoletja naprej, ko so se politične vezi s Kneževino Katalonijo in Špansko monarhijo postopoma slabile, so se sogospodarji začeli imenovati in delovati kot ''so-knezi'' (suvereni), politična ureditev, ki še vedno velja. Leta 1617 so občinski sveti oblikovali ''sotent'' (ljudsko milico ali vojsko), da bi se spopadli z vzponom ''bandolerisma'' (razbojništva), ''Consell de la Terra'' pa je bil opredeljen in strukturiran glede na svojo sestavo, organizacijo in pristojnosti, ki so aktualne še danes.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50, 53, 54, 56}} Andora je nadaljevala z istim gospodarskim sistemom, kot ga je imela v 12.–14. stoletju, z veliko proizvodnjo metalurgije (''fargues'', sistem, podoben Farga Catalana) in z uvedbo [[tobak]]a okoli leta 1692 ter uvozne trgovine. Leta 1371 in 1448 so so-knezi ratificirali sejem Andorra la Vella, najpomembnejši komercialno pomemben letni nacionalni festival doslej. [[File:Building_in_Ordino._Andorra_216.jpg|right|thumb|Dvorec družine Rossell v Ordinu, Casa Rossell, zgrajen leta 1611. Družina je imela v lasti tudi največji kovačnici železa v Andori, kot sta Farga Rossell in Farga del Serrat.<ref>{{cite web |date=9 August 2016 |title=390.000 euros per rehabilitar l'exterior i obrir els jardins de la Casa Rossell – BonDia Diari digital d'Andorra. |trans-title=390,000 euros to renovate the exterior and open the gardens of Casa Rossell |url=http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809133417/http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-date=9 August 2016 |work=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref>]] Država je imela edinstven in izkušen ceh tkalcev, Confraria de Paraires i Teixidors, v Escaldes-Engordany. Ustanovljen je bil leta 1604 in je izkoriščal lokalne termalne vode. Do takrat je za državo značilen družbeni sistem ''prohomov'' (bogate družbe) in casalerjev (preostalega prebivalstva z manjšim ekonomskim premoženjem), ki izhaja iz tradicije ''pubilla'' in ''hereu''.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=20, 21}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=106, 107}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 105, 106, 107, 140, 141}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 263 a 270}} Tri stoletja po ustanovitvi je ''Consell de la Terra'' leta 1702 svoj sedež in ''Tribunal de Corts'' namestil v Casa de la Vall. Dvorec, zgrajen leta 1580, je služil kot plemiška trdnjava družine Busquets. V parlamentu je bila postavljena Omara šestih ključev (''Armari de les sis claus''), ki je predstavljala vsako andorsko župnijo, kjer so kasneje hranili andorsko ustavo in druge dokumente ter zakone.{{sfn|Llop Rovira|1998|p=60}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 82}} V vojni žanjcev in vojni za špansko nasledstvo je andorsko ljudstvo (čeprav se je razglašalo za nevtralno državo) podpiralo preostale Katalonce, ki so leta 1716 zaradi razglasitve odlokov ''Nueva Planta'' na koncu doživeli, da je bila večina njihovih pravic zatrta. Da bi se izognil uporabi odloka ''Nueva Planta'' za Andoro, je urgellski škof Simeón de Guinda prepričal nove španske burbonske oblasti, da so bile doline Andore vedno nevtralne in nepovezane s kneževino Katalonijo, kar je povzročilo dokončno politično ločitev Andore od Katalonije.<ref>{{cite web |last1=Garrido |first1=David |title=L'excepcionalitat andorrana: per què Andorra és un estat? |url=https://www.eltemps.cat/article/19952/lexcepcionalitat-andorrana-per-que-andorra-es-un-estat |website=eltemps.cat |access-date=28 January 2026}}</ref> Drug neposreden odziv na dogodke je bila promocija katalonskih spisov v Andori s kulturnimi deli, kot so ''Knjiga privilegijev'' (''Llibre de Privilegis de 1674''), ''Manual Digest'' (1748) Antonija Fiterja i Rossella ali ''Polità andorrà'' (1763) Antonija Puiga.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p = 229}}{{sfn|Llop Rovira|1998|pp = 49 a 52, i 57, 58}} === 19. stoletje: Nova reforma in andorsko vprašanje === [[File:Guillem d'Areny-Plandolit (cropped).png|thumb|upright|left|Guillem d'Areny-Plandolit je leta 1866 vodil novo reformo]] Po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] leta 1809 ponovno vzpostavil soprincipat in odpravil francoski srednjeveški naziv. V letih 1812–1813 je [[Prvo francosko cesarstvo]] med polotoško vojno (({{lang|ca|Guerra Peninsular}})) priključilo Katalonijo in regijo razdelilo na štiri departmaje, pri čemer je bila Andora del okrožja Puigcerdà. Leta 1814 je cesarski odlok ponovno vzpostavil neodvisnost in gospodarstvo Andore.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p=172}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p=172}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=342–343}} V tem obdobju so andorske poznosrednjeveške institucije in podeželska kultura ostale večinoma nespremenjene. Leta 1866 je sindik Guillem d'Areny-Plandolit vodil reformistično skupino v generalnem svetu s 24 člani, izvoljenimi na podlagi volilne pravice, omejene na glave družin. Generalni svet je nadomestil aristokratsko oligarhijo, ki je prej vladala državi.<ref name="ReferenceA">Page 966, Volume 1, [[Encyclopædia Britannica]], Eleventh Edition, 1910–1911</ref> Nova reforma ({{lang|ca|Nova Reforma}}) se je začela po ratifikaciji obeh soknezov in je postavila temelje ustave<ref>{{cite web|url = https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|title = Antoni Pol – 150 anys de la (nova) Reforma| work=El Periòdic d'Andorra |language = ca|access-date = 2 February 2019|archive-url = https://web.archive.org/web/20190506122112/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|archive-date = 6 May 2019}}</ref> ter simbolov – kot je trobojnica – Andore. Novo storitveno gospodarstvo se je pojavilo kot zahteva prebivalcev doline in začelo graditi infrastrukturo, kot so hoteli, zdravilišča, ceste in telegrafske linije.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=192–193}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=191–193}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=345–347}} [[File:Revoluci%C3%B3_de_1881_d%27Andorra.jpg|thumb|upright=0.85|Pokrajina Canilla med revolucijo leta 1881ref>{{cite book|title = Saqueo de Canillo por las fuerzas del gobierno revolucionario tras el sitio de la aldea|url = https://www.wdl.org/es/item/18266/|language = es|date =1881|publisher = J. J. Dubochet|access-date = 3 August 2017}}</ref>]] Oblasti soknezov so prepovedale igralnice in stavnice po vsej državi. Prepoved je povzročila gospodarski konflikt in revolucijo leta 1881, ki se je začela, ko so revolucionarji 8. decembra 1880 napadli hišo sindika in ustanovili Začasni revolucionarni svet pod vodstvom Joana Pla i Calva in Pereja Barója i Masa. Začasni revolucionarni svet je dovolil gradnjo igralnic in zdravilišč s strani tujih podjetij.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=198–203}} Med 7. in 9. junijem 1881 so privrženci Canilla in Encampa ponovno osvojili župniji Ordino in La Massana, tako da so vzpostavili stik z revolucionarnimi silami v Escaldes-Engordanyju.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=59–63}} Po dnevu bojev je bila 10. junija podpisana pogodba z mostu Escalls.{{sfn|Ministeri d'Educació, Joventut i Esports|1996|pp=58–65}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=194–195}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=348–350}} Svet je bil zamenjan in izvedene so bile nove volitve. Gospodarske razmere so se poslabšale, saj je bilo prebivalstvo razdeljeno glede Qüestió d'Andorra – ''andorskega vprašanja''.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=64–68}} Boji med proškofovskimi, profrancoskimi in nacionalističnimi so se nadaljevali zaradi težav v Canillu v letih 1882 in 1885. Andora je sodelovala v kulturnem gibanju katalonske renesanse. Med letoma 1882 in 1887 so bile ustanovljene prve akademske šole, kjer je trojezičnost sobivala z uradnim jezikom, katalonščino. Romantični avtorji iz Francije in Španije so poročali o prebujanju nacionalne zavesti v državi. Jacint Verdaguer je v 1880-ih živel v Ordinu, kjer je pisal in delil dela, povezana z renesanso, s pisateljem in fotografom Joaquimom de Ribo. Leta 1848 je Fromental Halévy premierno uprizoril opero ''Le val d'Andorre'', ki je bila v Evropi zelo uspešna, kjer je bila nacionalna zavest dolin razkrita v romantičnih delih med vojno na Andorskem polotoku. === 20. in 21. stoletje: Modernizacija države in ustava === [[File:Skossyreff Writing Constitution.png|thumb|left|upright=0.8|Boris Skossyreff, na kratko samooklicani kralj Andore leta 1934]] Leta 1933 je Francija okupirala Andoro po socialnih nemirih, ki so se zgodili pred volitvami zaradi revolucije leta 1933 in stavk FHASA (Vagues de FHASA); upor, ki ga je vodila skupina Joves Andorrans (sindikalna skupina, povezana s špansko CNT in FAI), je zahteval politične reforme,<ref>{{cite web|url=http://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|title=Rebellion in Andorra 1933 – International Club of Andorra|website=International-club-andorra.com|date=5 March 2017 |access-date=29 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|archive-date=6 May 2019}}</ref> splošno volilno pravico vseh Andorancev in deloval v obrambo pravic lokalnih in tujih delavcev med gradnjo hidroelektrarne FHASA v Encampu.<ref>{{Cite web |title=1933: la República que quasi va ser |trans-title=1933: the Republic that almost was |url=https://www.bondia.ad/cultura/1933-la-republica-que-quasi-va-ser |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 5. aprila 1933 je skupina Joves Andorrans zavzela andorski parlament.<ref>{{cite web |title=Príncipes de Andorra |url=https://www.pressreader.com/spain/la-vanguardia-1%C2%AA-edici%C3%B3n/20170604/282071981866496 |via=PressReader}}</ref> Pred tem dejanjem je prišel polkovnik René-Jules Baularda s 50 žandarji in mobilizacija 200 lokalnih milic ali enot pod vodstvom sindikalne stranke Francesca Cairata.<ref>{{cite web |title=Quan vam treure l'escopeta |trans-title=When we took out the shotgun |url=https://www.bondia.ad/cultura/quan-vam-treure-lescopeta |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 6. julija 1934 je pustolovec in plemič Boris Skossyreff s svojo obljubo o svoboščinah, modernizaciji države in bogastvu z vzpostavitvijo davčne oaze in tujimi naložbami prejel podporo članov generalnega sveta, da se je razglasil za suverena Andore. 8. julija 1934 je Boris v Urgellu izdal razglas, s katerim se je razglasil za Borisa I., kralja Andore,ref>{{cite web |last=Marsenyach |first=Albert Daina |title=Boris I Rei d'Andorra |trans-title=Boris I, King of Andorra |url=http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20200116043649/http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-date=16 January 2020 |access-date=22 January 2019 |website=El Coprincipat d'Andorra ara fa molt de temps. |language=ca}}</ref> hkrati pa napovedal vojno urgelskemu škofu in 10. julija odobril kraljevo ustavo.<ref>{{cite web |title=La primera Constitució |trans-title=The first Constitution |url=https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122350/https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-date=6 May 2019 |access-date=18 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 20. julija so ga aretirali soknez in škof Justí Guitart i Vilardebó ter njune oblasti ter ga na koncu izgnali iz Španije. Od leta 1936 do 1940 je bil v Andori nameščen francoski vojaški odred Garde Mobile pod vodstvom znanega polkovnika Renéja-Julesa Baularda, da bi zavaroval kneževino pred motnjami zaradi španske državljanske vojne<ref>{{cite web |date=28 September 2017 |title=L'impacte dels refugiats durant la Guerra Civil |trans-title=The impact of refugees during the Civil War |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122055/https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-date=6 May 2019 |access-date=21 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> in frankistične Španije<ref>{{cite web |title=1937: Baulard compta morts |trans-title=1937: Baulard counts the dead |url=https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122102/https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> ter se soočil z vzponom republikanizma po revoluciji leta 1933. Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so prebivalci Andore sprejeli begunce z obeh strani in mnogi od njih so se za stalno naselili v državi, kar je prispevalo k poznejšemu gospodarskemu razcvetu in vstopu Andore v kapitalistično dobo. Frankistične čete so andorsko mejo dosegle v poznejših fazah vojne.<ref>{{cite web |date=13 November 2015 |title=Andorra entre guerres |trans-title=Andorra between wars |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> [[File:22B_andorra_2.jpg|thumb|left|Ustoličenje škofa Ramóna Iglesiasa (na sredini) za so-kneza leta 1942. Lokalni komite je vodil Francesc Cairat (levo), prvi generalni sindik z najdaljšim regentstvom, od leta 1936 do 1960.<ref>{{cite web|url=https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|title=Antoni Pol – Francesc Cairat i Freixes|website=El Periòdic d'Andorra|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|archive-date=6 May 2019}}</ref>]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Andora ostala nevtralna in je bila pomembna tihotapska pot med [[Vichyjska Francija|vichyjsko Francijo]] in frankistično Španijo. Mnogi Andorčani so kritizirali pasivnost generalnega sveta, ker je oviral tako vstop kot izgon tujcev in beguncev, zagrešil gospodarska kazniva dejanja, zmanjšal pravice državljanov in simpatiziral s frankizmom. Člani Generalnega sveta so upravičevali politične in diplomatske ukrepe sveta kot nujne za preživetje Andore in zaščito njene suverenosti. Andora je bila relativno neokrnjena med obema svetovnima vojnama in špansko državljansko vojno. Določene skupine so se oblikovale za pomoč žrtvam zatiranja v državah pod nacistično okupacijo, hkrati pa so sodelovale pri tihotapljenju, da bi Andori pomagale preživeti. Med najvidnejšimi je bilo Poveljstvo mreže za utajevanje Hostal Palanques, ki je v stiku z britansko MI6 pomagalo skoraj 400 ubežnikom, med katerimi so bili tudi zavezniški vojaki. Poveljstvo je ostalo aktivno med letoma 1941 in 1944, čeprav so se v Andori spopadali s proosnimi informatorji in agenti Gestapa. [[File:23-24.10.67. De Gaulle en Andorre (1967) - 53Fi5569.jpg|thumb|Soknez [[Charles de Gaulle]] na ulicah Sant Julià de Lòria v Andori, oktober 1967]] V prestolnici je obstajal črni trg tihotapljenja propagande, kulture in filmske umetnosti, ki ni bil naklonjen totalitarnim režimom, razširjan na mestih, kot sta hotel Mirador ali hotel Casino, kot zbirališče sil Svobodne Francije in pot za spremstvo sestreljenih zavezniških pilotov iz Evrope.[116] Mreža se je ohranila tudi po vojni, ko so bila ustanovljena filmska društva, kamor so uvažali filme, glasbo in knjige, cenzurirane v Francovi Španiji, kar je postalo atrakcija proti cenzuri za katalonsko ali tujo javnost celo v Andori. Andorska skupina (''Agrupament Andorrà''), antifašistična organizacija, povezana s francoskim odporniškim gibanjem v Okcitaniji, je francoskega predstavnika (veguer) obtožila sodelovanja z nacizmom.<ref>{{cite web |date=22 March 2014 |title=Una d'odis sarracens a la vegueria |trans-title=One of Saracen hatreds in the vegueria |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122126/https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-date=6 May 2019 |access-date=22 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> Andorsko odpiranje kapitalističnemu gospodarstvu je privedlo do dveh osi: množičnega turizma in davčne oprostitve države. Prvi koraki k kapitalističnemu razcvetu segajo v trideseta leta 20. stoletja z izgradnjo FHASA in ustanovitvijo profesionalnega bančništva z Banc Agrícol (1930) in Crèdit Andorrà (1949), kasneje z Banca Mora (1952), Banca Cassany (1957) in SOBANCA (1960). Kmalu zatem so dejavnosti, kot sta smučanje in nakupovanje, pripomogle k temu, da je država postala turistična atrakcija, z odprtjem smučišč in kulturnih subjektov v poznih 1930-ih. Razvila se je tudi oživljena hotelirska industrija. Aprila 1968 je bil ustanovljen sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja (CASS).<ref>{{cite web|url=https://andorraguides.com/healthcare/system/|title=Andorra's Healthcare System|last=Andorra Guides|date=30 April 2018|website=Andorra Guides|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://andorraguides.com/healthcare/system/|archive-date=6 May 2019}}</ref> [[File:Andorra - panoramio (2).jpg|thumb|left|Ulice mestnega središča Andorre la Velle leta 1986. Med letoma 1986 in 1989 je Andora normalizirala gospodarske pogodbe z EGS.<ref>{{cite news |date=18 December 1989 |title=La CE concluye un acuerdo de unión aduanera con Andorra |trans-title=The EC concludes a customs union agreement with Andorra |url=https://elpais.com/diario/1989/12/18/economia/629938809_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref><ref>{{cite news |date=27 September 1986 |title=François Mitterrand alienta las reformas en Andorras |trans-title=François Mitterrand encourages reforms in Andorra |url=https://elpais.com/diario/1986/09/27/internacional/528156020_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref>]] [[File:Gilbert Saboya Sebastian Kurz (13927283877).jpg|thumb|right|Zunanji minister Andore Gilbert Saboya se je leta 2014 srečal z avstrijskim zunanjim ministrom Sebastianom Kurzom na Odboru ministrov Sveta Evrope]] Andorska vlada se je nujno ukvarjala z načrtovanjem, projekcijami in napovedmi za prihodnost: z uradnim obiskom francoskega sokneza Charlesa de Gaulla leta 1967 in 1969 je dobila odobritev za gospodarski razcvet in nacionalne zahteve v okviru človekovih pravic in mednarodne odprtosti. Andora je doživela obdobje, splošno znano kot ''andorske sanje'' (podobno ameriškim sanjam), skupaj s Trente Glorieuses: množična kultura se je ukoreninila v državi, ki je doživela radikalne spremembe v gospodarstvu in kulturi. Dokaz za to je bil Ràdio Andorra, v tem obdobju vodilna glasbena radijska postaja v Evropi, z gosti in govorci velikega pomena, ki so promovirali glasbene uspešnice iz francoske šansone, swinga, ritma in bluesa, jazza, rock and rolla in ameriške country glasbe. V tem obdobju je Andora dosegla BDP na prebivalca in pričakovano življenjsko dobo, ki je bila višja od večine standardnih držav tistega časa.<ref>{{cite web |last=Bernardos |first=Gonzalo |date=26 September 2016 |title=La reinvenció d'Andorra: un encert estratègic |trans-title=The reinvention of Andorra: a strategic success | url=http://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190123121306/https://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-date=23 January 2019 |access-date=22 January 2019 |website=Diari d'Andorra |language=ca}}</ref> Zaradi svoje relativne osamljenosti je Andora obstajala zunaj glavnega toka evropske zgodovine, z malo povezavami z drugimi državami razen s Francijo, Španijo in Portugalsko. Toda v zadnjem času je njena uspešna turistična industrija, skupaj z razvojem prometa in komunikacij, državo rešila iz osamljenosti. Od leta 1976 se država sooča s potrebo po reformi andorskih institucij zaradi anakronizmov na področju suverenosti, človekovih pravic in ravnovesja moči ter potrebe po prilagoditvi zakonodaje sodobnim zahtevam. Leta 1982 je prišlo do prve delitve oblasti z ustanovitvijo vlade Andore pod imenom izvršni odbor (''Consell Executiu''), ki mu je predsedoval prvi premier Òscar Ribas Reig s soglasjem soknezov.<ref>{{cite web |author1=Marc Pons |date=2018 |title=Andorra tria el primer cap de govern de la seva història |trans-title=Andorra chooses the first head of government in its history |url=https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122057/https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-date=6 May 2019 |access-date=1 March 2018 |website=ElNacional.cat |language=ca}}</ref> Leta 1989 je kneževina podpisala sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo o ureditvi trgovinskih odnosov.<ref>{{cite web|url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:21990A1231(02)|id= 21990A1231(02) |title=Agreement in the form of an Exchange of Letters between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Agreement between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Joint Declarations |language=EN |website=EUR-Lex |date=28 June 1990 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219041223/https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A21990A1231(02) |archive-date= Dec 19, 2023 }}</ref> Njen politični sistem se je posodobil leta 1993 po andorskem ustavnem referendumu, ko so soknezi in Generalni svet pripravili ustavo, ki jo je 14. marca odobrilo 74,2 % volivcev ob 76-odstotni udeležbi. Prve volitve v skladu z novo ustavo so bile izvedene pozneje istega leta. Istega leta je Andora postala članica Združenih narodov in Sveta Evrope.<ref>{{cite web|url=https://www.exteriors.ad/es/asuntos-multilaterales-y-cooperaciin/andorra-y-los-organismos-internacionales|title=Andorra y los organismos internacionales|website=Exteriors.ad}}</ref> Andora je leta 1996 formalizirala diplomatske odnose z Združenimi državami Amerike in sodelovala na 51. Generalni skupščini OZN. Prvi generalni sindik Marc Forné je na Generalni skupščini sodeloval v govoru v katalonščini, v katerem je zagovarjal reformo organizacije, tri dni kasneje pa je sodeloval na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer je zagovarjal jezikovne pravice in gospodarstvo Andore. Leta 2004 je bila [[dolina Madriu-Perafita-Claror]] vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO, s čimer je postala prva andorska znamenitost zaradi starodavnega živinorejstva, skupnostne rabe zemljišč in železarskih tradicij. Leta 2006 je bil formaliziran monetarni sporazum z Evropsko unijo, ki Andori dovoljuje uradno uporabo evra in kovanje lastnih evrskih kovancev.<ref>{{cite web |title=Decisión del Consejo de 11 de mayo de 2004 relativa a la posición que debe adoptar la Comunidad en relación con un acuerdo sobre las relaciones monetarias con el Principado de Andorra |trans-title="Council Decision of 11 May 2004 on the position to be taken by the Community regarding an agreement on monetary relations with the Principality of Andorra |url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ES/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004D0548&from=EN |access-date=26 March 2019 |website=EUR-Lex |language=es}}</ref><ref>{{cite web|url=https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:369:0001:0013:ES:PDF|title=Comunicaciones Procedentes de Las Instituciones, Órganos Y Organismos de La Unión Europea Comisión Europea|website=EUR-Lex|access-date=26 March 2019}}</ref> == Geografija == [[File:Andorra topographic map-en.svg|thumb|Topografska karta Andore]] Zaradi svoje lege v vzhodnih [[Pireneji]]h je Andora pretežno sestavljena iz razgibanih gora, najvišje med njimi je Coma Pedrosa z 2946 metri, povprečna nadmorska višina Andore pa je 1996 metrov.<ref>Atlas of Andorra (1991), Andorran Government. {{oclc|801960401}}. {{in lang|ca}}</ref> Te so prepredene s tremi ozkimi dolinami v obliki črke Y, ki se združijo v eno, ko glavni tok, reka Gran Valira, zapusti državo in se izliva v Španijo (na najnižji točki Andore 840 m). Površina Andore je 468 km². === Okolje === Fitogeografsko Andora spada v atlantsko evropsko provinco Circumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] ozemlje Andore spada v [[ekoregija|ekoregijo]] iglavcev in mešanih gozdov Pirenejev.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287|doi-access=free}}</ref> Andora je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 4,45/10, kar jo uvršča na 127. mesto na svetu od 172 držav. V Andori gozdni pokrov predstavlja približno 34 % celotne površine, kar ustreza 16.000 hektarjem (ha) gozda leta 2020, kar se od leta 1990 ni spremenilo. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 16.000 ha, zasajeni gozd pa 0 ha. Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 0 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti) in približno 0 % gozdne površine je bilo znotraj zavarovanih območij.<ref>{{Cite web |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Andorra |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AND/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> === Pomembno območje za ptice === [[BirdLife International]] je celotno državo prepoznala kot eno samo pomembno območje za ptice (IBA), znano kot Pirineo de Andorra.<ref name=bli>{{cite web |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/pirineo-de-andorra-iba-andorra|title= Pirineo de Andorra|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 25 February 2021}}</ref> Pomembno je za gozdne in visokogorske ptice ter podpira znatne populacije planinskih vran (''Pyrrhocorax pyrrhocorax''), konopeljščice (''Carduelis citrinella'') in skalnih strnadov (''Emberiza cia''). === Podnebje === Andora ima alpsko, celinsko in oceansko podnebje, odvisno od nadmorske višine. Zaradi višje nadmorske višine je pozimi v povprečju več snega, poleti pa je nekoliko hladneje. Raznolikost območij, različna orientacija dolin in neenakomeren relief, značilen za sredozemsko podnebje, povzročajo veliko raznolikost mikroklimat, ki ovirajo splošno prevlado visokogorske klime. Velike višinske razlike med najnižjimi in najvišjimi točkami, skupaj z vplivom sredozemskega podnebja, oblikujejo podnebje andorskih Pirenejev. Ko gre za padavine, lahko spomladi in poleti opredelimo globalni model, za katerega so značilne konvektivne in obilne padavine, ki lahko trajajo do jeseni (maj, junij in avgust so običajno najbolj deževni meseci). Pozimi pa je manj deževnega, razen v visokogorju, kjer so pod vplivom atlantskih front, kar pojasnjuje veliko količino snežnih padavin v andorskih gorah. Temperaturni režim je na splošno značilen po zmernem poletju in dolgi ter hladni zimi, kar je v skladu z goratim podnebjem kneževine.<ref>{{cite web |title=Clima promedio en Andorra la Vella, Andorra, durante todo el año – Weather Spark |trans-title=Average climate in Andorra la Vella, Andorra, throughout the year |url=https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122054/https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-date=6 May 2019 |access-date=26 March 2019 |website=es.weatherspark.com |language=es}}</ref> Andora je kot majhna gorata država zelo ranljiva za podnebne spremembe. Temperature v njenih visokogorskih regijah so se dvignile za približno 0,17 °C na desetletje, letna količina padavin pa se je zmanjšala za 49 mm. Ti premiki vplivajo na vodne vire in snežno odejo, ki sta ključna elementa andorske turistično usmerjene ekonomije.<ref>{{Cite web |title=World Bank Climate Change Knowledge Portal |url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/andorra |access-date=2024-12-06 |website=climateknowledgeportal.worldbank.org |language=en}}</ref> Število dni z dovolj snega za smučanje se zmanjšuje, snežna meja pa se umika v višje lege. Čeprav so njene nacionalne emisije toplogrednih plinov ene najnižjih na svetu (534 tisoč ton izpuščenih v letu 2023),<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Jones |first1=Matthew W. |last2=Peters |first2=Glen P. |last3=Gasser |first3=Thomas |last4=Andrew |first4=Robbie M. |last5=Schwingshackl |first5=Clemens |last6=Gütschow |first6=Johannes |last7=Houghton |first7=Richard A. |last8=Friedlingstein |first8=Pierre |last9=Pongratz |first9=Julia |last10=Le Quéré |first10=Corinne |date=2023-03-29 |title=National contributions to climate change due to historical emissions of carbon dioxide, methane, and nitrous oxide since 1850 |url=https://doi.org/10.1038/s41597-023-02041-1 |journal=Scientific Data |volume=10 |issue=1 |page=155 |doi=10.1038/s41597-023-02041-1 |pmid=36991071 |issn=2052-4463|pmc=10060593 |bibcode=2023NatSD..10..155J }}</ref> ima Andora močno strategijo za blaženje podnebnih sprememb, s poudarkom na obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. V svojem nacionalno določenem prispevku se je Andora zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala svoje emisije za 55 % in do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost.[150] Vendar pa je del strategije, ki se nanaša na prilagajanje, še vedno v zgodnji fazi in ga je lahko težko in drago izvajati. Glede na odvisnost države od turizma je pospešitev prilagajanja bistvenega pomena za izgradnjo odpornejšega gospodarstva. === Župnije === [[File:Andorramap.png|thumb|right|Zemljevid Andore z označenimi sedmimi župnijami]] Andora je sestavljena iz sedmih župnij: * [[File:Former_Coat_of_Arms_of_Andorra_la_Vella.svg|30px| ]] Andorra la Vella * [[File:Emblem of Canillo.svg|30px| ]] Canillo * [[File:Escut d'Encamp.svg|30px| ]] Encamp * [[File:Escut d'Escaldes-Engordany.svg|35px| ]] Escaldes-Engordany * [[File:Coat of Arms of La Massana.svg|35px| ]] La Massana * [[File:Emblem of Ordino.svg|35px| ]] Ordino * [[File:Coat of Arms of Sant Julià de Lòria.svg|35px| ]] Sant Julià de Lòria === Demografija === Andora ima približno 79,034 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (2021), od tega je po državljanstvu: * [[Katalonci|Kataloncev]] 36,0 % * [[Španci|Špancev]] 40,6 % * [[Portugalci|Portugalcev]] 12,02 % * [[Francozi|Francozov]] 6,5 % * Ostalih 6,7 % Večina prebivalcev govori [[španščina|špansko]] (40,38 %), [[katalonščina|katalonsko]] govori 44,1 % prebivalcev, 10 % pa [[francoščina|francosko]], 13,5 % pa [[portugalščina|portugalko]]. Uradni jezik je [[Katalonščina]] (edina neodvisna država s tem jezikom). Letni [[prirastek prebivalstva]] je 5,0 %. Povprečna [[življenjska doba]] je 80 let. [[Smrtnost]] dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %. Večina prebivalcev pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. == Gospodarstvo == Turizem, glavni steber andorskiga gospodarstva, predstavlja približno 80 % BDP. Letno jo obišče približno 8 milijonov turistov, ki jih privablja status Andore brezcarinske trgovine ter njena poletna in zimska letovišča. Eden glavnih virov dohodka v Andori so smučišča, ki imajo skupno več kot 175 km smučišč. Ta šport letno privabi več kot 7 milijonov obiskovalcev in približno 340 milijonov evrov letnega dohodka, kar od leta 2007 ohranja 2000 neposrednih in 10.000 posrednih delovnih mest.<ref>{{cite web|url=http://offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/|title=About Andorra – Valsen Fiduciaries|website=Offshorelicense-regulatory.com|access-date=26 March 2019|archive-date=6 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122108/https://www.offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/}}</ref> Tudi bančni sektor s statusom davčne oaze znatno prispeva k gospodarstvu, saj prihodke ustvarja izključno z uvoznimi tarifami (finančni in zavarovalniški sektor predstavlja približno 19 % BDP[184]). Vendar pa je med krizo v evroobmočju turistična industrija utrpela upad, ki je bil deloma posledica padca cen blaga v Španiji, kar je znižalo nakupovanje v trgovinah brez carin in povečalo brezposelnost. 1. januarja 2012 je bil uveden 10-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb, leto kasneje pa še 2-odstotni davek od prodaje, ki je v prvem četrtletju prinesel nekaj več kot 14 milijonov evrov.<ref>{{cite news|title=Andorra Unveils First Indirect Tax Revenue Figures|url=http://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html|newspaper=Tax News|date=9 May 2013|access-date=2 June 2013|archive-date=5 December 2020|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205013920/https://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html}}</ref> Kmetijska proizvodnja je omejena; le 1,7 % zemlje je obdelovalne, večino hrane pa je treba uvoziti. Nekaj ​​tobaka se goji lokalno. Glavna živinorejska dejavnost je domača ovčereja. Proizvodnjo sestavljajo predvsem cigarete, cigare in pohištvo. Andorski naravni viri vključujejo hidroelektrarno, mineralno vodo, les, železovo rudo in svinec. Andora ni članica Evropske unije, vendar ima z njo poseben odnos, saj se za trgovino s predelanim blagom obravnava kot članica EU (brez tarif), za kmetijske proizvode pa kot nečlanica EU. Andora ni imela lastne valute in je v bančnih transakcijah uporabljala tako francoski frank kot špansko pezeto do 31. decembra 1999, ko sta bili obe valuti nadomeščeni z enotno valuto EU, evrom. Kovanci in bankovci franka in pezete so ostali zakonito plačilno sredstvo v Andori do 31. decembra 2002. Andora se je pogajala o izdaji lastnih evrskih kovancev, začenši v začetku leta 2015.<ref>{{cite web |url=http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |title=Els sets estàndard de monedes d’euro andorranes es podran sol·licitar a partir d’aquest dimarts a la tarda [The standard sets of Andorran euro coins can be requested starting this Tuesday afternoon] |archive-url=https://web.archive.org/web/20141223161035/http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |archive-date=23 December 2014 |date=23 December 2014 |publisher=Govern d'Andorra |lang=ca}}</ref> Andora ima v preteklosti eno najnižjih stopenj brezposelnosti na svetu. Leta 2023 je znašala 1,5 %. 31. maja 2013 je bilo objavljeno, da namerava Andora do konca junija sprejeti zakon o uvedbi dohodnine, kljub vse večjemu nezadovoljstvu z obstojem davčnih oaz med članicami EU. Objava je bila podana po srečanju v Parizu med premierjem Antonijem Martíjem in francoskim predsednikom ter andorskim knezom Françoisom Hollandom. Hollande je pozdravil ta korak kot del procesa, s katerim Andora "uskladi svojo obdavčitev z mednarodnimi standardi".<ref>{{cite news |date=31 May 2011 |title=Andorre aligne progressivement sa fiscalité sur les standards internationaux (Elysée) |trans-title=Andorra is gradually aligning its taxation with international standards (Élysée) |url=http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130616031601/http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-date=16 June 2013 |newspaper=Notre Temps |language=fr}}</ref> == Kultura == Andora je dom ljudskih plesov, kot sta contrapàs in marratxa, ki sta se ohranila zlasti v Sant Julià de Lòria. Andorska ljudska glasba je podobna glasbi sosednjih držav, vendar je po značaju še posebej katalonska, zlasti v prisotnosti plesov, kot je sardana. Drugi andorski ljudski plesi vključujejo contrapàs v Andorri la Velli in ples svete Ane v Escaldes-Engordanyju. Andorski državni praznik je dan Gospe Meritxellske, 8. septembra. Dan ustave pa 14. marec. Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih [[radijska postaja|radijskih postaj]] [[Sud Radio]] in [[Radio Andora]], ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v [[Encamp]] in na [[Pic Blanc]]u. Sprejem je bil možen v vsej Evropi. Andorska gastronomija je večinoma katalonska, čeprav je prevzela tudi druge elemente francoske in italijanske kuhinje. Andorsko kuhinjo zaznamujejo njene gorske doline. Tipične jedi države so kutina all-i-oli, raca z zimsko hruško, pečena jagnjetina z oreščki, svinjska cibetka, torta massegada, endivija s hruškami, račji konfit z gobami, escudella, špinača z rozinami in pinjolami, žele marmelada, polnjene gobe (''murgue'') s svinjino, regratova solata in andorska rečna postrv. Priljubljena sta tudi kuhano vino in pivo. Predromanska in [[romanska umetnost]] sta med najpomembnejšimi umetniškimi manifestacijami in značilnostmi kneževine. Romanski slog pomaga razumeti nastanek župnijskih skupnosti, odnose (družbene in politične) moči in nacionalno kulturo. Skupno je štirideset [[romanska arhitektura|romanskih]] cerkva, ki izstopajo kot majhne stroge ornamentalne stavbe, pa tudi mostovi, trdnjave in dvorci iz istega obdobja. Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih so bili leta 2015 uvrščeni na seznam nematerialne kulturne dediščine UNESCO.<ref>{{cite web|url=https://ich.unesco.org/en/lists|title=UNESCO – Summer solstice fire festivals in the Pyrenees|website=ich.unesco.org|access-date=26 March 2019}}</ref> Dolina Madriu-Perafita-Claror je leta 2004 postala prvo in do danes edino območje Andore, ki je na seznamu svetovne dediščine UNESCO, leta 2006 pa je bila še manjše razširjena.<ref>{{cite web|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2183|title=Vall de Madriu-Perafita-Claror – Ramsar Sites Information Service|website=rsis.ramsar.org|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1160/|title=Madriu-Perafita-Claror Valley|website=UNESCO World Heritage Centre|access-date=26 March 2019}}</ref> <gallery class="center" mode="packed"> File:HPIM0309.JPG|Andorska zastava na balkonu, Ordino File:Halévy - Le val d'Andorre - M.elle Lavoye, rôle de Georgette, 2.e acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Ženska narodna noša (Andorska dolina) File:Halévy - Le val d'Andorre - Audran, rôle de Stéphan, 1.er acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Moška narodna noša File:Narcisa 0012.JPG|Cvet ''Narcissus poeticus'' (Grandalla) nacionalni simbol File:Vall del Madriu-Perafita-Claror - 68.jpg|Pogled na dolino Madriu-Perafita-Claror, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine File:(Barcelona) Altar de Sant Romà de Vila - Museu Nacional d'Art de Catalunya.jpg|Oltar Sant Romà de Vila File:Església de Santa Coloma - 10.jpg|Sveta Koloma iz Andore </gallery> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Andorra}} * {{official|http://www.andorra.ad}} * [http://www.andorratoerisme.com/ Turistični urad Andore] * [http://www.andorra.be Veleposlaništvo Andore v Bruslju (tudi v slovenščini)] * {{OSM relation|9407|bullet=no}} * {{Wikiatlas|Andorra}} {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Evropske monarhije}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Pireneji]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Andora|*]] {{normativna kontrola}} 3pnlcmhxdryrfva79hhdmy0zs0zdc72 6682348 6682347 2026-05-28T13:33:24Z Ljuba24b 92351 /* Kultura */ np 6682348 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Principat d'Andorra | conventional_long_name = Kneževina Andora | common_name = Andora | common_name2 = Andore | image_flag = Flag of Andorra.svg | image_coat =Coat of arms of Andorra.svg | image_map = Location Andorra Europe.png | national_motto = ''[[Virtus Unita Fortior]]''<br />([[Latinščina|latinsko]] »Vrlina združena je močnejša«) | national_anthem = ''[[El gran Carlemany]]'' | official_languages = [[katalonščina]] | capital = [[Andorra la Vella]] | latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=31 |longEW=E | largest_city = [[Andorra la Vella]] | government_type = [[parlamentarizem|parlamentarna]] [[diarhija]] | leader_title1 = sokneza | leader_name1 = [[Josep-Lluís Serrano Pentinat]]<br/>[[Emmanuel Macron]] | leader_title2 = predsednik vlade | leader_name2 = [[Xavier Espot Zamora]] | sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Paréage]] | established_date1 = 8. september 1278<ref>{{cite web | url=https://www.cultura.ad/historia-d-andorra |title = Història d'Andorra|language=ca|website=Cultura.ad|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003858.xml |title = Andorra|language=ca|website=Enciclopèdia.cat|access-date=26 March 2019}}</ref> | established_event2 = Od [[Francosko kraljestvo]] | established_date2 = 12. oktober 1652 | established_event3 = Od [[Kneževina Katalonija]] | established_date3 = 1715 | established_event4 = Od departmaja Sègre [[Prvo francosko cesarstvo]] | established_date4 = 1814 | established_event5 = Ustava Andore | established_date5 = 2. februar 1993 | area_km2 = 467,63 | area_rank = 178. | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 89.368<ref>{{cite web |url=https://www.estadistica.ad/portal/apps/sites/#/estadistica-en/pages/estadistiques-i-dades-detall?Idioma=en&N2=605&N3=606&DV=1143 |title=Departament d'Estadística |website=www.estadistica.ad |access-date=2026-03-28}}</ref> | population_estimate_rank = 184. | population_estimate_year = 2026 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 187,1 | demonym = Andorec, Andorka | GDP_year = 2024 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=171,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-18}}</ref> | GDP_PPP = {{increase}} $6,001&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.AD" /> | GDP_PPP_per_capita = 69.146 USD | GDP_nominal = 3,897 milijarde [[ameriški dolar|USD]] | GDP_nominal_per_capita = 44,900 USD | HDI_year = 2024 | HDI = 0,913 | HDI_rank = | HDI_change = | HDI_ref = | currency = [[evro]] (€)¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.ad]] | calling_code = 376 | footnotes = ¹ pred 1999: [[francoski frank]] in [[španska pezeta]] ter manjše količine [[andorski dinar|andorskega dinarja]], izdelane po letu 1982. }} '''Andora''', uradno '''Kneževina Andora''',<ref name="constitution">{{cite web |title=Constitution of the Principality of Andorra |url=https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190516152108/https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |archive-date=16 May 2019}}</ref>{{efn|{{langx|ca|Principat d'Andorra|links=no}}, {{langx|es|Principado de Andorra|links=no}}, {{langx|fr|Principauté d'Andorre|links=no}}}} je celinska država na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], v vzhodnih [[Pireneji]]h v jugozahodni Evropi, ki meji na [[Francija|Francijo]] na severu in [[Španija|Španijo]] na jugu. Domneva se, da jo je ustanovil [[Karel Veliki]], Andori pa je do leta 988 vladal grof Urgell, nato pa je bila prenesena v škofijo Urgell. Andora je bila ustanovljena kot politična oblast z listino leta 1278 in je bila gospostvo znotraj Kneževine Katalonija do leta 1715. Trenutno jo vodita dva so-kneza: škof Urgella v Kataloniji v Španiji in predsednik Francije. Njeno glavno in največje mesto je [[Andorra la Vella]]. Andora je šesta najmanjša država v Evropi s površino 468 kvadratnih kilometrov in približno 89.058 prebivalci (od februarja 2026).<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-02-28 |title=Andorra supera els 89.000 habitants |url=https://www.diariandorra.ad/nacional/260126/andorra-tanca-2025-amb-89-058-habitants_188625.html |access-date=2026-02-28 |website=Diari d'Andorra}}</ref> Andorci so skupina, ki je tesno povezana s [[Katalonci]].<ref name="Minahan">{{cite book |last=Minahan |first=James |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC |date=2000 |publisher=Greenwood Publishing Group |page=47 |isbn=978-0-313-30984-7}}</ref><ref>{{Cite news |date=2016 |title=2016 Country Review |url=https://www.countrywatch.com/content/pdfs/reviews/B336M69Q.01c.pdf}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-02-25 |title=Tourism Observer: ANDORRA: Andorrans Are A Romance Ethnic Group. Enjoy Duty Free Shopping In The Tax Haven |url=https://tourismobserver.blogspot.com/2019/02/andorra-andorrans-are-romance-ethnic.html |access-date=2026-03-15 |website=Tourism Observer}}</ref> Andora je 17. najmanjša država na svetu po površini in 11. najmanjša po številu prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|title=Andorra: 10 Unusual Facts About The Tiny European Principality|last=Malankar|first=Nikhil|date=18 April 2017|website=Tell Me Nothing|access-date=13 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607111953/http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|archive-date=7 June 2017}}</ref> Njeno glavno mesto, Andorra la Vella, je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, na nadmorski višini 1023 metrov.<ref>{{cite web|url=http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|title=Maps, Weather, and Airports for Andorra la Vella, Andorra |publisher=Fallingrain.com |access-date=26 August 2012}}</ref> Uradni jezik je [[katalonščina]], pogosto pa se govori tudi [[španščina]], [[portugalščina]] in [[francoščina]].<ref name="cia">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra|access-date=26 August 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=Background Note: Andorra|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3164.htm|publisher=State.gov|access-date=14 May 2015}}</ref> Turizem v Andori vsako leto privabi približno 8 milijonov obiskovalcev.<ref name="es2">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra |date=2024-10-04 |access-date=2024-10-12}}</ref> Andora ni članica Evropske unije.<ref>[https://kluwerlawonline.com/journalarticle/European+Foreign+Affairs+Review/30.4/EERR2025035 Graham Butler, ''The Legal Relations of the European Union with the Principality of Andorra'', European Foreign Affairs Review, 2025, vol. 30, no. 4, pp. 527-552 (22 November 2025)]</ref> Od leta 1993 je članica Sveta Evrope in Združenih narodov.<ref>{{cite web |title=United Nations Member States |url=https://www.un.org/en/about-us/member-states |access-date=28 October 2022 |publisher=Un.org}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Gravats_del_Roc_de_les_Bruixes.JPG|left|thumb|Prazgodovinsko svetišče Roc de les Bruixes v Canillu (detajl)]] La Balma de la Margineda, ki so jo arheologi odkrili v [[Sant Julià de Lòria]], je bila naseljena leta 9500 pr. n. št. kot prehod med obema stranema Pirenejev. Sezonski tabor je bil idealno lociran za lov in ribolov skupin lovcev in nabiralcev ob rekah [[Ariège (reka)|Ariège]] in [[Segre (reka)|Segre]].<ref>{{cite web|url=http://www.elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|title=La Margineda – El Camí|date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015125705/http://elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|archive-date=15 October 2014}}</ref> V [[neolitik]]u se je skupina ljudi leta 6640 pr. n. št. preselila v [[dolina Madriu-Perafita-Claror|dolino Madriu]] (današnji naravni park v Escaldes-Engordanyju, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino) kot stalni tabor. Prebivalstvo doline je gojilo žita, gojilo domačo živino in razvijalo trgovino z ljudmi iz departmaja Ségreja in [[Okcitanija|Okcitanije]].{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 32, 33}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 44 a 92}} Med drugimi arheološkimi najdišči sta grobnici Segudet (Ordino) in Feixa del Moro (Sant Julià de Lòria), obe datirani v obdobje 4900–4300 pr. n. št., kot primer [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]] v Andori. Model majhnih naselij se je v [[bronasta doba|bronasti dobi]] začel razvijati v kompleksen urbanizem. V starodavnih svetiščih, raztresenih po državi, je mogoče najti metalurške predmete iz železa, starodavne kovance in relikviarije. Svetišče Roc de les Bruixes ('Kamen čarovnic') je morda najpomembnejši arheološki kompleks te dobe v Andori; je v župniji [[Canillo]], o pogrebnih obredih, starodavnih spisih in vgraviranih kamnitih poslikavah.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 34, 35, 38, 39}} === Iberska in rimska Andora === [[File:Ann%C3%ADbal,_andosins.png|left|thumb|[[Hanibal]]ova pot (rdeča) med drugo punsko vojno. Iberska plemena (zelena) so se borila proti kartažanski vojski v Pirenejih]] Prebivalci dolin so bili tradicionalno povezani z [[Iberci]] in so bili v 7. in 2. stoletju pred našim štetjem v Andori kot ibersko pleme Andosins ali Andosini (Ἀνδοσίνους). Pod vplivom keltskih, akvitanskih, baskovskih in iberskih jezikov so domačini razvili nekaj sodobnih toponimov. Zgodnji zapisi in dokumenti, ki se nanašajo na to skupino ljudi, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, in sicer grškega pisatelja [[Polibij]]a v njegovi ''Zgodovini med punskimi vojnami''.<ref>{{cite web|url=http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|title=Mapes Vius – Linguamon. Casa de les Llengües|date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522044257/http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|archive-date=22 May 2010}}</ref>{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 43}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Nekateri najpomembnejši ostanki tega obdobja so grad Roc d'Enclar (del zgodnje Marca Hispanica),{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} l'Anxiu v Les Escaldes in Roc de L'Oral v Encampu.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Prisotnost rimskega vpliva je zabeležena od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kraji z največjo rimsko prisotnostjo so v Camp Vermellu (Rdečem polju) v Sant Julià de Lòria ter ponekod v Encampu in v Roc d'Enclar. Ljudje so še naprej trgovali, predvsem z vinom in žiti, z rimskimi mesti Urgellet (današnji La Seu d'Urgell) in čez Segre po rimski cesti ''Strata Ceretana'' (znani tudi kot ''Strata Confluetana'').{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 52, 53}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} === Vizigoti in Karolingi === [[File:Charlemagne_et_Louis_le_Pieux.jpg|right|thumb|[[Karel Veliki]] poučuje svojega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Andora prišla pod vpliv [[Vizigoti|Vizigotov]], Toledskega kraljestva in Urgelske škofije. Vizigoti so ostali v dolinah 200 let, v tem času pa se je širilo [[krščanstvo]]. Ko je muslimansko cesarstvo [[Al Andaluz]] zamenjalo vladajoče Vizigote na večjem delu Iberskega polotoka, je bila Andora pod jurisdikcijo [[Franki|Frankov]].{{sfn|Armengol Aleix|2009}} Izročilo pravi, da je [[Karel Veliki]] andorskemu ljudstvu podelil listino za kontingent 5000 vojakov pod poveljstvom Marka Almugaverja v zameno za boj proti Mavrom blizu Porté-Puymorensa (Cerdanya).<ref>{{cite web|url=http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|title=El pas de Carlemany – Turisme Andorra la Vella|website=turisme.andorralavella.ad|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803170725/http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|archive-date=3 August 2017}}</ref> [[File:Parr%C3%B2quies_andorra.png|right|thumb|Šest starih župnij, vsaka poimenovana po svojem zavetniku, kot je prikazano v ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (839)]] Andora je ostala del frankovske Marca Hispanica, varovalnega pasu med [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in muslimanskimi ozemlji, Andora pa je bila del ozemlja, ki mu je vladal grof Urgell in sčasoma škof škofije Urgell. Izročilo pravi tudi, da jo je jamčil sin Karla Velikega, [[Ludvik Pobožni]], s ''Carta de Poblament'' ali lokalno občinsko listino okoli leta 805.<ref>{{cite web |last=Vidal |first=Jaume |title=Andorra mira els arxius |trans-title=Andorra looks at the archives |url=http://www.elpuntavui.cat/article/19-cultura/933027-andorra-mira-els-arxius.html |access-date=3 August 2017 |website=Elpuntavui.cat |language=ca}}</ref> Prvi dokument, ki omenja Andoro kot ozemlje, je ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (Listina o posvetitvi in ​​obdaritvi stolnice La Seu d'Urgell). Dokument z dne 839 prikazuje šest starih župnij andorskih dolin, ki so sestavljale upravno delitev države.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}} Leta 988 je grof Borrell II. Urgellski podaril andorske doline škofiji Urgell v zameno za zemljišče v Cerdanyi.<ref name="histo1">{{Cite GREC|title=La formació d'Andorra|andorra-0#anchor_-la-formaci-d-andorra}}</ref> Od takrat je urgellski škof s sedežem v Seu d'Urgell soknez Andore.<ref name="elements">{{cite web |title=Elements de la història del Principat d'Andorra |trans-title=Elements of the history of the Principality of Andorra |url=http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-url=https://archive.today/20100209181327/http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-date=9 February 2010 |language=ca}}</ref> === Srednji vek: Paréages in ustanovitev sokneževine === [[File:Esgl%C3%A9sia_de_Sant_Joan_de_Caselles_-_7.jpg|left|thumb|Cerkev Sant Joan de Caselles iz 11. stoletja, del andorske romanske dediščine]] Pred letom 1095 Andora ni imela vojaške zaščite, zato je urgellski škof, ki je vedel, da si grof Urgell želi povrniti andorske doline, zaprosil gospoda Caboeta za pomoč in zaščito. Leta 1095 sta gospod Caboeta in urgellski škof pod prisego podpisala izjavo o svoji so-suverenosti nad Andoro. Arnalda de Caboet, hči Arnaua iz Caboeta, se je poročila z vikontom Castellbòjem. Njuna hči Ermessenda de Castellbò se je<ref>{{Cite GREC|title=Ermessenda de Castellbò|ermessenda-de-castellbo}}</ref> poročila z grofom Foixa, Rogerjem-Bernardom II. Roger-Bernard II in Ermessenda sta si oblast nad Andoro delila s urgellskim škofom. V 13. stoletju je po [[Katari|katarskem]] [[Albižanska križarska vojna|križarskem pohodu]] prišlo do vojaškega spora med škofom Urgella in grofom Foixom. Spor je bil rešen leta 1278 s posredovanjem aragonskega kralja Petra III. med škofom in grofom s podpisom prve paréage, ki je določala, da si suverenost Andore delita grof Foix (katerega naziv bi se na koncu prenesel na francoskega voditelja države) in škof Urgella v Kneževini Kataloniji. To je kneževini dalo ozemlje in politično obliko.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}}{{sfn|Guillamet Anton|2009}} Druga ''paréage'' je bila podpisana leta 1288 po sporu, ko je grof Foix odredil gradnjo gradu v Roc d'Enclarju. Dokument je ratificiral plemiški notar Jaume Orig iz Puigcerdàja, gradnja vojaških objektov v državi pa je bila prepovedana.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 60, 61}} Leta 1364 je politična organizacija države imenovala ''sindika'' (zdaj tiskovnega predstavnika in predsednika parlamenta) za predstavnika Andorcev pri njihovih soknezih, kar je omogočilo ustanovitev lokalnih oddelkov (komun, kvartov in veïnatov). Potem ko sta ga ratificirala škof Francesc Tovia in grof Ivan I., je bil leta 1419 ustanovljen ''Consell de la Terra ali Consell General de les Valls'' (Generalni svet dolin), drugi najstarejši parlament v Evropi. Sindik Andreu d'Alàs in Generalni svet sta leta 1433 organizirala ustanovitev sodišč (''La Cort de Justicia'') s soknezi in pobiranje davkov, kot je ''foc i lloc'' (dobesedno "ogenj in gradbišče", nacionalni davek, ki velja od takrat).{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 78, 79, 80, 81, 88, 89}}{{sfn|Armengol Aleix|2009}} [[File:065_Absis_de_Sant_Miquel_d%27Engolasters.jpg|right|thumb|Freska apside cerkve Sant Miquel d'Engolasters, ki jo je naslikal Mestre de Santa Coloma v 12. stoletju<ref>{{cite web| url=http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|title=Absis d'Engolasters – Museu Nacional d'Art de Catalunya|website=Museunacional.cat|date=5 December 2013 |access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803153242/http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|archive-date=3 August 2017}}</ref>]] Čeprav obstajajo ostanki cerkvenih del izpred 9. stoletja (Sant Vicenç d'Enclar ali Església de Santa Coloma), je Andora med 9. in 14. stoletjem razvila izvrstno [[romanska umetnost|romansko umetnost]], zlasti pri gradnji cerkva, mostov, verskih fresk in kipov Device z otrokom (naše Gospe od Meritxell je najbolj pomembno). Dandanes romanske stavbe, ki so del Andorine kulturne dediščine, izstopajo na izjemen način, s poudarkom na Església de Sant Esteve, Sant Joan de Caselles, Església de Sant Miquel d'Engolasters, Sant Martí de la Cortinada ter srednjeveškima mostovoma Margineda in Escalls med mnogimi drugi.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 48, 49}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 150 a 194}} Katalonski Pireneji so bili konec 11. stoletja v začetku katalonskega jezika. Andora je bila pod vplivom tega jezika, ki je bil lokalno sprejet desetletja preden se je razširil na preostali del Aragonske krone.<ref>{{cite web|url=http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|title=Història de La Llengua Catalana|website=Racocatala.cat|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035808/http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|archive-date=4 March 2016}}</ref> Lokalno gospodarstvo v srednjem veku je temeljilo na živinoreji, kmetijstvu, krznu in tkalstvu. Kasneje, konec 11. stoletja, so se v severnih župnijah, kot je Ordino, začele pojavljati prve livarne železa, ki so jih zelo cenili mojstri obrtniki, ki so razvili umetnost kovaštva, pomembno gospodarsko dejavnost v državi od 15. stoletja. === 16. do 18. stoletje === [[File:Tribunal_de_Corts_d%27Andorra.JPG|right|thumb|Glavna dvorana ''Tribunal de Corts'' (Visokega sodišča) v Casa de la Vall, osrednjem sodnem sodišču Andore]] Leta 1601 je bilo zaradi [[hugenoti|hugenotskih]] uporov v Franciji, inkvizicijskih sodišč iz Španije in prepričanj, povezanih s čarovništvom, ki so bila avtohtona na tem območju, v kontekstu reformacije in protireformacije ustanovljeno ''Tribunal de Corts'' (Visoko sodišče).{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 108, 109}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 238, 239}} Sčasoma je solastništvo nad Andoro prešlo na navarske kralje. Ko je Henrik III. Navarski postal francoski kralj, je leta 1607 izdal odlok, s katerim je za sogospodarja Andore postavil vodjo francoske države in urgelskega škofa. Od zadnje četrtine 17. stoletja naprej, ko so se politične vezi s Kneževino Katalonijo in Špansko monarhijo postopoma slabile, so se sogospodarji začeli imenovati in delovati kot ''so-knezi'' (suvereni), politična ureditev, ki še vedno velja. Leta 1617 so občinski sveti oblikovali ''sotent'' (ljudsko milico ali vojsko), da bi se spopadli z vzponom ''bandolerisma'' (razbojništva), ''Consell de la Terra'' pa je bil opredeljen in strukturiran glede na svojo sestavo, organizacijo in pristojnosti, ki so aktualne še danes.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50, 53, 54, 56}} Andora je nadaljevala z istim gospodarskim sistemom, kot ga je imela v 12.–14. stoletju, z veliko proizvodnjo metalurgije (''fargues'', sistem, podoben Farga Catalana) in z uvedbo [[tobak]]a okoli leta 1692 ter uvozne trgovine. Leta 1371 in 1448 so so-knezi ratificirali sejem Andorra la Vella, najpomembnejši komercialno pomemben letni nacionalni festival doslej. [[File:Building_in_Ordino._Andorra_216.jpg|right|thumb|Dvorec družine Rossell v Ordinu, Casa Rossell, zgrajen leta 1611. Družina je imela v lasti tudi največji kovačnici železa v Andori, kot sta Farga Rossell in Farga del Serrat.<ref>{{cite web |date=9 August 2016 |title=390.000 euros per rehabilitar l'exterior i obrir els jardins de la Casa Rossell – BonDia Diari digital d'Andorra. |trans-title=390,000 euros to renovate the exterior and open the gardens of Casa Rossell |url=http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809133417/http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-date=9 August 2016 |work=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref>]] Država je imela edinstven in izkušen ceh tkalcev, Confraria de Paraires i Teixidors, v Escaldes-Engordany. Ustanovljen je bil leta 1604 in je izkoriščal lokalne termalne vode. Do takrat je za državo značilen družbeni sistem ''prohomov'' (bogate družbe) in casalerjev (preostalega prebivalstva z manjšim ekonomskim premoženjem), ki izhaja iz tradicije ''pubilla'' in ''hereu''.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=20, 21}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=106, 107}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 105, 106, 107, 140, 141}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 263 a 270}} Tri stoletja po ustanovitvi je ''Consell de la Terra'' leta 1702 svoj sedež in ''Tribunal de Corts'' namestil v Casa de la Vall. Dvorec, zgrajen leta 1580, je služil kot plemiška trdnjava družine Busquets. V parlamentu je bila postavljena Omara šestih ključev (''Armari de les sis claus''), ki je predstavljala vsako andorsko župnijo, kjer so kasneje hranili andorsko ustavo in druge dokumente ter zakone.{{sfn|Llop Rovira|1998|p=60}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 82}} V vojni žanjcev in vojni za špansko nasledstvo je andorsko ljudstvo (čeprav se je razglašalo za nevtralno državo) podpiralo preostale Katalonce, ki so leta 1716 zaradi razglasitve odlokov ''Nueva Planta'' na koncu doživeli, da je bila večina njihovih pravic zatrta. Da bi se izognil uporabi odloka ''Nueva Planta'' za Andoro, je urgellski škof Simeón de Guinda prepričal nove španske burbonske oblasti, da so bile doline Andore vedno nevtralne in nepovezane s kneževino Katalonijo, kar je povzročilo dokončno politično ločitev Andore od Katalonije.<ref>{{cite web |last1=Garrido |first1=David |title=L'excepcionalitat andorrana: per què Andorra és un estat? |url=https://www.eltemps.cat/article/19952/lexcepcionalitat-andorrana-per-que-andorra-es-un-estat |website=eltemps.cat |access-date=28 January 2026}}</ref> Drug neposreden odziv na dogodke je bila promocija katalonskih spisov v Andori s kulturnimi deli, kot so ''Knjiga privilegijev'' (''Llibre de Privilegis de 1674''), ''Manual Digest'' (1748) Antonija Fiterja i Rossella ali ''Polità andorrà'' (1763) Antonija Puiga.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p = 229}}{{sfn|Llop Rovira|1998|pp = 49 a 52, i 57, 58}} === 19. stoletje: Nova reforma in andorsko vprašanje === [[File:Guillem d'Areny-Plandolit (cropped).png|thumb|upright|left|Guillem d'Areny-Plandolit je leta 1866 vodil novo reformo]] Po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] leta 1809 ponovno vzpostavil soprincipat in odpravil francoski srednjeveški naziv. V letih 1812–1813 je [[Prvo francosko cesarstvo]] med polotoško vojno (({{lang|ca|Guerra Peninsular}})) priključilo Katalonijo in regijo razdelilo na štiri departmaje, pri čemer je bila Andora del okrožja Puigcerdà. Leta 1814 je cesarski odlok ponovno vzpostavil neodvisnost in gospodarstvo Andore.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p=172}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p=172}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=342–343}} V tem obdobju so andorske poznosrednjeveške institucije in podeželska kultura ostale večinoma nespremenjene. Leta 1866 je sindik Guillem d'Areny-Plandolit vodil reformistično skupino v generalnem svetu s 24 člani, izvoljenimi na podlagi volilne pravice, omejene na glave družin. Generalni svet je nadomestil aristokratsko oligarhijo, ki je prej vladala državi.<ref name="ReferenceA">Page 966, Volume 1, [[Encyclopædia Britannica]], Eleventh Edition, 1910–1911</ref> Nova reforma ({{lang|ca|Nova Reforma}}) se je začela po ratifikaciji obeh soknezov in je postavila temelje ustave<ref>{{cite web|url = https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|title = Antoni Pol – 150 anys de la (nova) Reforma| work=El Periòdic d'Andorra |language = ca|access-date = 2 February 2019|archive-url = https://web.archive.org/web/20190506122112/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|archive-date = 6 May 2019}}</ref> ter simbolov – kot je trobojnica – Andore. Novo storitveno gospodarstvo se je pojavilo kot zahteva prebivalcev doline in začelo graditi infrastrukturo, kot so hoteli, zdravilišča, ceste in telegrafske linije.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=192–193}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=191–193}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=345–347}} [[File:Revoluci%C3%B3_de_1881_d%27Andorra.jpg|thumb|upright=0.85|Pokrajina Canilla med revolucijo leta 1881ref>{{cite book|title = Saqueo de Canillo por las fuerzas del gobierno revolucionario tras el sitio de la aldea|url = https://www.wdl.org/es/item/18266/|language = es|date =1881|publisher = J. J. Dubochet|access-date = 3 August 2017}}</ref>]] Oblasti soknezov so prepovedale igralnice in stavnice po vsej državi. Prepoved je povzročila gospodarski konflikt in revolucijo leta 1881, ki se je začela, ko so revolucionarji 8. decembra 1880 napadli hišo sindika in ustanovili Začasni revolucionarni svet pod vodstvom Joana Pla i Calva in Pereja Barója i Masa. Začasni revolucionarni svet je dovolil gradnjo igralnic in zdravilišč s strani tujih podjetij.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=198–203}} Med 7. in 9. junijem 1881 so privrženci Canilla in Encampa ponovno osvojili župniji Ordino in La Massana, tako da so vzpostavili stik z revolucionarnimi silami v Escaldes-Engordanyju.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=59–63}} Po dnevu bojev je bila 10. junija podpisana pogodba z mostu Escalls.{{sfn|Ministeri d'Educació, Joventut i Esports|1996|pp=58–65}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=194–195}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=348–350}} Svet je bil zamenjan in izvedene so bile nove volitve. Gospodarske razmere so se poslabšale, saj je bilo prebivalstvo razdeljeno glede Qüestió d'Andorra – ''andorskega vprašanja''.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=64–68}} Boji med proškofovskimi, profrancoskimi in nacionalističnimi so se nadaljevali zaradi težav v Canillu v letih 1882 in 1885. Andora je sodelovala v kulturnem gibanju katalonske renesanse. Med letoma 1882 in 1887 so bile ustanovljene prve akademske šole, kjer je trojezičnost sobivala z uradnim jezikom, katalonščino. Romantični avtorji iz Francije in Španije so poročali o prebujanju nacionalne zavesti v državi. Jacint Verdaguer je v 1880-ih živel v Ordinu, kjer je pisal in delil dela, povezana z renesanso, s pisateljem in fotografom Joaquimom de Ribo. Leta 1848 je Fromental Halévy premierno uprizoril opero ''Le val d'Andorre'', ki je bila v Evropi zelo uspešna, kjer je bila nacionalna zavest dolin razkrita v romantičnih delih med vojno na Andorskem polotoku. === 20. in 21. stoletje: Modernizacija države in ustava === [[File:Skossyreff Writing Constitution.png|thumb|left|upright=0.8|Boris Skossyreff, na kratko samooklicani kralj Andore leta 1934]] Leta 1933 je Francija okupirala Andoro po socialnih nemirih, ki so se zgodili pred volitvami zaradi revolucije leta 1933 in stavk FHASA (Vagues de FHASA); upor, ki ga je vodila skupina Joves Andorrans (sindikalna skupina, povezana s špansko CNT in FAI), je zahteval politične reforme,<ref>{{cite web|url=http://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|title=Rebellion in Andorra 1933 – International Club of Andorra|website=International-club-andorra.com|date=5 March 2017 |access-date=29 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|archive-date=6 May 2019}}</ref> splošno volilno pravico vseh Andorancev in deloval v obrambo pravic lokalnih in tujih delavcev med gradnjo hidroelektrarne FHASA v Encampu.<ref>{{Cite web |title=1933: la República que quasi va ser |trans-title=1933: the Republic that almost was |url=https://www.bondia.ad/cultura/1933-la-republica-que-quasi-va-ser |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 5. aprila 1933 je skupina Joves Andorrans zavzela andorski parlament.<ref>{{cite web |title=Príncipes de Andorra |url=https://www.pressreader.com/spain/la-vanguardia-1%C2%AA-edici%C3%B3n/20170604/282071981866496 |via=PressReader}}</ref> Pred tem dejanjem je prišel polkovnik René-Jules Baularda s 50 žandarji in mobilizacija 200 lokalnih milic ali enot pod vodstvom sindikalne stranke Francesca Cairata.<ref>{{cite web |title=Quan vam treure l'escopeta |trans-title=When we took out the shotgun |url=https://www.bondia.ad/cultura/quan-vam-treure-lescopeta |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 6. julija 1934 je pustolovec in plemič Boris Skossyreff s svojo obljubo o svoboščinah, modernizaciji države in bogastvu z vzpostavitvijo davčne oaze in tujimi naložbami prejel podporo članov generalnega sveta, da se je razglasil za suverena Andore. 8. julija 1934 je Boris v Urgellu izdal razglas, s katerim se je razglasil za Borisa I., kralja Andore,ref>{{cite web |last=Marsenyach |first=Albert Daina |title=Boris I Rei d'Andorra |trans-title=Boris I, King of Andorra |url=http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20200116043649/http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-date=16 January 2020 |access-date=22 January 2019 |website=El Coprincipat d'Andorra ara fa molt de temps. |language=ca}}</ref> hkrati pa napovedal vojno urgelskemu škofu in 10. julija odobril kraljevo ustavo.<ref>{{cite web |title=La primera Constitució |trans-title=The first Constitution |url=https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122350/https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-date=6 May 2019 |access-date=18 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 20. julija so ga aretirali soknez in škof Justí Guitart i Vilardebó ter njune oblasti ter ga na koncu izgnali iz Španije. Od leta 1936 do 1940 je bil v Andori nameščen francoski vojaški odred Garde Mobile pod vodstvom znanega polkovnika Renéja-Julesa Baularda, da bi zavaroval kneževino pred motnjami zaradi španske državljanske vojne<ref>{{cite web |date=28 September 2017 |title=L'impacte dels refugiats durant la Guerra Civil |trans-title=The impact of refugees during the Civil War |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122055/https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-date=6 May 2019 |access-date=21 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> in frankistične Španije<ref>{{cite web |title=1937: Baulard compta morts |trans-title=1937: Baulard counts the dead |url=https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122102/https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> ter se soočil z vzponom republikanizma po revoluciji leta 1933. Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so prebivalci Andore sprejeli begunce z obeh strani in mnogi od njih so se za stalno naselili v državi, kar je prispevalo k poznejšemu gospodarskemu razcvetu in vstopu Andore v kapitalistično dobo. Frankistične čete so andorsko mejo dosegle v poznejših fazah vojne.<ref>{{cite web |date=13 November 2015 |title=Andorra entre guerres |trans-title=Andorra between wars |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> [[File:22B_andorra_2.jpg|thumb|left|Ustoličenje škofa Ramóna Iglesiasa (na sredini) za so-kneza leta 1942. Lokalni komite je vodil Francesc Cairat (levo), prvi generalni sindik z najdaljšim regentstvom, od leta 1936 do 1960.<ref>{{cite web|url=https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|title=Antoni Pol – Francesc Cairat i Freixes|website=El Periòdic d'Andorra|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|archive-date=6 May 2019}}</ref>]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Andora ostala nevtralna in je bila pomembna tihotapska pot med [[Vichyjska Francija|vichyjsko Francijo]] in frankistično Španijo. Mnogi Andorčani so kritizirali pasivnost generalnega sveta, ker je oviral tako vstop kot izgon tujcev in beguncev, zagrešil gospodarska kazniva dejanja, zmanjšal pravice državljanov in simpatiziral s frankizmom. Člani Generalnega sveta so upravičevali politične in diplomatske ukrepe sveta kot nujne za preživetje Andore in zaščito njene suverenosti. Andora je bila relativno neokrnjena med obema svetovnima vojnama in špansko državljansko vojno. Določene skupine so se oblikovale za pomoč žrtvam zatiranja v državah pod nacistično okupacijo, hkrati pa so sodelovale pri tihotapljenju, da bi Andori pomagale preživeti. Med najvidnejšimi je bilo Poveljstvo mreže za utajevanje Hostal Palanques, ki je v stiku z britansko MI6 pomagalo skoraj 400 ubežnikom, med katerimi so bili tudi zavezniški vojaki. Poveljstvo je ostalo aktivno med letoma 1941 in 1944, čeprav so se v Andori spopadali s proosnimi informatorji in agenti Gestapa. [[File:23-24.10.67. De Gaulle en Andorre (1967) - 53Fi5569.jpg|thumb|Soknez [[Charles de Gaulle]] na ulicah Sant Julià de Lòria v Andori, oktober 1967]] V prestolnici je obstajal črni trg tihotapljenja propagande, kulture in filmske umetnosti, ki ni bil naklonjen totalitarnim režimom, razširjan na mestih, kot sta hotel Mirador ali hotel Casino, kot zbirališče sil Svobodne Francije in pot za spremstvo sestreljenih zavezniških pilotov iz Evrope.[116] Mreža se je ohranila tudi po vojni, ko so bila ustanovljena filmska društva, kamor so uvažali filme, glasbo in knjige, cenzurirane v Francovi Španiji, kar je postalo atrakcija proti cenzuri za katalonsko ali tujo javnost celo v Andori. Andorska skupina (''Agrupament Andorrà''), antifašistična organizacija, povezana s francoskim odporniškim gibanjem v Okcitaniji, je francoskega predstavnika (veguer) obtožila sodelovanja z nacizmom.<ref>{{cite web |date=22 March 2014 |title=Una d'odis sarracens a la vegueria |trans-title=One of Saracen hatreds in the vegueria |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122126/https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-date=6 May 2019 |access-date=22 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> Andorsko odpiranje kapitalističnemu gospodarstvu je privedlo do dveh osi: množičnega turizma in davčne oprostitve države. Prvi koraki k kapitalističnemu razcvetu segajo v trideseta leta 20. stoletja z izgradnjo FHASA in ustanovitvijo profesionalnega bančništva z Banc Agrícol (1930) in Crèdit Andorrà (1949), kasneje z Banca Mora (1952), Banca Cassany (1957) in SOBANCA (1960). Kmalu zatem so dejavnosti, kot sta smučanje in nakupovanje, pripomogle k temu, da je država postala turistična atrakcija, z odprtjem smučišč in kulturnih subjektov v poznih 1930-ih. Razvila se je tudi oživljena hotelirska industrija. Aprila 1968 je bil ustanovljen sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja (CASS).<ref>{{cite web|url=https://andorraguides.com/healthcare/system/|title=Andorra's Healthcare System|last=Andorra Guides|date=30 April 2018|website=Andorra Guides|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://andorraguides.com/healthcare/system/|archive-date=6 May 2019}}</ref> [[File:Andorra - panoramio (2).jpg|thumb|left|Ulice mestnega središča Andorre la Velle leta 1986. Med letoma 1986 in 1989 je Andora normalizirala gospodarske pogodbe z EGS.<ref>{{cite news |date=18 December 1989 |title=La CE concluye un acuerdo de unión aduanera con Andorra |trans-title=The EC concludes a customs union agreement with Andorra |url=https://elpais.com/diario/1989/12/18/economia/629938809_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref><ref>{{cite news |date=27 September 1986 |title=François Mitterrand alienta las reformas en Andorras |trans-title=François Mitterrand encourages reforms in Andorra |url=https://elpais.com/diario/1986/09/27/internacional/528156020_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref>]] [[File:Gilbert Saboya Sebastian Kurz (13927283877).jpg|thumb|right|Zunanji minister Andore Gilbert Saboya se je leta 2014 srečal z avstrijskim zunanjim ministrom Sebastianom Kurzom na Odboru ministrov Sveta Evrope]] Andorska vlada se je nujno ukvarjala z načrtovanjem, projekcijami in napovedmi za prihodnost: z uradnim obiskom francoskega sokneza Charlesa de Gaulla leta 1967 in 1969 je dobila odobritev za gospodarski razcvet in nacionalne zahteve v okviru človekovih pravic in mednarodne odprtosti. Andora je doživela obdobje, splošno znano kot ''andorske sanje'' (podobno ameriškim sanjam), skupaj s Trente Glorieuses: množična kultura se je ukoreninila v državi, ki je doživela radikalne spremembe v gospodarstvu in kulturi. Dokaz za to je bil Ràdio Andorra, v tem obdobju vodilna glasbena radijska postaja v Evropi, z gosti in govorci velikega pomena, ki so promovirali glasbene uspešnice iz francoske šansone, swinga, ritma in bluesa, jazza, rock and rolla in ameriške country glasbe. V tem obdobju je Andora dosegla BDP na prebivalca in pričakovano življenjsko dobo, ki je bila višja od večine standardnih držav tistega časa.<ref>{{cite web |last=Bernardos |first=Gonzalo |date=26 September 2016 |title=La reinvenció d'Andorra: un encert estratègic |trans-title=The reinvention of Andorra: a strategic success | url=http://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190123121306/https://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-date=23 January 2019 |access-date=22 January 2019 |website=Diari d'Andorra |language=ca}}</ref> Zaradi svoje relativne osamljenosti je Andora obstajala zunaj glavnega toka evropske zgodovine, z malo povezavami z drugimi državami razen s Francijo, Španijo in Portugalsko. Toda v zadnjem času je njena uspešna turistična industrija, skupaj z razvojem prometa in komunikacij, državo rešila iz osamljenosti. Od leta 1976 se država sooča s potrebo po reformi andorskih institucij zaradi anakronizmov na področju suverenosti, človekovih pravic in ravnovesja moči ter potrebe po prilagoditvi zakonodaje sodobnim zahtevam. Leta 1982 je prišlo do prve delitve oblasti z ustanovitvijo vlade Andore pod imenom izvršni odbor (''Consell Executiu''), ki mu je predsedoval prvi premier Òscar Ribas Reig s soglasjem soknezov.<ref>{{cite web |author1=Marc Pons |date=2018 |title=Andorra tria el primer cap de govern de la seva història |trans-title=Andorra chooses the first head of government in its history |url=https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122057/https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-date=6 May 2019 |access-date=1 March 2018 |website=ElNacional.cat |language=ca}}</ref> Leta 1989 je kneževina podpisala sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo o ureditvi trgovinskih odnosov.<ref>{{cite web|url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:21990A1231(02)|id= 21990A1231(02) |title=Agreement in the form of an Exchange of Letters between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Agreement between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Joint Declarations |language=EN |website=EUR-Lex |date=28 June 1990 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219041223/https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A21990A1231(02) |archive-date= Dec 19, 2023 }}</ref> Njen politični sistem se je posodobil leta 1993 po andorskem ustavnem referendumu, ko so soknezi in Generalni svet pripravili ustavo, ki jo je 14. marca odobrilo 74,2 % volivcev ob 76-odstotni udeležbi. Prve volitve v skladu z novo ustavo so bile izvedene pozneje istega leta. Istega leta je Andora postala članica Združenih narodov in Sveta Evrope.<ref>{{cite web|url=https://www.exteriors.ad/es/asuntos-multilaterales-y-cooperaciin/andorra-y-los-organismos-internacionales|title=Andorra y los organismos internacionales|website=Exteriors.ad}}</ref> Andora je leta 1996 formalizirala diplomatske odnose z Združenimi državami Amerike in sodelovala na 51. Generalni skupščini OZN. Prvi generalni sindik Marc Forné je na Generalni skupščini sodeloval v govoru v katalonščini, v katerem je zagovarjal reformo organizacije, tri dni kasneje pa je sodeloval na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer je zagovarjal jezikovne pravice in gospodarstvo Andore. Leta 2004 je bila [[dolina Madriu-Perafita-Claror]] vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO, s čimer je postala prva andorska znamenitost zaradi starodavnega živinorejstva, skupnostne rabe zemljišč in železarskih tradicij. Leta 2006 je bil formaliziran monetarni sporazum z Evropsko unijo, ki Andori dovoljuje uradno uporabo evra in kovanje lastnih evrskih kovancev.<ref>{{cite web |title=Decisión del Consejo de 11 de mayo de 2004 relativa a la posición que debe adoptar la Comunidad en relación con un acuerdo sobre las relaciones monetarias con el Principado de Andorra |trans-title="Council Decision of 11 May 2004 on the position to be taken by the Community regarding an agreement on monetary relations with the Principality of Andorra |url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ES/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004D0548&from=EN |access-date=26 March 2019 |website=EUR-Lex |language=es}}</ref><ref>{{cite web|url=https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:369:0001:0013:ES:PDF|title=Comunicaciones Procedentes de Las Instituciones, Órganos Y Organismos de La Unión Europea Comisión Europea|website=EUR-Lex|access-date=26 March 2019}}</ref> == Geografija == [[File:Andorra topographic map-en.svg|thumb|Topografska karta Andore]] Zaradi svoje lege v vzhodnih [[Pireneji]]h je Andora pretežno sestavljena iz razgibanih gora, najvišje med njimi je Coma Pedrosa z 2946 metri, povprečna nadmorska višina Andore pa je 1996 metrov.<ref>Atlas of Andorra (1991), Andorran Government. {{oclc|801960401}}. {{in lang|ca}}</ref> Te so prepredene s tremi ozkimi dolinami v obliki črke Y, ki se združijo v eno, ko glavni tok, reka Gran Valira, zapusti državo in se izliva v Španijo (na najnižji točki Andore 840 m). Površina Andore je 468 km². === Okolje === Fitogeografsko Andora spada v atlantsko evropsko provinco Circumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] ozemlje Andore spada v [[ekoregija|ekoregijo]] iglavcev in mešanih gozdov Pirenejev.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287|doi-access=free}}</ref> Andora je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 4,45/10, kar jo uvršča na 127. mesto na svetu od 172 držav. V Andori gozdni pokrov predstavlja približno 34 % celotne površine, kar ustreza 16.000 hektarjem (ha) gozda leta 2020, kar se od leta 1990 ni spremenilo. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 16.000 ha, zasajeni gozd pa 0 ha. Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 0 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti) in približno 0 % gozdne površine je bilo znotraj zavarovanih območij.<ref>{{Cite web |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Andorra |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AND/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> === Pomembno območje za ptice === [[BirdLife International]] je celotno državo prepoznala kot eno samo pomembno območje za ptice (IBA), znano kot Pirineo de Andorra.<ref name=bli>{{cite web |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/pirineo-de-andorra-iba-andorra|title= Pirineo de Andorra|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 25 February 2021}}</ref> Pomembno je za gozdne in visokogorske ptice ter podpira znatne populacije planinskih vran (''Pyrrhocorax pyrrhocorax''), konopeljščice (''Carduelis citrinella'') in skalnih strnadov (''Emberiza cia''). === Podnebje === Andora ima alpsko, celinsko in oceansko podnebje, odvisno od nadmorske višine. Zaradi višje nadmorske višine je pozimi v povprečju več snega, poleti pa je nekoliko hladneje. Raznolikost območij, različna orientacija dolin in neenakomeren relief, značilen za sredozemsko podnebje, povzročajo veliko raznolikost mikroklimat, ki ovirajo splošno prevlado visokogorske klime. Velike višinske razlike med najnižjimi in najvišjimi točkami, skupaj z vplivom sredozemskega podnebja, oblikujejo podnebje andorskih Pirenejev. Ko gre za padavine, lahko spomladi in poleti opredelimo globalni model, za katerega so značilne konvektivne in obilne padavine, ki lahko trajajo do jeseni (maj, junij in avgust so običajno najbolj deževni meseci). Pozimi pa je manj deževnega, razen v visokogorju, kjer so pod vplivom atlantskih front, kar pojasnjuje veliko količino snežnih padavin v andorskih gorah. Temperaturni režim je na splošno značilen po zmernem poletju in dolgi ter hladni zimi, kar je v skladu z goratim podnebjem kneževine.<ref>{{cite web |title=Clima promedio en Andorra la Vella, Andorra, durante todo el año – Weather Spark |trans-title=Average climate in Andorra la Vella, Andorra, throughout the year |url=https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122054/https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-date=6 May 2019 |access-date=26 March 2019 |website=es.weatherspark.com |language=es}}</ref> Andora je kot majhna gorata država zelo ranljiva za podnebne spremembe. Temperature v njenih visokogorskih regijah so se dvignile za približno 0,17 °C na desetletje, letna količina padavin pa se je zmanjšala za 49 mm. Ti premiki vplivajo na vodne vire in snežno odejo, ki sta ključna elementa andorske turistično usmerjene ekonomije.<ref>{{Cite web |title=World Bank Climate Change Knowledge Portal |url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/andorra |access-date=2024-12-06 |website=climateknowledgeportal.worldbank.org |language=en}}</ref> Število dni z dovolj snega za smučanje se zmanjšuje, snežna meja pa se umika v višje lege. Čeprav so njene nacionalne emisije toplogrednih plinov ene najnižjih na svetu (534 tisoč ton izpuščenih v letu 2023),<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Jones |first1=Matthew W. |last2=Peters |first2=Glen P. |last3=Gasser |first3=Thomas |last4=Andrew |first4=Robbie M. |last5=Schwingshackl |first5=Clemens |last6=Gütschow |first6=Johannes |last7=Houghton |first7=Richard A. |last8=Friedlingstein |first8=Pierre |last9=Pongratz |first9=Julia |last10=Le Quéré |first10=Corinne |date=2023-03-29 |title=National contributions to climate change due to historical emissions of carbon dioxide, methane, and nitrous oxide since 1850 |url=https://doi.org/10.1038/s41597-023-02041-1 |journal=Scientific Data |volume=10 |issue=1 |page=155 |doi=10.1038/s41597-023-02041-1 |pmid=36991071 |issn=2052-4463|pmc=10060593 |bibcode=2023NatSD..10..155J }}</ref> ima Andora močno strategijo za blaženje podnebnih sprememb, s poudarkom na obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. V svojem nacionalno določenem prispevku se je Andora zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala svoje emisije za 55 % in do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost.[150] Vendar pa je del strategije, ki se nanaša na prilagajanje, še vedno v zgodnji fazi in ga je lahko težko in drago izvajati. Glede na odvisnost države od turizma je pospešitev prilagajanja bistvenega pomena za izgradnjo odpornejšega gospodarstva. === Župnije === [[File:Andorramap.png|thumb|right|Zemljevid Andore z označenimi sedmimi župnijami]] Andora je sestavljena iz sedmih župnij: * [[File:Former_Coat_of_Arms_of_Andorra_la_Vella.svg|30px| ]] Andorra la Vella * [[File:Emblem of Canillo.svg|30px| ]] Canillo * [[File:Escut d'Encamp.svg|30px| ]] Encamp * [[File:Escut d'Escaldes-Engordany.svg|35px| ]] Escaldes-Engordany * [[File:Coat of Arms of La Massana.svg|35px| ]] La Massana * [[File:Emblem of Ordino.svg|35px| ]] Ordino * [[File:Coat of Arms of Sant Julià de Lòria.svg|35px| ]] Sant Julià de Lòria === Demografija === Andora ima približno 79,034 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (2021), od tega je po državljanstvu: * [[Katalonci|Kataloncev]] 36,0 % * [[Španci|Špancev]] 40,6 % * [[Portugalci|Portugalcev]] 12,02 % * [[Francozi|Francozov]] 6,5 % * Ostalih 6,7 % Večina prebivalcev govori [[španščina|špansko]] (40,38 %), [[katalonščina|katalonsko]] govori 44,1 % prebivalcev, 10 % pa [[francoščina|francosko]], 13,5 % pa [[portugalščina|portugalko]]. Uradni jezik je [[Katalonščina]] (edina neodvisna država s tem jezikom). Letni [[prirastek prebivalstva]] je 5,0 %. Povprečna [[življenjska doba]] je 80 let. [[Smrtnost]] dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %. Večina prebivalcev pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. == Gospodarstvo == Turizem, glavni steber andorskiga gospodarstva, predstavlja približno 80 % BDP. Letno jo obišče približno 8 milijonov turistov, ki jih privablja status Andore brezcarinske trgovine ter njena poletna in zimska letovišča. Eden glavnih virov dohodka v Andori so smučišča, ki imajo skupno več kot 175 km smučišč. Ta šport letno privabi več kot 7 milijonov obiskovalcev in približno 340 milijonov evrov letnega dohodka, kar od leta 2007 ohranja 2000 neposrednih in 10.000 posrednih delovnih mest.<ref>{{cite web|url=http://offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/|title=About Andorra – Valsen Fiduciaries|website=Offshorelicense-regulatory.com|access-date=26 March 2019|archive-date=6 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122108/https://www.offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/}}</ref> Tudi bančni sektor s statusom davčne oaze znatno prispeva k gospodarstvu, saj prihodke ustvarja izključno z uvoznimi tarifami (finančni in zavarovalniški sektor predstavlja približno 19 % BDP[184]). Vendar pa je med krizo v evroobmočju turistična industrija utrpela upad, ki je bil deloma posledica padca cen blaga v Španiji, kar je znižalo nakupovanje v trgovinah brez carin in povečalo brezposelnost. 1. januarja 2012 je bil uveden 10-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb, leto kasneje pa še 2-odstotni davek od prodaje, ki je v prvem četrtletju prinesel nekaj več kot 14 milijonov evrov.<ref>{{cite news|title=Andorra Unveils First Indirect Tax Revenue Figures|url=http://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html|newspaper=Tax News|date=9 May 2013|access-date=2 June 2013|archive-date=5 December 2020|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205013920/https://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html}}</ref> Kmetijska proizvodnja je omejena; le 1,7 % zemlje je obdelovalne, večino hrane pa je treba uvoziti. Nekaj ​​tobaka se goji lokalno. Glavna živinorejska dejavnost je domača ovčereja. Proizvodnjo sestavljajo predvsem cigarete, cigare in pohištvo. Andorski naravni viri vključujejo hidroelektrarno, mineralno vodo, les, železovo rudo in svinec. Andora ni članica Evropske unije, vendar ima z njo poseben odnos, saj se za trgovino s predelanim blagom obravnava kot članica EU (brez tarif), za kmetijske proizvode pa kot nečlanica EU. Andora ni imela lastne valute in je v bančnih transakcijah uporabljala tako francoski frank kot špansko pezeto do 31. decembra 1999, ko sta bili obe valuti nadomeščeni z enotno valuto EU, evrom. Kovanci in bankovci franka in pezete so ostali zakonito plačilno sredstvo v Andori do 31. decembra 2002. Andora se je pogajala o izdaji lastnih evrskih kovancev, začenši v začetku leta 2015.<ref>{{cite web |url=http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |title=Els sets estàndard de monedes d’euro andorranes es podran sol·licitar a partir d’aquest dimarts a la tarda [The standard sets of Andorran euro coins can be requested starting this Tuesday afternoon] |archive-url=https://web.archive.org/web/20141223161035/http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |archive-date=23 December 2014 |date=23 December 2014 |publisher=Govern d'Andorra |lang=ca}}</ref> Andora ima v preteklosti eno najnižjih stopenj brezposelnosti na svetu. Leta 2023 je znašala 1,5 %. 31. maja 2013 je bilo objavljeno, da namerava Andora do konca junija sprejeti zakon o uvedbi dohodnine, kljub vse večjemu nezadovoljstvu z obstojem davčnih oaz med članicami EU. Objava je bila podana po srečanju v Parizu med premierjem Antonijem Martíjem in francoskim predsednikom ter andorskim knezom Françoisom Hollandom. Hollande je pozdravil ta korak kot del procesa, s katerim Andora "uskladi svojo obdavčitev z mednarodnimi standardi".<ref>{{cite news |date=31 May 2011 |title=Andorre aligne progressivement sa fiscalité sur les standards internationaux (Elysée) |trans-title=Andorra is gradually aligning its taxation with international standards (Élysée) |url=http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130616031601/http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-date=16 June 2013 |newspaper=Notre Temps |language=fr}}</ref> == Kultura == Andora je dom ljudskih plesov, kot sta contrapàs in marratxa, ki sta se ohranila zlasti v Sant Julià de Lòria. Andorska ljudska glasba je podobna glasbi sosednjih držav, vendar je po značaju še posebej katalonska, zlasti v prisotnosti plesov, kot je sardana. Drugi andorski ljudski plesi vključujejo contrapàs v Andorri la Velli in ples svete Ane v Escaldes-Engordanyju. Andorski državni praznik je dan Gospe Meritxellske, 8. septembra. Dan ustave pa 14. marec. Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih radijskih postaj Sud Radio in Radio Andora, ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v Encamp in na Pic Blancu. Sprejem je bil možen v vsej Evropi. Andorska gastronomija je večinoma katalonska, čeprav je prevzela tudi druge elemente francoske in italijanske kuhinje. Andorsko kuhinjo zaznamujejo njene gorske doline. Tipične jedi države so kutina all-i-oli, raca z zimsko hruško, pečena jagnjetina z oreščki, svinjska cibetka, torta massegada, endivija s hruškami, račji konfit z gobami, escudella, špinača z rozinami in pinjolami, žele marmelada, polnjene gobe (''murgue'') s svinjino, regratova solata in andorska rečna postrv. Priljubljena sta tudi kuhano vino in pivo. Predromanska in [[romanska umetnost]] sta med najpomembnejšimi umetniškimi manifestacijami in značilnostmi kneževine. Romanski slog pomaga razumeti nastanek župnijskih skupnosti, odnose (družbene in politične) moči in nacionalno kulturo. Skupno je štirideset [[romanska arhitektura|romanskih]] cerkva, ki izstopajo kot majhne stroge ornamentalne stavbe, pa tudi mostovi, trdnjave in dvorci iz istega obdobja. Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih so bili leta 2015 uvrščeni na seznam nematerialne kulturne dediščine UNESCO.<ref>{{cite web|url=https://ich.unesco.org/en/lists|title=UNESCO – Summer solstice fire festivals in the Pyrenees|website=ich.unesco.org|access-date=26 March 2019}}</ref> Dolina Madriu-Perafita-Claror je leta 2004 postala prvo in do danes edino območje Andore, ki je na seznamu svetovne dediščine UNESCO, leta 2006 pa je bila še manjše razširjena.<ref>{{cite web|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2183|title=Vall de Madriu-Perafita-Claror – Ramsar Sites Information Service|website=rsis.ramsar.org|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1160/|title=Madriu-Perafita-Claror Valley|website=UNESCO World Heritage Centre|access-date=26 March 2019}}</ref> <gallery class="center" mode="packed"> File:HPIM0309.JPG|Andorska zastava na balkonu, Ordino File:Halévy - Le val d'Andorre - M.elle Lavoye, rôle de Georgette, 2.e acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Ženska narodna noša (Andorska dolina) File:Halévy - Le val d'Andorre - Audran, rôle de Stéphan, 1.er acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Moška narodna noša File:Narcisa 0012.JPG|Cvet ''Narcissus poeticus'' (Grandalla) nacionalni simbol File:Vall del Madriu-Perafita-Claror - 68.jpg|Pogled na dolino Madriu-Perafita-Claror, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine File:(Barcelona) Altar de Sant Romà de Vila - Museu Nacional d'Art de Catalunya.jpg|Oltar Sant Romà de Vila File:Església de Santa Coloma - 10.jpg|Sveta Koloma iz Andore </gallery> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Andorra}} * {{official|http://www.andorra.ad}} * [http://www.andorratoerisme.com/ Turistični urad Andore] * [http://www.andorra.be Veleposlaništvo Andore v Bruslju (tudi v slovenščini)] * {{OSM relation|9407|bullet=no}} * {{Wikiatlas|Andorra}} {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Evropske monarhije}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Pireneji]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Andora|*]] {{normativna kontrola}} gf8shj3trgvqmt5qvff0pqpljf0mpo9 6682349 6682348 2026-05-28T13:34:00Z Ljuba24b 92351 /* Kultura */ np 6682349 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Principat d'Andorra | conventional_long_name = Kneževina Andora | common_name = Andora | common_name2 = Andore | image_flag = Flag of Andorra.svg | image_coat =Coat of arms of Andorra.svg | image_map = Location Andorra Europe.png | national_motto = ''[[Virtus Unita Fortior]]''<br />([[Latinščina|latinsko]] »Vrlina združena je močnejša«) | national_anthem = ''[[El gran Carlemany]]'' | official_languages = [[katalonščina]] | capital = [[Andorra la Vella]] | latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=31 |longEW=E | largest_city = [[Andorra la Vella]] | government_type = [[parlamentarizem|parlamentarna]] [[diarhija]] | leader_title1 = sokneza | leader_name1 = [[Josep-Lluís Serrano Pentinat]]<br/>[[Emmanuel Macron]] | leader_title2 = predsednik vlade | leader_name2 = [[Xavier Espot Zamora]] | sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Paréage]] | established_date1 = 8. september 1278<ref>{{cite web | url=https://www.cultura.ad/historia-d-andorra |title = Història d'Andorra|language=ca|website=Cultura.ad|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003858.xml |title = Andorra|language=ca|website=Enciclopèdia.cat|access-date=26 March 2019}}</ref> | established_event2 = Od [[Francosko kraljestvo]] | established_date2 = 12. oktober 1652 | established_event3 = Od [[Kneževina Katalonija]] | established_date3 = 1715 | established_event4 = Od departmaja Sègre [[Prvo francosko cesarstvo]] | established_date4 = 1814 | established_event5 = Ustava Andore | established_date5 = 2. februar 1993 | area_km2 = 467,63 | area_rank = 178. | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 89.368<ref>{{cite web |url=https://www.estadistica.ad/portal/apps/sites/#/estadistica-en/pages/estadistiques-i-dades-detall?Idioma=en&N2=605&N3=606&DV=1143 |title=Departament d'Estadística |website=www.estadistica.ad |access-date=2026-03-28}}</ref> | population_estimate_rank = 184. | population_estimate_year = 2026 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 187,1 | demonym = Andorec, Andorka | GDP_year = 2024 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=171,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-18}}</ref> | GDP_PPP = {{increase}} $6,001&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.AD" /> | GDP_PPP_per_capita = 69.146 USD | GDP_nominal = 3,897 milijarde [[ameriški dolar|USD]] | GDP_nominal_per_capita = 44,900 USD | HDI_year = 2024 | HDI = 0,913 | HDI_rank = | HDI_change = | HDI_ref = | currency = [[evro]] (€)¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.ad]] | calling_code = 376 | footnotes = ¹ pred 1999: [[francoski frank]] in [[španska pezeta]] ter manjše količine [[andorski dinar|andorskega dinarja]], izdelane po letu 1982. }} '''Andora''', uradno '''Kneževina Andora''',<ref name="constitution">{{cite web |title=Constitution of the Principality of Andorra |url=https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190516152108/https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |archive-date=16 May 2019}}</ref>{{efn|{{langx|ca|Principat d'Andorra|links=no}}, {{langx|es|Principado de Andorra|links=no}}, {{langx|fr|Principauté d'Andorre|links=no}}}} je celinska država na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], v vzhodnih [[Pireneji]]h v jugozahodni Evropi, ki meji na [[Francija|Francijo]] na severu in [[Španija|Španijo]] na jugu. Domneva se, da jo je ustanovil [[Karel Veliki]], Andori pa je do leta 988 vladal grof Urgell, nato pa je bila prenesena v škofijo Urgell. Andora je bila ustanovljena kot politična oblast z listino leta 1278 in je bila gospostvo znotraj Kneževine Katalonija do leta 1715. Trenutno jo vodita dva so-kneza: škof Urgella v Kataloniji v Španiji in predsednik Francije. Njeno glavno in največje mesto je [[Andorra la Vella]]. Andora je šesta najmanjša država v Evropi s površino 468 kvadratnih kilometrov in približno 89.058 prebivalci (od februarja 2026).<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-02-28 |title=Andorra supera els 89.000 habitants |url=https://www.diariandorra.ad/nacional/260126/andorra-tanca-2025-amb-89-058-habitants_188625.html |access-date=2026-02-28 |website=Diari d'Andorra}}</ref> Andorci so skupina, ki je tesno povezana s [[Katalonci]].<ref name="Minahan">{{cite book |last=Minahan |first=James |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC |date=2000 |publisher=Greenwood Publishing Group |page=47 |isbn=978-0-313-30984-7}}</ref><ref>{{Cite news |date=2016 |title=2016 Country Review |url=https://www.countrywatch.com/content/pdfs/reviews/B336M69Q.01c.pdf}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-02-25 |title=Tourism Observer: ANDORRA: Andorrans Are A Romance Ethnic Group. Enjoy Duty Free Shopping In The Tax Haven |url=https://tourismobserver.blogspot.com/2019/02/andorra-andorrans-are-romance-ethnic.html |access-date=2026-03-15 |website=Tourism Observer}}</ref> Andora je 17. najmanjša država na svetu po površini in 11. najmanjša po številu prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|title=Andorra: 10 Unusual Facts About The Tiny European Principality|last=Malankar|first=Nikhil|date=18 April 2017|website=Tell Me Nothing|access-date=13 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607111953/http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|archive-date=7 June 2017}}</ref> Njeno glavno mesto, Andorra la Vella, je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, na nadmorski višini 1023 metrov.<ref>{{cite web|url=http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|title=Maps, Weather, and Airports for Andorra la Vella, Andorra |publisher=Fallingrain.com |access-date=26 August 2012}}</ref> Uradni jezik je [[katalonščina]], pogosto pa se govori tudi [[španščina]], [[portugalščina]] in [[francoščina]].<ref name="cia">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra|access-date=26 August 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=Background Note: Andorra|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3164.htm|publisher=State.gov|access-date=14 May 2015}}</ref> Turizem v Andori vsako leto privabi približno 8 milijonov obiskovalcev.<ref name="es2">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra |date=2024-10-04 |access-date=2024-10-12}}</ref> Andora ni članica Evropske unije.<ref>[https://kluwerlawonline.com/journalarticle/European+Foreign+Affairs+Review/30.4/EERR2025035 Graham Butler, ''The Legal Relations of the European Union with the Principality of Andorra'', European Foreign Affairs Review, 2025, vol. 30, no. 4, pp. 527-552 (22 November 2025)]</ref> Od leta 1993 je članica Sveta Evrope in Združenih narodov.<ref>{{cite web |title=United Nations Member States |url=https://www.un.org/en/about-us/member-states |access-date=28 October 2022 |publisher=Un.org}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Gravats_del_Roc_de_les_Bruixes.JPG|left|thumb|Prazgodovinsko svetišče Roc de les Bruixes v Canillu (detajl)]] La Balma de la Margineda, ki so jo arheologi odkrili v [[Sant Julià de Lòria]], je bila naseljena leta 9500 pr. n. št. kot prehod med obema stranema Pirenejev. Sezonski tabor je bil idealno lociran za lov in ribolov skupin lovcev in nabiralcev ob rekah [[Ariège (reka)|Ariège]] in [[Segre (reka)|Segre]].<ref>{{cite web|url=http://www.elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|title=La Margineda – El Camí|date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015125705/http://elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|archive-date=15 October 2014}}</ref> V [[neolitik]]u se je skupina ljudi leta 6640 pr. n. št. preselila v [[dolina Madriu-Perafita-Claror|dolino Madriu]] (današnji naravni park v Escaldes-Engordanyju, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino) kot stalni tabor. Prebivalstvo doline je gojilo žita, gojilo domačo živino in razvijalo trgovino z ljudmi iz departmaja Ségreja in [[Okcitanija|Okcitanije]].{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 32, 33}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 44 a 92}} Med drugimi arheološkimi najdišči sta grobnici Segudet (Ordino) in Feixa del Moro (Sant Julià de Lòria), obe datirani v obdobje 4900–4300 pr. n. št., kot primer [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]] v Andori. Model majhnih naselij se je v [[bronasta doba|bronasti dobi]] začel razvijati v kompleksen urbanizem. V starodavnih svetiščih, raztresenih po državi, je mogoče najti metalurške predmete iz železa, starodavne kovance in relikviarije. Svetišče Roc de les Bruixes ('Kamen čarovnic') je morda najpomembnejši arheološki kompleks te dobe v Andori; je v župniji [[Canillo]], o pogrebnih obredih, starodavnih spisih in vgraviranih kamnitih poslikavah.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 34, 35, 38, 39}} === Iberska in rimska Andora === [[File:Ann%C3%ADbal,_andosins.png|left|thumb|[[Hanibal]]ova pot (rdeča) med drugo punsko vojno. Iberska plemena (zelena) so se borila proti kartažanski vojski v Pirenejih]] Prebivalci dolin so bili tradicionalno povezani z [[Iberci]] in so bili v 7. in 2. stoletju pred našim štetjem v Andori kot ibersko pleme Andosins ali Andosini (Ἀνδοσίνους). Pod vplivom keltskih, akvitanskih, baskovskih in iberskih jezikov so domačini razvili nekaj sodobnih toponimov. Zgodnji zapisi in dokumenti, ki se nanašajo na to skupino ljudi, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, in sicer grškega pisatelja [[Polibij]]a v njegovi ''Zgodovini med punskimi vojnami''.<ref>{{cite web|url=http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|title=Mapes Vius – Linguamon. Casa de les Llengües|date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522044257/http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|archive-date=22 May 2010}}</ref>{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 43}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Nekateri najpomembnejši ostanki tega obdobja so grad Roc d'Enclar (del zgodnje Marca Hispanica),{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} l'Anxiu v Les Escaldes in Roc de L'Oral v Encampu.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Prisotnost rimskega vpliva je zabeležena od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kraji z največjo rimsko prisotnostjo so v Camp Vermellu (Rdečem polju) v Sant Julià de Lòria ter ponekod v Encampu in v Roc d'Enclar. Ljudje so še naprej trgovali, predvsem z vinom in žiti, z rimskimi mesti Urgellet (današnji La Seu d'Urgell) in čez Segre po rimski cesti ''Strata Ceretana'' (znani tudi kot ''Strata Confluetana'').{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 52, 53}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} === Vizigoti in Karolingi === [[File:Charlemagne_et_Louis_le_Pieux.jpg|right|thumb|[[Karel Veliki]] poučuje svojega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Andora prišla pod vpliv [[Vizigoti|Vizigotov]], Toledskega kraljestva in Urgelske škofije. Vizigoti so ostali v dolinah 200 let, v tem času pa se je širilo [[krščanstvo]]. Ko je muslimansko cesarstvo [[Al Andaluz]] zamenjalo vladajoče Vizigote na večjem delu Iberskega polotoka, je bila Andora pod jurisdikcijo [[Franki|Frankov]].{{sfn|Armengol Aleix|2009}} Izročilo pravi, da je [[Karel Veliki]] andorskemu ljudstvu podelil listino za kontingent 5000 vojakov pod poveljstvom Marka Almugaverja v zameno za boj proti Mavrom blizu Porté-Puymorensa (Cerdanya).<ref>{{cite web|url=http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|title=El pas de Carlemany – Turisme Andorra la Vella|website=turisme.andorralavella.ad|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803170725/http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|archive-date=3 August 2017}}</ref> [[File:Parr%C3%B2quies_andorra.png|right|thumb|Šest starih župnij, vsaka poimenovana po svojem zavetniku, kot je prikazano v ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (839)]] Andora je ostala del frankovske Marca Hispanica, varovalnega pasu med [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in muslimanskimi ozemlji, Andora pa je bila del ozemlja, ki mu je vladal grof Urgell in sčasoma škof škofije Urgell. Izročilo pravi tudi, da jo je jamčil sin Karla Velikega, [[Ludvik Pobožni]], s ''Carta de Poblament'' ali lokalno občinsko listino okoli leta 805.<ref>{{cite web |last=Vidal |first=Jaume |title=Andorra mira els arxius |trans-title=Andorra looks at the archives |url=http://www.elpuntavui.cat/article/19-cultura/933027-andorra-mira-els-arxius.html |access-date=3 August 2017 |website=Elpuntavui.cat |language=ca}}</ref> Prvi dokument, ki omenja Andoro kot ozemlje, je ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (Listina o posvetitvi in ​​obdaritvi stolnice La Seu d'Urgell). Dokument z dne 839 prikazuje šest starih župnij andorskih dolin, ki so sestavljale upravno delitev države.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}} Leta 988 je grof Borrell II. Urgellski podaril andorske doline škofiji Urgell v zameno za zemljišče v Cerdanyi.<ref name="histo1">{{Cite GREC|title=La formació d'Andorra|andorra-0#anchor_-la-formaci-d-andorra}}</ref> Od takrat je urgellski škof s sedežem v Seu d'Urgell soknez Andore.<ref name="elements">{{cite web |title=Elements de la història del Principat d'Andorra |trans-title=Elements of the history of the Principality of Andorra |url=http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-url=https://archive.today/20100209181327/http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-date=9 February 2010 |language=ca}}</ref> === Srednji vek: Paréages in ustanovitev sokneževine === [[File:Esgl%C3%A9sia_de_Sant_Joan_de_Caselles_-_7.jpg|left|thumb|Cerkev Sant Joan de Caselles iz 11. stoletja, del andorske romanske dediščine]] Pred letom 1095 Andora ni imela vojaške zaščite, zato je urgellski škof, ki je vedel, da si grof Urgell želi povrniti andorske doline, zaprosil gospoda Caboeta za pomoč in zaščito. Leta 1095 sta gospod Caboeta in urgellski škof pod prisego podpisala izjavo o svoji so-suverenosti nad Andoro. Arnalda de Caboet, hči Arnaua iz Caboeta, se je poročila z vikontom Castellbòjem. Njuna hči Ermessenda de Castellbò se je<ref>{{Cite GREC|title=Ermessenda de Castellbò|ermessenda-de-castellbo}}</ref> poročila z grofom Foixa, Rogerjem-Bernardom II. Roger-Bernard II in Ermessenda sta si oblast nad Andoro delila s urgellskim škofom. V 13. stoletju je po [[Katari|katarskem]] [[Albižanska križarska vojna|križarskem pohodu]] prišlo do vojaškega spora med škofom Urgella in grofom Foixom. Spor je bil rešen leta 1278 s posredovanjem aragonskega kralja Petra III. med škofom in grofom s podpisom prve paréage, ki je določala, da si suverenost Andore delita grof Foix (katerega naziv bi se na koncu prenesel na francoskega voditelja države) in škof Urgella v Kneževini Kataloniji. To je kneževini dalo ozemlje in politično obliko.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}}{{sfn|Guillamet Anton|2009}} Druga ''paréage'' je bila podpisana leta 1288 po sporu, ko je grof Foix odredil gradnjo gradu v Roc d'Enclarju. Dokument je ratificiral plemiški notar Jaume Orig iz Puigcerdàja, gradnja vojaških objektov v državi pa je bila prepovedana.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 60, 61}} Leta 1364 je politična organizacija države imenovala ''sindika'' (zdaj tiskovnega predstavnika in predsednika parlamenta) za predstavnika Andorcev pri njihovih soknezih, kar je omogočilo ustanovitev lokalnih oddelkov (komun, kvartov in veïnatov). Potem ko sta ga ratificirala škof Francesc Tovia in grof Ivan I., je bil leta 1419 ustanovljen ''Consell de la Terra ali Consell General de les Valls'' (Generalni svet dolin), drugi najstarejši parlament v Evropi. Sindik Andreu d'Alàs in Generalni svet sta leta 1433 organizirala ustanovitev sodišč (''La Cort de Justicia'') s soknezi in pobiranje davkov, kot je ''foc i lloc'' (dobesedno "ogenj in gradbišče", nacionalni davek, ki velja od takrat).{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 78, 79, 80, 81, 88, 89}}{{sfn|Armengol Aleix|2009}} [[File:065_Absis_de_Sant_Miquel_d%27Engolasters.jpg|right|thumb|Freska apside cerkve Sant Miquel d'Engolasters, ki jo je naslikal Mestre de Santa Coloma v 12. stoletju<ref>{{cite web| url=http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|title=Absis d'Engolasters – Museu Nacional d'Art de Catalunya|website=Museunacional.cat|date=5 December 2013 |access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803153242/http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|archive-date=3 August 2017}}</ref>]] Čeprav obstajajo ostanki cerkvenih del izpred 9. stoletja (Sant Vicenç d'Enclar ali Església de Santa Coloma), je Andora med 9. in 14. stoletjem razvila izvrstno [[romanska umetnost|romansko umetnost]], zlasti pri gradnji cerkva, mostov, verskih fresk in kipov Device z otrokom (naše Gospe od Meritxell je najbolj pomembno). Dandanes romanske stavbe, ki so del Andorine kulturne dediščine, izstopajo na izjemen način, s poudarkom na Església de Sant Esteve, Sant Joan de Caselles, Església de Sant Miquel d'Engolasters, Sant Martí de la Cortinada ter srednjeveškima mostovoma Margineda in Escalls med mnogimi drugi.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 48, 49}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 150 a 194}} Katalonski Pireneji so bili konec 11. stoletja v začetku katalonskega jezika. Andora je bila pod vplivom tega jezika, ki je bil lokalno sprejet desetletja preden se je razširil na preostali del Aragonske krone.<ref>{{cite web|url=http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|title=Història de La Llengua Catalana|website=Racocatala.cat|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035808/http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|archive-date=4 March 2016}}</ref> Lokalno gospodarstvo v srednjem veku je temeljilo na živinoreji, kmetijstvu, krznu in tkalstvu. Kasneje, konec 11. stoletja, so se v severnih župnijah, kot je Ordino, začele pojavljati prve livarne železa, ki so jih zelo cenili mojstri obrtniki, ki so razvili umetnost kovaštva, pomembno gospodarsko dejavnost v državi od 15. stoletja. === 16. do 18. stoletje === [[File:Tribunal_de_Corts_d%27Andorra.JPG|right|thumb|Glavna dvorana ''Tribunal de Corts'' (Visokega sodišča) v Casa de la Vall, osrednjem sodnem sodišču Andore]] Leta 1601 je bilo zaradi [[hugenoti|hugenotskih]] uporov v Franciji, inkvizicijskih sodišč iz Španije in prepričanj, povezanih s čarovništvom, ki so bila avtohtona na tem območju, v kontekstu reformacije in protireformacije ustanovljeno ''Tribunal de Corts'' (Visoko sodišče).{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 108, 109}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 238, 239}} Sčasoma je solastništvo nad Andoro prešlo na navarske kralje. Ko je Henrik III. Navarski postal francoski kralj, je leta 1607 izdal odlok, s katerim je za sogospodarja Andore postavil vodjo francoske države in urgelskega škofa. Od zadnje četrtine 17. stoletja naprej, ko so se politične vezi s Kneževino Katalonijo in Špansko monarhijo postopoma slabile, so se sogospodarji začeli imenovati in delovati kot ''so-knezi'' (suvereni), politična ureditev, ki še vedno velja. Leta 1617 so občinski sveti oblikovali ''sotent'' (ljudsko milico ali vojsko), da bi se spopadli z vzponom ''bandolerisma'' (razbojništva), ''Consell de la Terra'' pa je bil opredeljen in strukturiran glede na svojo sestavo, organizacijo in pristojnosti, ki so aktualne še danes.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50, 53, 54, 56}} Andora je nadaljevala z istim gospodarskim sistemom, kot ga je imela v 12.–14. stoletju, z veliko proizvodnjo metalurgije (''fargues'', sistem, podoben Farga Catalana) in z uvedbo [[tobak]]a okoli leta 1692 ter uvozne trgovine. Leta 1371 in 1448 so so-knezi ratificirali sejem Andorra la Vella, najpomembnejši komercialno pomemben letni nacionalni festival doslej. [[File:Building_in_Ordino._Andorra_216.jpg|right|thumb|Dvorec družine Rossell v Ordinu, Casa Rossell, zgrajen leta 1611. Družina je imela v lasti tudi največji kovačnici železa v Andori, kot sta Farga Rossell in Farga del Serrat.<ref>{{cite web |date=9 August 2016 |title=390.000 euros per rehabilitar l'exterior i obrir els jardins de la Casa Rossell – BonDia Diari digital d'Andorra. |trans-title=390,000 euros to renovate the exterior and open the gardens of Casa Rossell |url=http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809133417/http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-date=9 August 2016 |work=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref>]] Država je imela edinstven in izkušen ceh tkalcev, Confraria de Paraires i Teixidors, v Escaldes-Engordany. Ustanovljen je bil leta 1604 in je izkoriščal lokalne termalne vode. Do takrat je za državo značilen družbeni sistem ''prohomov'' (bogate družbe) in casalerjev (preostalega prebivalstva z manjšim ekonomskim premoženjem), ki izhaja iz tradicije ''pubilla'' in ''hereu''.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=20, 21}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=106, 107}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 105, 106, 107, 140, 141}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 263 a 270}} Tri stoletja po ustanovitvi je ''Consell de la Terra'' leta 1702 svoj sedež in ''Tribunal de Corts'' namestil v Casa de la Vall. Dvorec, zgrajen leta 1580, je služil kot plemiška trdnjava družine Busquets. V parlamentu je bila postavljena Omara šestih ključev (''Armari de les sis claus''), ki je predstavljala vsako andorsko župnijo, kjer so kasneje hranili andorsko ustavo in druge dokumente ter zakone.{{sfn|Llop Rovira|1998|p=60}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 82}} V vojni žanjcev in vojni za špansko nasledstvo je andorsko ljudstvo (čeprav se je razglašalo za nevtralno državo) podpiralo preostale Katalonce, ki so leta 1716 zaradi razglasitve odlokov ''Nueva Planta'' na koncu doživeli, da je bila večina njihovih pravic zatrta. Da bi se izognil uporabi odloka ''Nueva Planta'' za Andoro, je urgellski škof Simeón de Guinda prepričal nove španske burbonske oblasti, da so bile doline Andore vedno nevtralne in nepovezane s kneževino Katalonijo, kar je povzročilo dokončno politično ločitev Andore od Katalonije.<ref>{{cite web |last1=Garrido |first1=David |title=L'excepcionalitat andorrana: per què Andorra és un estat? |url=https://www.eltemps.cat/article/19952/lexcepcionalitat-andorrana-per-que-andorra-es-un-estat |website=eltemps.cat |access-date=28 January 2026}}</ref> Drug neposreden odziv na dogodke je bila promocija katalonskih spisov v Andori s kulturnimi deli, kot so ''Knjiga privilegijev'' (''Llibre de Privilegis de 1674''), ''Manual Digest'' (1748) Antonija Fiterja i Rossella ali ''Polità andorrà'' (1763) Antonija Puiga.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p = 229}}{{sfn|Llop Rovira|1998|pp = 49 a 52, i 57, 58}} === 19. stoletje: Nova reforma in andorsko vprašanje === [[File:Guillem d'Areny-Plandolit (cropped).png|thumb|upright|left|Guillem d'Areny-Plandolit je leta 1866 vodil novo reformo]] Po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] leta 1809 ponovno vzpostavil soprincipat in odpravil francoski srednjeveški naziv. V letih 1812–1813 je [[Prvo francosko cesarstvo]] med polotoško vojno (({{lang|ca|Guerra Peninsular}})) priključilo Katalonijo in regijo razdelilo na štiri departmaje, pri čemer je bila Andora del okrožja Puigcerdà. Leta 1814 je cesarski odlok ponovno vzpostavil neodvisnost in gospodarstvo Andore.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p=172}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p=172}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=342–343}} V tem obdobju so andorske poznosrednjeveške institucije in podeželska kultura ostale večinoma nespremenjene. Leta 1866 je sindik Guillem d'Areny-Plandolit vodil reformistično skupino v generalnem svetu s 24 člani, izvoljenimi na podlagi volilne pravice, omejene na glave družin. Generalni svet je nadomestil aristokratsko oligarhijo, ki je prej vladala državi.<ref name="ReferenceA">Page 966, Volume 1, [[Encyclopædia Britannica]], Eleventh Edition, 1910–1911</ref> Nova reforma ({{lang|ca|Nova Reforma}}) se je začela po ratifikaciji obeh soknezov in je postavila temelje ustave<ref>{{cite web|url = https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|title = Antoni Pol – 150 anys de la (nova) Reforma| work=El Periòdic d'Andorra |language = ca|access-date = 2 February 2019|archive-url = https://web.archive.org/web/20190506122112/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|archive-date = 6 May 2019}}</ref> ter simbolov – kot je trobojnica – Andore. Novo storitveno gospodarstvo se je pojavilo kot zahteva prebivalcev doline in začelo graditi infrastrukturo, kot so hoteli, zdravilišča, ceste in telegrafske linije.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=192–193}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=191–193}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=345–347}} [[File:Revoluci%C3%B3_de_1881_d%27Andorra.jpg|thumb|upright=0.85|Pokrajina Canilla med revolucijo leta 1881ref>{{cite book|title = Saqueo de Canillo por las fuerzas del gobierno revolucionario tras el sitio de la aldea|url = https://www.wdl.org/es/item/18266/|language = es|date =1881|publisher = J. J. Dubochet|access-date = 3 August 2017}}</ref>]] Oblasti soknezov so prepovedale igralnice in stavnice po vsej državi. Prepoved je povzročila gospodarski konflikt in revolucijo leta 1881, ki se je začela, ko so revolucionarji 8. decembra 1880 napadli hišo sindika in ustanovili Začasni revolucionarni svet pod vodstvom Joana Pla i Calva in Pereja Barója i Masa. Začasni revolucionarni svet je dovolil gradnjo igralnic in zdravilišč s strani tujih podjetij.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=198–203}} Med 7. in 9. junijem 1881 so privrženci Canilla in Encampa ponovno osvojili župniji Ordino in La Massana, tako da so vzpostavili stik z revolucionarnimi silami v Escaldes-Engordanyju.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=59–63}} Po dnevu bojev je bila 10. junija podpisana pogodba z mostu Escalls.{{sfn|Ministeri d'Educació, Joventut i Esports|1996|pp=58–65}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=194–195}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=348–350}} Svet je bil zamenjan in izvedene so bile nove volitve. Gospodarske razmere so se poslabšale, saj je bilo prebivalstvo razdeljeno glede Qüestió d'Andorra – ''andorskega vprašanja''.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=64–68}} Boji med proškofovskimi, profrancoskimi in nacionalističnimi so se nadaljevali zaradi težav v Canillu v letih 1882 in 1885. Andora je sodelovala v kulturnem gibanju katalonske renesanse. Med letoma 1882 in 1887 so bile ustanovljene prve akademske šole, kjer je trojezičnost sobivala z uradnim jezikom, katalonščino. Romantični avtorji iz Francije in Španije so poročali o prebujanju nacionalne zavesti v državi. Jacint Verdaguer je v 1880-ih živel v Ordinu, kjer je pisal in delil dela, povezana z renesanso, s pisateljem in fotografom Joaquimom de Ribo. Leta 1848 je Fromental Halévy premierno uprizoril opero ''Le val d'Andorre'', ki je bila v Evropi zelo uspešna, kjer je bila nacionalna zavest dolin razkrita v romantičnih delih med vojno na Andorskem polotoku. === 20. in 21. stoletje: Modernizacija države in ustava === [[File:Skossyreff Writing Constitution.png|thumb|left|upright=0.8|Boris Skossyreff, na kratko samooklicani kralj Andore leta 1934]] Leta 1933 je Francija okupirala Andoro po socialnih nemirih, ki so se zgodili pred volitvami zaradi revolucije leta 1933 in stavk FHASA (Vagues de FHASA); upor, ki ga je vodila skupina Joves Andorrans (sindikalna skupina, povezana s špansko CNT in FAI), je zahteval politične reforme,<ref>{{cite web|url=http://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|title=Rebellion in Andorra 1933 – International Club of Andorra|website=International-club-andorra.com|date=5 March 2017 |access-date=29 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|archive-date=6 May 2019}}</ref> splošno volilno pravico vseh Andorancev in deloval v obrambo pravic lokalnih in tujih delavcev med gradnjo hidroelektrarne FHASA v Encampu.<ref>{{Cite web |title=1933: la República que quasi va ser |trans-title=1933: the Republic that almost was |url=https://www.bondia.ad/cultura/1933-la-republica-que-quasi-va-ser |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 5. aprila 1933 je skupina Joves Andorrans zavzela andorski parlament.<ref>{{cite web |title=Príncipes de Andorra |url=https://www.pressreader.com/spain/la-vanguardia-1%C2%AA-edici%C3%B3n/20170604/282071981866496 |via=PressReader}}</ref> Pred tem dejanjem je prišel polkovnik René-Jules Baularda s 50 žandarji in mobilizacija 200 lokalnih milic ali enot pod vodstvom sindikalne stranke Francesca Cairata.<ref>{{cite web |title=Quan vam treure l'escopeta |trans-title=When we took out the shotgun |url=https://www.bondia.ad/cultura/quan-vam-treure-lescopeta |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 6. julija 1934 je pustolovec in plemič Boris Skossyreff s svojo obljubo o svoboščinah, modernizaciji države in bogastvu z vzpostavitvijo davčne oaze in tujimi naložbami prejel podporo članov generalnega sveta, da se je razglasil za suverena Andore. 8. julija 1934 je Boris v Urgellu izdal razglas, s katerim se je razglasil za Borisa I., kralja Andore,ref>{{cite web |last=Marsenyach |first=Albert Daina |title=Boris I Rei d'Andorra |trans-title=Boris I, King of Andorra |url=http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20200116043649/http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-date=16 January 2020 |access-date=22 January 2019 |website=El Coprincipat d'Andorra ara fa molt de temps. |language=ca}}</ref> hkrati pa napovedal vojno urgelskemu škofu in 10. julija odobril kraljevo ustavo.<ref>{{cite web |title=La primera Constitució |trans-title=The first Constitution |url=https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122350/https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-date=6 May 2019 |access-date=18 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 20. julija so ga aretirali soknez in škof Justí Guitart i Vilardebó ter njune oblasti ter ga na koncu izgnali iz Španije. Od leta 1936 do 1940 je bil v Andori nameščen francoski vojaški odred Garde Mobile pod vodstvom znanega polkovnika Renéja-Julesa Baularda, da bi zavaroval kneževino pred motnjami zaradi španske državljanske vojne<ref>{{cite web |date=28 September 2017 |title=L'impacte dels refugiats durant la Guerra Civil |trans-title=The impact of refugees during the Civil War |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122055/https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-date=6 May 2019 |access-date=21 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> in frankistične Španije<ref>{{cite web |title=1937: Baulard compta morts |trans-title=1937: Baulard counts the dead |url=https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122102/https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> ter se soočil z vzponom republikanizma po revoluciji leta 1933. Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so prebivalci Andore sprejeli begunce z obeh strani in mnogi od njih so se za stalno naselili v državi, kar je prispevalo k poznejšemu gospodarskemu razcvetu in vstopu Andore v kapitalistično dobo. Frankistične čete so andorsko mejo dosegle v poznejših fazah vojne.<ref>{{cite web |date=13 November 2015 |title=Andorra entre guerres |trans-title=Andorra between wars |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> [[File:22B_andorra_2.jpg|thumb|left|Ustoličenje škofa Ramóna Iglesiasa (na sredini) za so-kneza leta 1942. Lokalni komite je vodil Francesc Cairat (levo), prvi generalni sindik z najdaljšim regentstvom, od leta 1936 do 1960.<ref>{{cite web|url=https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|title=Antoni Pol – Francesc Cairat i Freixes|website=El Periòdic d'Andorra|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|archive-date=6 May 2019}}</ref>]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Andora ostala nevtralna in je bila pomembna tihotapska pot med [[Vichyjska Francija|vichyjsko Francijo]] in frankistično Španijo. Mnogi Andorčani so kritizirali pasivnost generalnega sveta, ker je oviral tako vstop kot izgon tujcev in beguncev, zagrešil gospodarska kazniva dejanja, zmanjšal pravice državljanov in simpatiziral s frankizmom. Člani Generalnega sveta so upravičevali politične in diplomatske ukrepe sveta kot nujne za preživetje Andore in zaščito njene suverenosti. Andora je bila relativno neokrnjena med obema svetovnima vojnama in špansko državljansko vojno. Določene skupine so se oblikovale za pomoč žrtvam zatiranja v državah pod nacistično okupacijo, hkrati pa so sodelovale pri tihotapljenju, da bi Andori pomagale preživeti. Med najvidnejšimi je bilo Poveljstvo mreže za utajevanje Hostal Palanques, ki je v stiku z britansko MI6 pomagalo skoraj 400 ubežnikom, med katerimi so bili tudi zavezniški vojaki. Poveljstvo je ostalo aktivno med letoma 1941 in 1944, čeprav so se v Andori spopadali s proosnimi informatorji in agenti Gestapa. [[File:23-24.10.67. De Gaulle en Andorre (1967) - 53Fi5569.jpg|thumb|Soknez [[Charles de Gaulle]] na ulicah Sant Julià de Lòria v Andori, oktober 1967]] V prestolnici je obstajal črni trg tihotapljenja propagande, kulture in filmske umetnosti, ki ni bil naklonjen totalitarnim režimom, razširjan na mestih, kot sta hotel Mirador ali hotel Casino, kot zbirališče sil Svobodne Francije in pot za spremstvo sestreljenih zavezniških pilotov iz Evrope.[116] Mreža se je ohranila tudi po vojni, ko so bila ustanovljena filmska društva, kamor so uvažali filme, glasbo in knjige, cenzurirane v Francovi Španiji, kar je postalo atrakcija proti cenzuri za katalonsko ali tujo javnost celo v Andori. Andorska skupina (''Agrupament Andorrà''), antifašistična organizacija, povezana s francoskim odporniškim gibanjem v Okcitaniji, je francoskega predstavnika (veguer) obtožila sodelovanja z nacizmom.<ref>{{cite web |date=22 March 2014 |title=Una d'odis sarracens a la vegueria |trans-title=One of Saracen hatreds in the vegueria |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122126/https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-date=6 May 2019 |access-date=22 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> Andorsko odpiranje kapitalističnemu gospodarstvu je privedlo do dveh osi: množičnega turizma in davčne oprostitve države. Prvi koraki k kapitalističnemu razcvetu segajo v trideseta leta 20. stoletja z izgradnjo FHASA in ustanovitvijo profesionalnega bančništva z Banc Agrícol (1930) in Crèdit Andorrà (1949), kasneje z Banca Mora (1952), Banca Cassany (1957) in SOBANCA (1960). Kmalu zatem so dejavnosti, kot sta smučanje in nakupovanje, pripomogle k temu, da je država postala turistična atrakcija, z odprtjem smučišč in kulturnih subjektov v poznih 1930-ih. Razvila se je tudi oživljena hotelirska industrija. Aprila 1968 je bil ustanovljen sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja (CASS).<ref>{{cite web|url=https://andorraguides.com/healthcare/system/|title=Andorra's Healthcare System|last=Andorra Guides|date=30 April 2018|website=Andorra Guides|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://andorraguides.com/healthcare/system/|archive-date=6 May 2019}}</ref> [[File:Andorra - panoramio (2).jpg|thumb|left|Ulice mestnega središča Andorre la Velle leta 1986. Med letoma 1986 in 1989 je Andora normalizirala gospodarske pogodbe z EGS.<ref>{{cite news |date=18 December 1989 |title=La CE concluye un acuerdo de unión aduanera con Andorra |trans-title=The EC concludes a customs union agreement with Andorra |url=https://elpais.com/diario/1989/12/18/economia/629938809_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref><ref>{{cite news |date=27 September 1986 |title=François Mitterrand alienta las reformas en Andorras |trans-title=François Mitterrand encourages reforms in Andorra |url=https://elpais.com/diario/1986/09/27/internacional/528156020_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref>]] [[File:Gilbert Saboya Sebastian Kurz (13927283877).jpg|thumb|right|Zunanji minister Andore Gilbert Saboya se je leta 2014 srečal z avstrijskim zunanjim ministrom Sebastianom Kurzom na Odboru ministrov Sveta Evrope]] Andorska vlada se je nujno ukvarjala z načrtovanjem, projekcijami in napovedmi za prihodnost: z uradnim obiskom francoskega sokneza Charlesa de Gaulla leta 1967 in 1969 je dobila odobritev za gospodarski razcvet in nacionalne zahteve v okviru človekovih pravic in mednarodne odprtosti. Andora je doživela obdobje, splošno znano kot ''andorske sanje'' (podobno ameriškim sanjam), skupaj s Trente Glorieuses: množična kultura se je ukoreninila v državi, ki je doživela radikalne spremembe v gospodarstvu in kulturi. Dokaz za to je bil Ràdio Andorra, v tem obdobju vodilna glasbena radijska postaja v Evropi, z gosti in govorci velikega pomena, ki so promovirali glasbene uspešnice iz francoske šansone, swinga, ritma in bluesa, jazza, rock and rolla in ameriške country glasbe. V tem obdobju je Andora dosegla BDP na prebivalca in pričakovano življenjsko dobo, ki je bila višja od večine standardnih držav tistega časa.<ref>{{cite web |last=Bernardos |first=Gonzalo |date=26 September 2016 |title=La reinvenció d'Andorra: un encert estratègic |trans-title=The reinvention of Andorra: a strategic success | url=http://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190123121306/https://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-date=23 January 2019 |access-date=22 January 2019 |website=Diari d'Andorra |language=ca}}</ref> Zaradi svoje relativne osamljenosti je Andora obstajala zunaj glavnega toka evropske zgodovine, z malo povezavami z drugimi državami razen s Francijo, Španijo in Portugalsko. Toda v zadnjem času je njena uspešna turistična industrija, skupaj z razvojem prometa in komunikacij, državo rešila iz osamljenosti. Od leta 1976 se država sooča s potrebo po reformi andorskih institucij zaradi anakronizmov na področju suverenosti, človekovih pravic in ravnovesja moči ter potrebe po prilagoditvi zakonodaje sodobnim zahtevam. Leta 1982 je prišlo do prve delitve oblasti z ustanovitvijo vlade Andore pod imenom izvršni odbor (''Consell Executiu''), ki mu je predsedoval prvi premier Òscar Ribas Reig s soglasjem soknezov.<ref>{{cite web |author1=Marc Pons |date=2018 |title=Andorra tria el primer cap de govern de la seva història |trans-title=Andorra chooses the first head of government in its history |url=https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122057/https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-date=6 May 2019 |access-date=1 March 2018 |website=ElNacional.cat |language=ca}}</ref> Leta 1989 je kneževina podpisala sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo o ureditvi trgovinskih odnosov.<ref>{{cite web|url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:21990A1231(02)|id= 21990A1231(02) |title=Agreement in the form of an Exchange of Letters between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Agreement between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Joint Declarations |language=EN |website=EUR-Lex |date=28 June 1990 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219041223/https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A21990A1231(02) |archive-date= Dec 19, 2023 }}</ref> Njen politični sistem se je posodobil leta 1993 po andorskem ustavnem referendumu, ko so soknezi in Generalni svet pripravili ustavo, ki jo je 14. marca odobrilo 74,2 % volivcev ob 76-odstotni udeležbi. Prve volitve v skladu z novo ustavo so bile izvedene pozneje istega leta. Istega leta je Andora postala članica Združenih narodov in Sveta Evrope.<ref>{{cite web|url=https://www.exteriors.ad/es/asuntos-multilaterales-y-cooperaciin/andorra-y-los-organismos-internacionales|title=Andorra y los organismos internacionales|website=Exteriors.ad}}</ref> Andora je leta 1996 formalizirala diplomatske odnose z Združenimi državami Amerike in sodelovala na 51. Generalni skupščini OZN. Prvi generalni sindik Marc Forné je na Generalni skupščini sodeloval v govoru v katalonščini, v katerem je zagovarjal reformo organizacije, tri dni kasneje pa je sodeloval na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer je zagovarjal jezikovne pravice in gospodarstvo Andore. Leta 2004 je bila [[dolina Madriu-Perafita-Claror]] vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO, s čimer je postala prva andorska znamenitost zaradi starodavnega živinorejstva, skupnostne rabe zemljišč in železarskih tradicij. Leta 2006 je bil formaliziran monetarni sporazum z Evropsko unijo, ki Andori dovoljuje uradno uporabo evra in kovanje lastnih evrskih kovancev.<ref>{{cite web |title=Decisión del Consejo de 11 de mayo de 2004 relativa a la posición que debe adoptar la Comunidad en relación con un acuerdo sobre las relaciones monetarias con el Principado de Andorra |trans-title="Council Decision of 11 May 2004 on the position to be taken by the Community regarding an agreement on monetary relations with the Principality of Andorra |url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ES/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004D0548&from=EN |access-date=26 March 2019 |website=EUR-Lex |language=es}}</ref><ref>{{cite web|url=https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:369:0001:0013:ES:PDF|title=Comunicaciones Procedentes de Las Instituciones, Órganos Y Organismos de La Unión Europea Comisión Europea|website=EUR-Lex|access-date=26 March 2019}}</ref> == Geografija == [[File:Andorra topographic map-en.svg|thumb|Topografska karta Andore]] Zaradi svoje lege v vzhodnih [[Pireneji]]h je Andora pretežno sestavljena iz razgibanih gora, najvišje med njimi je Coma Pedrosa z 2946 metri, povprečna nadmorska višina Andore pa je 1996 metrov.<ref>Atlas of Andorra (1991), Andorran Government. {{oclc|801960401}}. {{in lang|ca}}</ref> Te so prepredene s tremi ozkimi dolinami v obliki črke Y, ki se združijo v eno, ko glavni tok, reka Gran Valira, zapusti državo in se izliva v Španijo (na najnižji točki Andore 840 m). Površina Andore je 468 km². === Okolje === Fitogeografsko Andora spada v atlantsko evropsko provinco Circumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] ozemlje Andore spada v [[ekoregija|ekoregijo]] iglavcev in mešanih gozdov Pirenejev.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287|doi-access=free}}</ref> Andora je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 4,45/10, kar jo uvršča na 127. mesto na svetu od 172 držav. V Andori gozdni pokrov predstavlja približno 34 % celotne površine, kar ustreza 16.000 hektarjem (ha) gozda leta 2020, kar se od leta 1990 ni spremenilo. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 16.000 ha, zasajeni gozd pa 0 ha. Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 0 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti) in približno 0 % gozdne površine je bilo znotraj zavarovanih območij.<ref>{{Cite web |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Andorra |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AND/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> === Pomembno območje za ptice === [[BirdLife International]] je celotno državo prepoznala kot eno samo pomembno območje za ptice (IBA), znano kot Pirineo de Andorra.<ref name=bli>{{cite web |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/pirineo-de-andorra-iba-andorra|title= Pirineo de Andorra|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 25 February 2021}}</ref> Pomembno je za gozdne in visokogorske ptice ter podpira znatne populacije planinskih vran (''Pyrrhocorax pyrrhocorax''), konopeljščice (''Carduelis citrinella'') in skalnih strnadov (''Emberiza cia''). === Podnebje === Andora ima alpsko, celinsko in oceansko podnebje, odvisno od nadmorske višine. Zaradi višje nadmorske višine je pozimi v povprečju več snega, poleti pa je nekoliko hladneje. Raznolikost območij, različna orientacija dolin in neenakomeren relief, značilen za sredozemsko podnebje, povzročajo veliko raznolikost mikroklimat, ki ovirajo splošno prevlado visokogorske klime. Velike višinske razlike med najnižjimi in najvišjimi točkami, skupaj z vplivom sredozemskega podnebja, oblikujejo podnebje andorskih Pirenejev. Ko gre za padavine, lahko spomladi in poleti opredelimo globalni model, za katerega so značilne konvektivne in obilne padavine, ki lahko trajajo do jeseni (maj, junij in avgust so običajno najbolj deževni meseci). Pozimi pa je manj deževnega, razen v visokogorju, kjer so pod vplivom atlantskih front, kar pojasnjuje veliko količino snežnih padavin v andorskih gorah. Temperaturni režim je na splošno značilen po zmernem poletju in dolgi ter hladni zimi, kar je v skladu z goratim podnebjem kneževine.<ref>{{cite web |title=Clima promedio en Andorra la Vella, Andorra, durante todo el año – Weather Spark |trans-title=Average climate in Andorra la Vella, Andorra, throughout the year |url=https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122054/https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-date=6 May 2019 |access-date=26 March 2019 |website=es.weatherspark.com |language=es}}</ref> Andora je kot majhna gorata država zelo ranljiva za podnebne spremembe. Temperature v njenih visokogorskih regijah so se dvignile za približno 0,17 °C na desetletje, letna količina padavin pa se je zmanjšala za 49 mm. Ti premiki vplivajo na vodne vire in snežno odejo, ki sta ključna elementa andorske turistično usmerjene ekonomije.<ref>{{Cite web |title=World Bank Climate Change Knowledge Portal |url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/andorra |access-date=2024-12-06 |website=climateknowledgeportal.worldbank.org |language=en}}</ref> Število dni z dovolj snega za smučanje se zmanjšuje, snežna meja pa se umika v višje lege. Čeprav so njene nacionalne emisije toplogrednih plinov ene najnižjih na svetu (534 tisoč ton izpuščenih v letu 2023),<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Jones |first1=Matthew W. |last2=Peters |first2=Glen P. |last3=Gasser |first3=Thomas |last4=Andrew |first4=Robbie M. |last5=Schwingshackl |first5=Clemens |last6=Gütschow |first6=Johannes |last7=Houghton |first7=Richard A. |last8=Friedlingstein |first8=Pierre |last9=Pongratz |first9=Julia |last10=Le Quéré |first10=Corinne |date=2023-03-29 |title=National contributions to climate change due to historical emissions of carbon dioxide, methane, and nitrous oxide since 1850 |url=https://doi.org/10.1038/s41597-023-02041-1 |journal=Scientific Data |volume=10 |issue=1 |page=155 |doi=10.1038/s41597-023-02041-1 |pmid=36991071 |issn=2052-4463|pmc=10060593 |bibcode=2023NatSD..10..155J }}</ref> ima Andora močno strategijo za blaženje podnebnih sprememb, s poudarkom na obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. V svojem nacionalno določenem prispevku se je Andora zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala svoje emisije za 55 % in do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost.[150] Vendar pa je del strategije, ki se nanaša na prilagajanje, še vedno v zgodnji fazi in ga je lahko težko in drago izvajati. Glede na odvisnost države od turizma je pospešitev prilagajanja bistvenega pomena za izgradnjo odpornejšega gospodarstva. === Župnije === [[File:Andorramap.png|thumb|right|Zemljevid Andore z označenimi sedmimi župnijami]] Andora je sestavljena iz sedmih župnij: * [[File:Former_Coat_of_Arms_of_Andorra_la_Vella.svg|30px| ]] Andorra la Vella * [[File:Emblem of Canillo.svg|30px| ]] Canillo * [[File:Escut d'Encamp.svg|30px| ]] Encamp * [[File:Escut d'Escaldes-Engordany.svg|35px| ]] Escaldes-Engordany * [[File:Coat of Arms of La Massana.svg|35px| ]] La Massana * [[File:Emblem of Ordino.svg|35px| ]] Ordino * [[File:Coat of Arms of Sant Julià de Lòria.svg|35px| ]] Sant Julià de Lòria === Demografija === Andora ima približno 79,034 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (2021), od tega je po državljanstvu: * [[Katalonci|Kataloncev]] 36,0 % * [[Španci|Špancev]] 40,6 % * [[Portugalci|Portugalcev]] 12,02 % * [[Francozi|Francozov]] 6,5 % * Ostalih 6,7 % Večina prebivalcev govori [[španščina|špansko]] (40,38 %), [[katalonščina|katalonsko]] govori 44,1 % prebivalcev, 10 % pa [[francoščina|francosko]], 13,5 % pa [[portugalščina|portugalko]]. Uradni jezik je [[Katalonščina]] (edina neodvisna država s tem jezikom). Letni [[prirastek prebivalstva]] je 5,0 %. Povprečna [[življenjska doba]] je 80 let. [[Smrtnost]] dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %. Večina prebivalcev pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. == Gospodarstvo == Turizem, glavni steber andorskiga gospodarstva, predstavlja približno 80 % BDP. Letno jo obišče približno 8 milijonov turistov, ki jih privablja status Andore brezcarinske trgovine ter njena poletna in zimska letovišča. Eden glavnih virov dohodka v Andori so smučišča, ki imajo skupno več kot 175 km smučišč. Ta šport letno privabi več kot 7 milijonov obiskovalcev in približno 340 milijonov evrov letnega dohodka, kar od leta 2007 ohranja 2000 neposrednih in 10.000 posrednih delovnih mest.<ref>{{cite web|url=http://offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/|title=About Andorra – Valsen Fiduciaries|website=Offshorelicense-regulatory.com|access-date=26 March 2019|archive-date=6 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122108/https://www.offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/}}</ref> Tudi bančni sektor s statusom davčne oaze znatno prispeva k gospodarstvu, saj prihodke ustvarja izključno z uvoznimi tarifami (finančni in zavarovalniški sektor predstavlja približno 19 % BDP[184]). Vendar pa je med krizo v evroobmočju turistična industrija utrpela upad, ki je bil deloma posledica padca cen blaga v Španiji, kar je znižalo nakupovanje v trgovinah brez carin in povečalo brezposelnost. 1. januarja 2012 je bil uveden 10-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb, leto kasneje pa še 2-odstotni davek od prodaje, ki je v prvem četrtletju prinesel nekaj več kot 14 milijonov evrov.<ref>{{cite news|title=Andorra Unveils First Indirect Tax Revenue Figures|url=http://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html|newspaper=Tax News|date=9 May 2013|access-date=2 June 2013|archive-date=5 December 2020|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205013920/https://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html}}</ref> Kmetijska proizvodnja je omejena; le 1,7 % zemlje je obdelovalne, večino hrane pa je treba uvoziti. Nekaj ​​tobaka se goji lokalno. Glavna živinorejska dejavnost je domača ovčereja. Proizvodnjo sestavljajo predvsem cigarete, cigare in pohištvo. Andorski naravni viri vključujejo hidroelektrarno, mineralno vodo, les, železovo rudo in svinec. Andora ni članica Evropske unije, vendar ima z njo poseben odnos, saj se za trgovino s predelanim blagom obravnava kot članica EU (brez tarif), za kmetijske proizvode pa kot nečlanica EU. Andora ni imela lastne valute in je v bančnih transakcijah uporabljala tako francoski frank kot špansko pezeto do 31. decembra 1999, ko sta bili obe valuti nadomeščeni z enotno valuto EU, evrom. Kovanci in bankovci franka in pezete so ostali zakonito plačilno sredstvo v Andori do 31. decembra 2002. Andora se je pogajala o izdaji lastnih evrskih kovancev, začenši v začetku leta 2015.<ref>{{cite web |url=http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |title=Els sets estàndard de monedes d’euro andorranes es podran sol·licitar a partir d’aquest dimarts a la tarda [The standard sets of Andorran euro coins can be requested starting this Tuesday afternoon] |archive-url=https://web.archive.org/web/20141223161035/http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |archive-date=23 December 2014 |date=23 December 2014 |publisher=Govern d'Andorra |lang=ca}}</ref> Andora ima v preteklosti eno najnižjih stopenj brezposelnosti na svetu. Leta 2023 je znašala 1,5 %. 31. maja 2013 je bilo objavljeno, da namerava Andora do konca junija sprejeti zakon o uvedbi dohodnine, kljub vse večjemu nezadovoljstvu z obstojem davčnih oaz med članicami EU. Objava je bila podana po srečanju v Parizu med premierjem Antonijem Martíjem in francoskim predsednikom ter andorskim knezom Françoisom Hollandom. Hollande je pozdravil ta korak kot del procesa, s katerim Andora "uskladi svojo obdavčitev z mednarodnimi standardi".<ref>{{cite news |date=31 May 2011 |title=Andorre aligne progressivement sa fiscalité sur les standards internationaux (Elysée) |trans-title=Andorra is gradually aligning its taxation with international standards (Élysée) |url=http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130616031601/http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-date=16 June 2013 |newspaper=Notre Temps |language=fr}}</ref> == Kultura == Andora je dom ljudskih plesov, kot sta contrapàs in marratxa, ki sta se ohranila zlasti v Sant Julià de Lòria. Andorska ljudska glasba je podobna glasbi sosednjih držav, vendar je po značaju še posebej katalonska, zlasti v prisotnosti plesov, kot je sardana. Drugi andorski ljudski plesi vključujejo contrapàs v Andorri la Velli in ples svete Ane v Escaldes-Engordanyju. Andorski državni praznik je dan Gospe Meritxellske, 8. septembra. Dan ustave pa 14. marec. Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih radijskih postaj Sud Radio in Radio Andora, ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v Encamp in na Pic Blancu. Sprejem je bil možen v vsej Evropi. Andorska gastronomija je večinoma katalonska, čeprav je prevzela tudi druge elemente francoske in italijanske kuhinje. Andorsko kuhinjo zaznamujejo njene gorske doline. Tipične jedi države so kutina all-i-oli, raca z zimsko hruško, pečena jagnjetina z oreščki, svinjska cibetka, torta massegada, endivija s hruškami, račji konfit z gobami, escudella, špinača z rozinami in pinjolami, žele marmelada, polnjene gobe (''murgue'') s svinjino, regratova solata in andorska rečna postrv. Priljubljena sta tudi kuhano vino in pivo. Predromanska in [[romanska umetnost]] sta med najpomembnejšimi umetniškimi manifestacijami in značilnostmi kneževine. Romanski slog pomaga razumeti nastanek župnijskih skupnosti, odnose (družbene in politične) moči in nacionalno kulturo. Skupno je štirideset [[romanska arhitektura|romanskih]] cerkva, ki izstopajo kot majhne stroge ornamentalne stavbe, pa tudi mostovi, trdnjave in dvorci iz istega obdobja. Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih so bili leta 2015 uvrščeni na seznam nematerialne kulturne dediščine UNESCO.<ref>{{cite web|url=https://ich.unesco.org/en/lists|title=UNESCO – Summer solstice fire festivals in the Pyrenees|website=ich.unesco.org|access-date=26 March 2019}}</ref> [[Dolina Madriu-Perafita-Claror]] je leta 2004 postala prvo in do danes edino območje Andore, ki je na seznamu svetovne dediščine UNESCO, leta 2006 pa je bila še manjše razširjena.<ref>{{cite web|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2183|title=Vall de Madriu-Perafita-Claror – Ramsar Sites Information Service|website=rsis.ramsar.org|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1160/|title=Madriu-Perafita-Claror Valley|website=UNESCO World Heritage Centre|access-date=26 March 2019}}</ref> <gallery class="center" mode="packed"> File:HPIM0309.JPG|Andorska zastava na balkonu, Ordino File:Halévy - Le val d'Andorre - M.elle Lavoye, rôle de Georgette, 2.e acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Ženska narodna noša (Andorska dolina) File:Halévy - Le val d'Andorre - Audran, rôle de Stéphan, 1.er acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Moška narodna noša File:Narcisa 0012.JPG|Cvet ''Narcissus poeticus'' (Grandalla) nacionalni simbol File:Vall del Madriu-Perafita-Claror - 68.jpg|Pogled na dolino Madriu-Perafita-Claror, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine File:(Barcelona) Altar de Sant Romà de Vila - Museu Nacional d'Art de Catalunya.jpg|Oltar Sant Romà de Vila File:Església de Santa Coloma - 10.jpg|Sveta Koloma iz Andore </gallery> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Andorra}} * {{official|http://www.andorra.ad}} * [http://www.andorratoerisme.com/ Turistični urad Andore] * [http://www.andorra.be Veleposlaništvo Andore v Bruslju (tudi v slovenščini)] * {{OSM relation|9407|bullet=no}} * {{Wikiatlas|Andorra}} {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Evropske monarhije}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Pireneji]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Andora|*]] {{normativna kontrola}} k6x4rgw53wdsqa9nv209qhfl55e45mx 6682350 6682349 2026-05-28T13:37:01Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6682350 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Principat d'Andorra | conventional_long_name = Kneževina Andora | common_name = Andora | common_name2 = Andore | image_flag = Flag of Andorra.svg | image_coat =Coat of arms of Andorra.svg | image_map = Location Andorra Europe.png | national_motto = ''[[Virtus Unita Fortior]]''<br />([[Latinščina|latinsko]] »Vrlina združena je močnejša«) | national_anthem = ''[[El gran Carlemany]]'' | official_languages = [[katalonščina]] | capital = [[Andorra la Vella]] | latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=31 |longEW=E | largest_city = [[Andorra la Vella]] | government_type = [[parlamentarizem|parlamentarna]] [[diarhija]] | leader_title1 = sokneza | leader_name1 = [[Josep-Lluís Serrano Pentinat]]<br/>[[Emmanuel Macron]] | leader_title2 = predsednik vlade | leader_name2 = [[Xavier Espot Zamora]] | sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Paréage]] | established_date1 = 8. september 1278<ref>{{cite web | url=https://www.cultura.ad/historia-d-andorra |title = Història d'Andorra|language=ca|website=Cultura.ad|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003858.xml |title = Andorra|language=ca|website=Enciclopèdia.cat|access-date=26 March 2019}}</ref> | established_event2 = Od [[Francosko kraljestvo]] | established_date2 = 12. oktober 1652 | established_event3 = Od [[Kneževina Katalonija]] | established_date3 = 1715 | established_event4 = Od departmaja Sègre [[Prvo francosko cesarstvo]] | established_date4 = 1814 | established_event5 = Ustava Andore | established_date5 = 2. februar 1993 | area_km2 = 467,63 | area_rank = 178. | percent_water = zanemarljivo | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 89.368<ref>{{cite web |url=https://www.estadistica.ad/portal/apps/sites/#/estadistica-en/pages/estadistiques-i-dades-detall?Idioma=en&N2=605&N3=606&DV=1143 |title=Departament d'Estadística |website=www.estadistica.ad |access-date=2026-03-28}}</ref> | population_estimate_rank = 184. | population_estimate_year = 2026 | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 187,1 | demonym = Andorec, Andorka | GDP_year = 2024 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.AD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=171,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-18}}</ref> | GDP_PPP = {{increase}} $6,001&nbsp;mrd<ref name="IMFWEO.AD" /> | GDP_PPP_per_capita = 69.146 USD | GDP_nominal = 3,897 milijarde [[ameriški dolar|USD]] | GDP_nominal_per_capita = 44,900 USD | HDI_year = 2024 | HDI = 0,913 | HDI_rank = | HDI_change = | HDI_ref = | currency = [[evro]] (€)¹ | currency_code = EUR | time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.ad]] | calling_code = 376 | footnotes = ¹ pred 1999: [[francoski frank]] in [[španska pezeta]] ter manjše količine [[andorski dinar|andorskega dinarja]], izdelane po letu 1982. }} '''Andora''', uradno '''Kneževina Andora''',<ref name="constitution">{{cite web |title=Constitution of the Principality of Andorra |url=https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190516152108/https://www.wipo.int/edocs/lexdocs/laws/en/ad/ad001en.pdf |archive-date=16 May 2019}}</ref>{{efn|{{langx|ca|Principat d'Andorra|links=no}}, {{langx|es|Principado de Andorra|links=no}}, {{langx|fr|Principauté d'Andorre|links=no}}}} je celinska država na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], v vzhodnih [[Pireneji]]h v jugozahodni Evropi, ki meji na [[Francija|Francijo]] na severu in [[Španija|Španijo]] na jugu. Domneva se, da jo je ustanovil [[Karel Veliki]], Andori pa je do leta 988 vladal grof Urgell, nato pa je bila prenesena v škofijo Urgell. Andora je bila ustanovljena kot politična oblast z listino leta 1278 in je bila gospostvo znotraj Kneževine Katalonija do leta 1715. Trenutno jo vodita dva so-kneza: škof Urgella v Kataloniji v Španiji in predsednik Francije. Njeno glavno in največje mesto je [[Andorra la Vella]]. Andora je šesta najmanjša država v Evropi s površino 468 kvadratnih kilometrov in približno 89.058 prebivalci (od februarja 2026).<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-02-28 |title=Andorra supera els 89.000 habitants |url=https://www.diariandorra.ad/nacional/260126/andorra-tanca-2025-amb-89-058-habitants_188625.html |access-date=2026-02-28 |website=Diari d'Andorra}}</ref> Andorci so skupina, ki je tesno povezana s [[Katalonci]].<ref name="Minahan">{{cite book |last=Minahan |first=James |title=One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups |url=https://books.google.com/books?id=NwvoM-ZFoAgC |date=2000 |publisher=Greenwood Publishing Group |page=47 |isbn=978-0-313-30984-7}}</ref><ref>{{Cite news |date=2016 |title=2016 Country Review |url=https://www.countrywatch.com/content/pdfs/reviews/B336M69Q.01c.pdf}}</ref><ref>{{Cite web |date=2019-02-25 |title=Tourism Observer: ANDORRA: Andorrans Are A Romance Ethnic Group. Enjoy Duty Free Shopping In The Tax Haven |url=https://tourismobserver.blogspot.com/2019/02/andorra-andorrans-are-romance-ethnic.html |access-date=2026-03-15 |website=Tourism Observer}}</ref> Andora je 17. najmanjša država na svetu po površini in 11. najmanjša po številu prebivalcev.<ref>{{cite web|url=http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|title=Andorra: 10 Unusual Facts About The Tiny European Principality|last=Malankar|first=Nikhil|date=18 April 2017|website=Tell Me Nothing|access-date=13 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607111953/http://tellmenothing.com/2017/04/18/andorra-unusual-facts-european/|archive-date=7 June 2017}}</ref> Njeno glavno mesto, Andorra la Vella, je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, na nadmorski višini 1023 metrov.<ref>{{cite web|url=http://www.fallingrain.com/world/AN/0/Andorra_la_Vella.html|title=Maps, Weather, and Airports for Andorra la Vella, Andorra |publisher=Fallingrain.com |access-date=26 August 2012}}</ref> Uradni jezik je [[katalonščina]], pogosto pa se govori tudi [[španščina]], [[portugalščina]] in [[francoščina]].<ref name="cia">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra|access-date=26 August 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=Background Note: Andorra|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3164.htm|publisher=State.gov|access-date=14 May 2015}}</ref> Turizem v Andori vsako leto privabi približno 8 milijonov obiskovalcev.<ref name="es2">{{Cite CIA World Factbook|country=Andorra |date=2024-10-04 |access-date=2024-10-12}}</ref> Andora ni članica Evropske unije.<ref>[https://kluwerlawonline.com/journalarticle/European+Foreign+Affairs+Review/30.4/EERR2025035 Graham Butler, ''The Legal Relations of the European Union with the Principality of Andorra'', European Foreign Affairs Review, 2025, vol. 30, no. 4, pp. 527-552 (22 November 2025)]</ref> Od leta 1993 je članica Sveta Evrope in Združenih narodov.<ref>{{cite web |title=United Nations Member States |url=https://www.un.org/en/about-us/member-states |access-date=28 October 2022 |publisher=Un.org}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[File:Gravats_del_Roc_de_les_Bruixes.JPG|left|thumb|Prazgodovinsko svetišče Roc de les Bruixes v Canillu (detajl)]] La Balma de la Margineda, ki so jo arheologi odkrili v [[Sant Julià de Lòria]], je bila naseljena leta 9500 pr. n. št. kot prehod med obema stranema Pirenejev. Sezonski tabor je bil idealno lociran za lov in ribolov skupin lovcev in nabiralcev ob rekah [[Ariège (reka)|Ariège]] in [[Segre (reka)|Segre]].<ref>{{cite web|url=http://www.elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|title=La Margineda – El Camí|date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015125705/http://elcami.cat/principat-andorra/andorra/andorra-vella/margineda|archive-date=15 October 2014}}</ref> V [[neolitik]]u se je skupina ljudi leta 6640 pr. n. št. preselila v [[dolina Madriu-Perafita-Claror|dolino Madriu]] (današnji naravni park v Escaldes-Engordanyju, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino) kot stalni tabor. Prebivalstvo doline je gojilo žita, gojilo domačo živino in razvijalo trgovino z ljudmi iz departmaja Ségreja in [[Okcitanija|Okcitanije]].{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 32, 33}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 44 a 92}} Med drugimi arheološkimi najdišči sta grobnici Segudet (Ordino) in Feixa del Moro (Sant Julià de Lòria), obe datirani v obdobje 4900–4300 pr. n. št., kot primer [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]] v Andori. Model majhnih naselij se je v [[bronasta doba|bronasti dobi]] začel razvijati v kompleksen urbanizem. V starodavnih svetiščih, raztresenih po državi, je mogoče najti metalurške predmete iz železa, starodavne kovance in relikviarije. Svetišče Roc de les Bruixes ('Kamen čarovnic') je morda najpomembnejši arheološki kompleks te dobe v Andori; je v župniji [[Canillo]], o pogrebnih obredih, starodavnih spisih in vgraviranih kamnitih poslikavah.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 34, 35, 38, 39}} === Iberska in rimska Andora === [[File:Ann%C3%ADbal,_andosins.png|left|thumb|[[Hanibal]]ova pot (rdeča) med drugo punsko vojno. Iberska plemena (zelena) so se borila proti kartažanski vojski v Pirenejih]] Prebivalci dolin so bili tradicionalno povezani z [[Iberci]] in so bili v 7. in 2. stoletju pred našim štetjem v Andori kot ibersko pleme Andosins ali Andosini (Ἀνδοσίνους). Pod vplivom keltskih, akvitanskih, baskovskih in iberskih jezikov so domačini razvili nekaj sodobnih toponimov. Zgodnji zapisi in dokumenti, ki se nanašajo na to skupino ljudi, segajo v 2. stoletje pred našim štetjem, in sicer grškega pisatelja [[Polibij]]a v njegovi ''Zgodovini med punskimi vojnami''.<ref>{{cite web|url=http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|title=Mapes Vius – Linguamon. Casa de les Llengües|date=22 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522044257/http://www15.gencat.net/pres_casa_llengues/mapes/mapes.html?idioma=1&start=cercador|archive-date=22 May 2010}}</ref>{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 43}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Nekateri najpomembnejši ostanki tega obdobja so grad Roc d'Enclar (del zgodnje Marca Hispanica),{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} l'Anxiu v Les Escaldes in Roc de L'Oral v Encampu.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 36, 37}} Prisotnost rimskega vpliva je zabeležena od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Kraji z največjo rimsko prisotnostjo so v Camp Vermellu (Rdečem polju) v Sant Julià de Lòria ter ponekod v Encampu in v Roc d'Enclar. Ljudje so še naprej trgovali, predvsem z vinom in žiti, z rimskimi mesti Urgellet (današnji La Seu d'Urgell) in čez Segre po rimski cesti ''Strata Ceretana'' (znani tudi kot ''Strata Confluetana'').{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 52, 53}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 44, 45, 46, 47}} === Vizigoti in Karolingi === [[File:Charlemagne_et_Louis_le_Pieux.jpg|right|thumb|[[Karel Veliki]] poučuje svojega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]]] Po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je Andora prišla pod vpliv [[Vizigoti|Vizigotov]], Toledskega kraljestva in Urgelske škofije. Vizigoti so ostali v dolinah 200 let, v tem času pa se je širilo [[krščanstvo]]. Ko je muslimansko cesarstvo [[Al Andaluz]] zamenjalo vladajoče Vizigote na večjem delu Iberskega polotoka, je bila Andora pod jurisdikcijo [[Franki|Frankov]].{{sfn|Armengol Aleix|2009}} Izročilo pravi, da je [[Karel Veliki]] andorskemu ljudstvu podelil listino za kontingent 5000 vojakov pod poveljstvom Marka Almugaverja v zameno za boj proti Mavrom blizu Porté-Puymorensa (Cerdanya).<ref>{{cite web|url=http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|title=El pas de Carlemany – Turisme Andorra la Vella|website=turisme.andorralavella.ad|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803170725/http://turisme.andorralavella.ad/llegendes-tradicionals/pas-carlemany|archive-date=3 August 2017}}</ref> [[File:Parr%C3%B2quies_andorra.png|right|thumb|Šest starih župnij, vsaka poimenovana po svojem zavetniku, kot je prikazano v ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (839)]] Andora je ostala del frankovske Marca Hispanica, varovalnega pasu med [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]] in muslimanskimi ozemlji, Andora pa je bila del ozemlja, ki mu je vladal grof Urgell in sčasoma škof škofije Urgell. Izročilo pravi tudi, da jo je jamčil sin Karla Velikega, [[Ludvik Pobožni]], s ''Carta de Poblament'' ali lokalno občinsko listino okoli leta 805.<ref>{{cite web |last=Vidal |first=Jaume |title=Andorra mira els arxius |trans-title=Andorra looks at the archives |url=http://www.elpuntavui.cat/article/19-cultura/933027-andorra-mira-els-arxius.html |access-date=3 August 2017 |website=Elpuntavui.cat |language=ca}}</ref> Prvi dokument, ki omenja Andoro kot ozemlje, je ''Acta de Consagració i Dotació de la Catedral de la Seu d'Urgell'' (Listina o posvetitvi in ​​obdaritvi stolnice La Seu d'Urgell). Dokument z dne 839 prikazuje šest starih župnij andorskih dolin, ki so sestavljale upravno delitev države.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}} Leta 988 je grof Borrell II. Urgellski podaril andorske doline škofiji Urgell v zameno za zemljišče v Cerdanyi.<ref name="histo1">{{Cite GREC|title=La formació d'Andorra|andorra-0#anchor_-la-formaci-d-andorra}}</ref> Od takrat je urgellski škof s sedežem v Seu d'Urgell soknez Andore.<ref name="elements">{{cite web |title=Elements de la història del Principat d'Andorra |trans-title=Elements of the history of the Principality of Andorra |url=http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-url=https://archive.today/20100209181327/http://www.coprince-fr.ad/catala/elements.htm |archive-date=9 February 2010 |language=ca}}</ref> === Srednji vek: Paréages in ustanovitev sokneževine === [[File:Esgl%C3%A9sia_de_Sant_Joan_de_Caselles_-_7.jpg|left|thumb|Cerkev Sant Joan de Caselles iz 11. stoletja, del andorske romanske dediščine]] Pred letom 1095 Andora ni imela vojaške zaščite, zato je urgellski škof, ki je vedel, da si grof Urgell želi povrniti andorske doline, zaprosil gospoda Caboeta za pomoč in zaščito. Leta 1095 sta gospod Caboeta in urgellski škof pod prisego podpisala izjavo o svoji so-suverenosti nad Andoro. Arnalda de Caboet, hči Arnaua iz Caboeta, se je poročila z vikontom Castellbòjem. Njuna hči Ermessenda de Castellbò se je<ref>{{Cite GREC|title=Ermessenda de Castellbò|ermessenda-de-castellbo}}</ref> poročila z grofom Foixa, Rogerjem-Bernardom II. Roger-Bernard II in Ermessenda sta si oblast nad Andoro delila s urgellskim škofom. V 13. stoletju je po [[Katari|katarskem]] [[Albižanska križarska vojna|križarskem pohodu]] prišlo do vojaškega spora med škofom Urgella in grofom Foixom. Spor je bil rešen leta 1278 s posredovanjem aragonskega kralja Petra III. med škofom in grofom s podpisom prve paréage, ki je določala, da si suverenost Andore delita grof Foix (katerega naziv bi se na koncu prenesel na francoskega voditelja države) in škof Urgella v Kneževini Kataloniji. To je kneževini dalo ozemlje in politično obliko.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 96 a 146}}{{sfn|Guillamet Anton|2009}} Druga ''paréage'' je bila podpisana leta 1288 po sporu, ko je grof Foix odredil gradnjo gradu v Roc d'Enclarju. Dokument je ratificiral plemiški notar Jaume Orig iz Puigcerdàja, gradnja vojaških objektov v državi pa je bila prepovedana.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 60, 61}} Leta 1364 je politična organizacija države imenovala ''sindika'' (zdaj tiskovnega predstavnika in predsednika parlamenta) za predstavnika Andorcev pri njihovih soknezih, kar je omogočilo ustanovitev lokalnih oddelkov (komun, kvartov in veïnatov). Potem ko sta ga ratificirala škof Francesc Tovia in grof Ivan I., je bil leta 1419 ustanovljen ''Consell de la Terra ali Consell General de les Valls'' (Generalni svet dolin), drugi najstarejši parlament v Evropi. Sindik Andreu d'Alàs in Generalni svet sta leta 1433 organizirala ustanovitev sodišč (''La Cort de Justicia'') s soknezi in pobiranje davkov, kot je ''foc i lloc'' (dobesedno "ogenj in gradbišče", nacionalni davek, ki velja od takrat).{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 78, 79, 80, 81, 88, 89}}{{sfn|Armengol Aleix|2009}} [[File:065_Absis_de_Sant_Miquel_d%27Engolasters.jpg|right|thumb|Freska apside cerkve Sant Miquel d'Engolasters, ki jo je naslikal Mestre de Santa Coloma v 12. stoletju<ref>{{cite web| url=http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|title=Absis d'Engolasters – Museu Nacional d'Art de Catalunya|website=Museunacional.cat|date=5 December 2013 |access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803153242/http://www.museunacional.cat/ca/colleccio/absis-dengolasters/mestre-de-santa-coloma-dandorra/015972-000|archive-date=3 August 2017}}</ref>]] Čeprav obstajajo ostanki cerkvenih del izpred 9. stoletja (Sant Vicenç d'Enclar ali Església de Santa Coloma), je Andora med 9. in 14. stoletjem razvila izvrstno [[romanska umetnost|romansko umetnost]], zlasti pri gradnji cerkva, mostov, verskih fresk in kipov Device z otrokom (naše Gospe od Meritxell je najbolj pomembno). Dandanes romanske stavbe, ki so del Andorine kulturne dediščine, izstopajo na izjemen način, s poudarkom na Església de Sant Esteve, Sant Joan de Caselles, Església de Sant Miquel d'Engolasters, Sant Martí de la Cortinada ter srednjeveškima mostovoma Margineda in Escalls med mnogimi drugi.{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 48, 49}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 150 a 194}} Katalonski Pireneji so bili konec 11. stoletja v začetku katalonskega jezika. Andora je bila pod vplivom tega jezika, ki je bil lokalno sprejet desetletja preden se je razširil na preostali del Aragonske krone.<ref>{{cite web|url=http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|title=Història de La Llengua Catalana|website=Racocatala.cat|access-date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304035808/http://webs.racocatala.cat/cat1714/d/histcat.pdf|archive-date=4 March 2016}}</ref> Lokalno gospodarstvo v srednjem veku je temeljilo na živinoreji, kmetijstvu, krznu in tkalstvu. Kasneje, konec 11. stoletja, so se v severnih župnijah, kot je Ordino, začele pojavljati prve livarne železa, ki so jih zelo cenili mojstri obrtniki, ki so razvili umetnost kovaštva, pomembno gospodarsko dejavnost v državi od 15. stoletja. === 16. do 18. stoletje === [[File:Tribunal_de_Corts_d%27Andorra.JPG|right|thumb|Glavna dvorana ''Tribunal de Corts'' (Visokega sodišča) v Casa de la Vall, osrednjem sodnem sodišču Andore]] Leta 1601 je bilo zaradi [[hugenoti|hugenotskih]] uporov v Franciji, inkvizicijskih sodišč iz Španije in prepričanj, povezanih s čarovništvom, ki so bila avtohtona na tem območju, v kontekstu reformacije in protireformacije ustanovljeno ''Tribunal de Corts'' (Visoko sodišče).{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 108, 109}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 238, 239}} Sčasoma je solastništvo nad Andoro prešlo na navarske kralje. Ko je Henrik III. Navarski postal francoski kralj, je leta 1607 izdal odlok, s katerim je za sogospodarja Andore postavil vodjo francoske države in urgelskega škofa. Od zadnje četrtine 17. stoletja naprej, ko so se politične vezi s Kneževino Katalonijo in Špansko monarhijo postopoma slabile, so se sogospodarji začeli imenovati in delovati kot ''so-knezi'' (suvereni), politična ureditev, ki še vedno velja. Leta 1617 so občinski sveti oblikovali ''sotent'' (ljudsko milico ali vojsko), da bi se spopadli z vzponom ''bandolerisma'' (razbojništva), ''Consell de la Terra'' pa je bil opredeljen in strukturiran glede na svojo sestavo, organizacijo in pristojnosti, ki so aktualne še danes.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=44, 45, 47, 48, 50, 53, 54, 56}} Andora je nadaljevala z istim gospodarskim sistemom, kot ga je imela v 12.–14. stoletju, z veliko proizvodnjo metalurgije (''fargues'', sistem, podoben Farga Catalana) in z uvedbo [[tobak]]a okoli leta 1692 ter uvozne trgovine. Leta 1371 in 1448 so so-knezi ratificirali sejem Andorra la Vella, najpomembnejši komercialno pomemben letni nacionalni festival doslej. [[File:Building_in_Ordino._Andorra_216.jpg|right|thumb|Dvorec družine Rossell v Ordinu, Casa Rossell, zgrajen leta 1611. Družina je imela v lasti tudi največji kovačnici železa v Andori, kot sta Farga Rossell in Farga del Serrat.<ref>{{cite web |date=9 August 2016 |title=390.000 euros per rehabilitar l'exterior i obrir els jardins de la Casa Rossell – BonDia Diari digital d'Andorra. |trans-title=390,000 euros to renovate the exterior and open the gardens of Casa Rossell |url=http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809133417/http://www.bondia.ad/cultura/390000-euros-rehabilitar-lexterior-i-obrir-els-jardins-de-la-casa-rossell |archive-date=9 August 2016 |work=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref>]] Država je imela edinstven in izkušen ceh tkalcev, Confraria de Paraires i Teixidors, v Escaldes-Engordany. Ustanovljen je bil leta 1604 in je izkoriščal lokalne termalne vode. Do takrat je za državo značilen družbeni sistem ''prohomov'' (bogate družbe) in casalerjev (preostalega prebivalstva z manjšim ekonomskim premoženjem), ki izhaja iz tradicije ''pubilla'' in ''hereu''.{{sfn|Llop Rovira|1998|pp=20, 21}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=106, 107}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp = 105, 106, 107, 140, 141}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp = 263 a 270}} Tri stoletja po ustanovitvi je ''Consell de la Terra'' leta 1702 svoj sedež in ''Tribunal de Corts'' namestil v Casa de la Vall. Dvorec, zgrajen leta 1580, je služil kot plemiška trdnjava družine Busquets. V parlamentu je bila postavljena Omara šestih ključev (''Armari de les sis claus''), ki je predstavljala vsako andorsko župnijo, kjer so kasneje hranili andorsko ustavo in druge dokumente ter zakone.{{sfn|Llop Rovira|1998|p=60}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p = 82}} V vojni žanjcev in vojni za špansko nasledstvo je andorsko ljudstvo (čeprav se je razglašalo za nevtralno državo) podpiralo preostale Katalonce, ki so leta 1716 zaradi razglasitve odlokov ''Nueva Planta'' na koncu doživeli, da je bila večina njihovih pravic zatrta. Da bi se izognil uporabi odloka ''Nueva Planta'' za Andoro, je urgellski škof Simeón de Guinda prepričal nove španske burbonske oblasti, da so bile doline Andore vedno nevtralne in nepovezane s kneževino Katalonijo, kar je povzročilo dokončno politično ločitev Andore od Katalonije.<ref>{{cite web |last1=Garrido |first1=David |title=L'excepcionalitat andorrana: per què Andorra és un estat? |url=https://www.eltemps.cat/article/19952/lexcepcionalitat-andorrana-per-que-andorra-es-un-estat |website=eltemps.cat |access-date=28 January 2026}}</ref> Drug neposreden odziv na dogodke je bila promocija katalonskih spisov v Andori s kulturnimi deli, kot so ''Knjiga privilegijev'' (''Llibre de Privilegis de 1674''), ''Manual Digest'' (1748) Antonija Fiterja i Rossella ali ''Polità andorrà'' (1763) Antonija Puiga.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p = 229}}{{sfn|Llop Rovira|1998|pp = 49 a 52, i 57, 58}} === 19. stoletje: Nova reforma in andorsko vprašanje === [[File:Guillem d'Areny-Plandolit (cropped).png|thumb|upright|left|Guillem d'Areny-Plandolit je leta 1866 vodil novo reformo]] Po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] leta 1809 ponovno vzpostavil soprincipat in odpravil francoski srednjeveški naziv. V letih 1812–1813 je [[Prvo francosko cesarstvo]] med polotoško vojno (({{lang|ca|Guerra Peninsular}})) priključilo Katalonijo in regijo razdelilo na štiri departmaje, pri čemer je bila Andora del okrožja Puigcerdà. Leta 1814 je cesarski odlok ponovno vzpostavil neodvisnost in gospodarstvo Andore.{{sfn|Armengol Aleix|2009|p=172}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|p=172}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=342–343}} V tem obdobju so andorske poznosrednjeveške institucije in podeželska kultura ostale večinoma nespremenjene. Leta 1866 je sindik Guillem d'Areny-Plandolit vodil reformistično skupino v generalnem svetu s 24 člani, izvoljenimi na podlagi volilne pravice, omejene na glave družin. Generalni svet je nadomestil aristokratsko oligarhijo, ki je prej vladala državi.<ref name="ReferenceA">Page 966, Volume 1, [[Encyclopædia Britannica]], Eleventh Edition, 1910–1911</ref> Nova reforma ({{lang|ca|Nova Reforma}}) se je začela po ratifikaciji obeh soknezov in je postavila temelje ustave<ref>{{cite web|url = https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|title = Antoni Pol – 150 anys de la (nova) Reforma| work=El Periòdic d'Andorra |language = ca|access-date = 2 February 2019|archive-url = https://web.archive.org/web/20190506122112/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/49262/150-anys-de-la-nova-reforma|archive-date = 6 May 2019}}</ref> ter simbolov – kot je trobojnica – Andore. Novo storitveno gospodarstvo se je pojavilo kot zahteva prebivalcev doline in začelo graditi infrastrukturo, kot so hoteli, zdravilišča, ceste in telegrafske linije.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=192–193}}{{sfn|Guillamet Anton|2009|pp=191–193}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=345–347}} [[File:Revoluci%C3%B3_de_1881_d%27Andorra.jpg|thumb|upright=0.85|Pokrajina Canilla med revolucijo leta 1881ref>{{cite book|title = Saqueo de Canillo por las fuerzas del gobierno revolucionario tras el sitio de la aldea|url = https://www.wdl.org/es/item/18266/|language = es|date =1881|publisher = J. J. Dubochet|access-date = 3 August 2017}}</ref>]] Oblasti soknezov so prepovedale igralnice in stavnice po vsej državi. Prepoved je povzročila gospodarski konflikt in revolucijo leta 1881, ki se je začela, ko so revolucionarji 8. decembra 1880 napadli hišo sindika in ustanovili Začasni revolucionarni svet pod vodstvom Joana Pla i Calva in Pereja Barója i Masa. Začasni revolucionarni svet je dovolil gradnjo igralnic in zdravilišč s strani tujih podjetij.{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=198–203}} Med 7. in 9. junijem 1881 so privrženci Canilla in Encampa ponovno osvojili župniji Ordino in La Massana, tako da so vzpostavili stik z revolucionarnimi silami v Escaldes-Engordanyju.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=59–63}} Po dnevu bojev je bila 10. junija podpisana pogodba z mostu Escalls.{{sfn|Ministeri d'Educació, Joventut i Esports|1996|pp=58–65}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=194–195}}{{sfn|Armengol Aleix|2009|pp=348–350}} Svet je bil zamenjan in izvedene so bile nove volitve. Gospodarske razmere so se poslabšale, saj je bilo prebivalstvo razdeljeno glede Qüestió d'Andorra – ''andorskega vprašanja''.{{sfn|Peruga Guerrero|1998|pp=64–68}} Boji med proškofovskimi, profrancoskimi in nacionalističnimi so se nadaljevali zaradi težav v Canillu v letih 1882 in 1885. Andora je sodelovala v kulturnem gibanju katalonske renesanse. Med letoma 1882 in 1887 so bile ustanovljene prve akademske šole, kjer je trojezičnost sobivala z uradnim jezikom, katalonščino. Romantični avtorji iz Francije in Španije so poročali o prebujanju nacionalne zavesti v državi. Jacint Verdaguer je v 1880-ih živel v Ordinu, kjer je pisal in delil dela, povezana z renesanso, s pisateljem in fotografom Joaquimom de Ribo. Leta 1848 je Fromental Halévy premierno uprizoril opero ''Le val d'Andorre'', ki je bila v Evropi zelo uspešna, kjer je bila nacionalna zavest dolin razkrita v romantičnih delih med vojno na Andorskem polotoku. === 20. in 21. stoletje: Modernizacija države in ustava === [[File:Skossyreff Writing Constitution.png|thumb|left|upright=0.8|Boris Skossyreff, na kratko samooklicani kralj Andore leta 1934]] Leta 1933 je Francija okupirala Andoro po socialnih nemirih, ki so se zgodili pred volitvami zaradi revolucije leta 1933 in stavk FHASA (Vagues de FHASA); upor, ki ga je vodila skupina Joves Andorrans (sindikalna skupina, povezana s špansko CNT in FAI), je zahteval politične reforme,<ref>{{cite web|url=http://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|title=Rebellion in Andorra 1933 – International Club of Andorra|website=International-club-andorra.com|date=5 March 2017 |access-date=29 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.international-club-andorra.com/andorra-club-intercomm/historical-andorra-articles/rebellion-in-andorra-1933/|archive-date=6 May 2019}}</ref> splošno volilno pravico vseh Andorancev in deloval v obrambo pravic lokalnih in tujih delavcev med gradnjo hidroelektrarne FHASA v Encampu.<ref>{{Cite web |title=1933: la República que quasi va ser |trans-title=1933: the Republic that almost was |url=https://www.bondia.ad/cultura/1933-la-republica-que-quasi-va-ser |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 5. aprila 1933 je skupina Joves Andorrans zavzela andorski parlament.<ref>{{cite web |title=Príncipes de Andorra |url=https://www.pressreader.com/spain/la-vanguardia-1%C2%AA-edici%C3%B3n/20170604/282071981866496 |via=PressReader}}</ref> Pred tem dejanjem je prišel polkovnik René-Jules Baularda s 50 žandarji in mobilizacija 200 lokalnih milic ali enot pod vodstvom sindikalne stranke Francesca Cairata.<ref>{{cite web |title=Quan vam treure l'escopeta |trans-title=When we took out the shotgun |url=https://www.bondia.ad/cultura/quan-vam-treure-lescopeta |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 6. julija 1934 je pustolovec in plemič Boris Skossyreff s svojo obljubo o svoboščinah, modernizaciji države in bogastvu z vzpostavitvijo davčne oaze in tujimi naložbami prejel podporo članov generalnega sveta, da se je razglasil za suverena Andore. 8. julija 1934 je Boris v Urgellu izdal razglas, s katerim se je razglasil za Borisa I., kralja Andore,ref>{{cite web |last=Marsenyach |first=Albert Daina |title=Boris I Rei d'Andorra |trans-title=Boris I, King of Andorra |url=http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20200116043649/http://www.andorraantiga.com/boris-i-rei-d-andorra.html |archive-date=16 January 2020 |access-date=22 January 2019 |website=El Coprincipat d'Andorra ara fa molt de temps. |language=ca}}</ref> hkrati pa napovedal vojno urgelskemu škofu in 10. julija odobril kraljevo ustavo.<ref>{{cite web |title=La primera Constitució |trans-title=The first Constitution |url=https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122350/https://www.bondia.ad/opinio/la-primera-constitucio |archive-date=6 May 2019 |access-date=18 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> 20. julija so ga aretirali soknez in škof Justí Guitart i Vilardebó ter njune oblasti ter ga na koncu izgnali iz Španije. Od leta 1936 do 1940 je bil v Andori nameščen francoski vojaški odred Garde Mobile pod vodstvom znanega polkovnika Renéja-Julesa Baularda, da bi zavaroval kneževino pred motnjami zaradi španske državljanske vojne<ref>{{cite web |date=28 September 2017 |title=L'impacte dels refugiats durant la Guerra Civil |trans-title=The impact of refugees during the Civil War |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122055/https://www.elperiodic.ad/noticia/60166/limpacte-dels-refugiats-durant-la-guerra-civil |archive-date=6 May 2019 |access-date=21 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> in frankistične Španije<ref>{{cite web |title=1937: Baulard compta morts |trans-title=1937: Baulard counts the dead |url=https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122102/https://www.bondia.ad/cultura/1937-baulard-compta-morts |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=BonDia Diari digital d'Andorra. |language=ca}}</ref> ter se soočil z vzponom republikanizma po revoluciji leta 1933. Med [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] so prebivalci Andore sprejeli begunce z obeh strani in mnogi od njih so se za stalno naselili v državi, kar je prispevalo k poznejšemu gospodarskemu razcvetu in vstopu Andore v kapitalistično dobo. Frankistične čete so andorsko mejo dosegle v poznejših fazah vojne.<ref>{{cite web |date=13 November 2015 |title=Andorra entre guerres |trans-title=Andorra between wars |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122103/https://www.elperiodic.ad/noticia/47550/andorra-entre-guerres |archive-date=6 May 2019 |access-date=14 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> [[File:22B_andorra_2.jpg|thumb|left|Ustoličenje škofa Ramóna Iglesiasa (na sredini) za so-kneza leta 1942. Lokalni komite je vodil Francesc Cairat (levo), prvi generalni sindik z najdaljšim regentstvom, od leta 1936 do 1960.<ref>{{cite web|url=https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|title=Antoni Pol – Francesc Cairat i Freixes|website=El Periòdic d'Andorra|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://www.elperiodic.ad/opinio/article/44230/francesc-cairat-i-freixes|archive-date=6 May 2019}}</ref>]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Andora ostala nevtralna in je bila pomembna tihotapska pot med [[Vichyjska Francija|vichyjsko Francijo]] in frankistično Španijo. Mnogi Andorčani so kritizirali pasivnost generalnega sveta, ker je oviral tako vstop kot izgon tujcev in beguncev, zagrešil gospodarska kazniva dejanja, zmanjšal pravice državljanov in simpatiziral s frankizmom. Člani Generalnega sveta so upravičevali politične in diplomatske ukrepe sveta kot nujne za preživetje Andore in zaščito njene suverenosti. Andora je bila relativno neokrnjena med obema svetovnima vojnama in špansko državljansko vojno. Določene skupine so se oblikovale za pomoč žrtvam zatiranja v državah pod nacistično okupacijo, hkrati pa so sodelovale pri tihotapljenju, da bi Andori pomagale preživeti. Med najvidnejšimi je bilo Poveljstvo mreže za utajevanje Hostal Palanques, ki je v stiku z britansko MI6 pomagalo skoraj 400 ubežnikom, med katerimi so bili tudi zavezniški vojaki. Poveljstvo je ostalo aktivno med letoma 1941 in 1944, čeprav so se v Andori spopadali s proosnimi informatorji in agenti Gestapa. [[File:23-24.10.67. De Gaulle en Andorre (1967) - 53Fi5569.jpg|thumb|Soknez [[Charles de Gaulle]] na ulicah Sant Julià de Lòria v Andori, oktober 1967]] V prestolnici je obstajal črni trg tihotapljenja propagande, kulture in filmske umetnosti, ki ni bil naklonjen totalitarnim režimom, razširjan na mestih, kot sta hotel Mirador ali hotel Casino, kot zbirališče sil Svobodne Francije in pot za spremstvo sestreljenih zavezniških pilotov iz Evrope.[116] Mreža se je ohranila tudi po vojni, ko so bila ustanovljena filmska društva, kamor so uvažali filme, glasbo in knjige, cenzurirane v Francovi Španiji, kar je postalo atrakcija proti cenzuri za katalonsko ali tujo javnost celo v Andori. Andorska skupina (''Agrupament Andorrà''), antifašistična organizacija, povezana s francoskim odporniškim gibanjem v Okcitaniji, je francoskega predstavnika (veguer) obtožila sodelovanja z nacizmom.<ref>{{cite web |date=22 March 2014 |title=Una d'odis sarracens a la vegueria |trans-title=One of Saracen hatreds in the vegueria |url=https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122126/https://www.elperiodic.ad/noticia/36296/una-dodis-sarracens-a-la-vegueria |archive-date=6 May 2019 |access-date=22 January 2019 |website=El Periòdic d'Andorra |language=ca}}</ref> Andorsko odpiranje kapitalističnemu gospodarstvu je privedlo do dveh osi: množičnega turizma in davčne oprostitve države. Prvi koraki k kapitalističnemu razcvetu segajo v trideseta leta 20. stoletja z izgradnjo FHASA in ustanovitvijo profesionalnega bančništva z Banc Agrícol (1930) in Crèdit Andorrà (1949), kasneje z Banca Mora (1952), Banca Cassany (1957) in SOBANCA (1960). Kmalu zatem so dejavnosti, kot sta smučanje in nakupovanje, pripomogle k temu, da je država postala turistična atrakcija, z odprtjem smučišč in kulturnih subjektov v poznih 1930-ih. Razvila se je tudi oživljena hotelirska industrija. Aprila 1968 je bil ustanovljen sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja (CASS).<ref>{{cite web|url=https://andorraguides.com/healthcare/system/|title=Andorra's Healthcare System|last=Andorra Guides|date=30 April 2018|website=Andorra Guides|access-date=22 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122053/https://andorraguides.com/healthcare/system/|archive-date=6 May 2019}}</ref> [[File:Andorra - panoramio (2).jpg|thumb|left|Ulice mestnega središča Andorre la Velle leta 1986. Med letoma 1986 in 1989 je Andora normalizirala gospodarske pogodbe z EGS.<ref>{{cite news |date=18 December 1989 |title=La CE concluye un acuerdo de unión aduanera con Andorra |trans-title=The EC concludes a customs union agreement with Andorra |url=https://elpais.com/diario/1989/12/18/economia/629938809_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref><ref>{{cite news |date=27 September 1986 |title=François Mitterrand alienta las reformas en Andorras |trans-title=François Mitterrand encourages reforms in Andorra |url=https://elpais.com/diario/1986/09/27/internacional/528156020_850215.html |newspaper=El País |language=es}}</ref>]] [[File:Gilbert Saboya Sebastian Kurz (13927283877).jpg|thumb|right|Zunanji minister Andore Gilbert Saboya se je leta 2014 srečal z avstrijskim zunanjim ministrom Sebastianom Kurzom na Odboru ministrov Sveta Evrope]] Andorska vlada se je nujno ukvarjala z načrtovanjem, projekcijami in napovedmi za prihodnost: z uradnim obiskom francoskega sokneza Charlesa de Gaulla leta 1967 in 1969 je dobila odobritev za gospodarski razcvet in nacionalne zahteve v okviru človekovih pravic in mednarodne odprtosti. Andora je doživela obdobje, splošno znano kot ''andorske sanje'' (podobno ameriškim sanjam), skupaj s Trente Glorieuses: množična kultura se je ukoreninila v državi, ki je doživela radikalne spremembe v gospodarstvu in kulturi. Dokaz za to je bil Ràdio Andorra, v tem obdobju vodilna glasbena radijska postaja v Evropi, z gosti in govorci velikega pomena, ki so promovirali glasbene uspešnice iz francoske šansone, swinga, ritma in bluesa, jazza, rock and rolla in ameriške country glasbe. V tem obdobju je Andora dosegla BDP na prebivalca in pričakovano življenjsko dobo, ki je bila višja od večine standardnih držav tistega časa.<ref>{{cite web |last=Bernardos |first=Gonzalo |date=26 September 2016 |title=La reinvenció d'Andorra: un encert estratègic |trans-title=The reinvention of Andorra: a strategic success | url=http://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190123121306/https://www.diariandorra.ad/noticies/opinio/2016/09/26/la_reinvencio_andorra_encert_estrategic_107124_1129.html |archive-date=23 January 2019 |access-date=22 January 2019 |website=Diari d'Andorra |language=ca}}</ref> Zaradi svoje relativne osamljenosti je Andora obstajala zunaj glavnega toka evropske zgodovine, z malo povezavami z drugimi državami razen s Francijo, Španijo in Portugalsko. Toda v zadnjem času je njena uspešna turistična industrija, skupaj z razvojem prometa in komunikacij, državo rešila iz osamljenosti. Od leta 1976 se država sooča s potrebo po reformi andorskih institucij zaradi anakronizmov na področju suverenosti, človekovih pravic in ravnovesja moči ter potrebe po prilagoditvi zakonodaje sodobnim zahtevam. Leta 1982 je prišlo do prve delitve oblasti z ustanovitvijo vlade Andore pod imenom izvršni odbor (''Consell Executiu''), ki mu je predsedoval prvi premier Òscar Ribas Reig s soglasjem soknezov.<ref>{{cite web |author1=Marc Pons |date=2018 |title=Andorra tria el primer cap de govern de la seva història |trans-title=Andorra chooses the first head of government in its history |url=https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122057/https://www.elnacional.cat/ca/efemerides/marc-pons-andorra-primer-cap-govern_227061_102.html |archive-date=6 May 2019 |access-date=1 March 2018 |website=ElNacional.cat |language=ca}}</ref> Leta 1989 je kneževina podpisala sporazum z Evropsko gospodarsko skupnostjo o ureditvi trgovinskih odnosov.<ref>{{cite web|url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:21990A1231(02)|id= 21990A1231(02) |title=Agreement in the form of an Exchange of Letters between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Agreement between the European Economic Community and the Principality of Andorra - Joint Declarations |language=EN |website=EUR-Lex |date=28 June 1990 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219041223/https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A21990A1231(02) |archive-date= Dec 19, 2023 }}</ref> Njen politični sistem se je posodobil leta 1993 po andorskem ustavnem referendumu, ko so soknezi in Generalni svet pripravili ustavo, ki jo je 14. marca odobrilo 74,2 % volivcev ob 76-odstotni udeležbi. Prve volitve v skladu z novo ustavo so bile izvedene pozneje istega leta. Istega leta je Andora postala članica Združenih narodov in Sveta Evrope.<ref>{{cite web|url=https://www.exteriors.ad/es/asuntos-multilaterales-y-cooperaciin/andorra-y-los-organismos-internacionales|title=Andorra y los organismos internacionales|website=Exteriors.ad}}</ref> Andora je leta 1996 formalizirala diplomatske odnose z Združenimi državami Amerike in sodelovala na 51. Generalni skupščini OZN. Prvi generalni sindik Marc Forné je na Generalni skupščini sodeloval v govoru v katalonščini, v katerem je zagovarjal reformo organizacije, tri dni kasneje pa je sodeloval na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer je zagovarjal jezikovne pravice in gospodarstvo Andore. Leta 2004 je bila [[dolina Madriu-Perafita-Claror]] vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO, s čimer je postala prva andorska znamenitost zaradi starodavnega živinorejstva, skupnostne rabe zemljišč in železarskih tradicij. Leta 2006 je bil formaliziran monetarni sporazum z Evropsko unijo, ki Andori dovoljuje uradno uporabo evra in kovanje lastnih evrskih kovancev.<ref>{{cite web |title=Decisión del Consejo de 11 de mayo de 2004 relativa a la posición que debe adoptar la Comunidad en relación con un acuerdo sobre las relaciones monetarias con el Principado de Andorra |trans-title="Council Decision of 11 May 2004 on the position to be taken by the Community regarding an agreement on monetary relations with the Principality of Andorra |url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ES/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004D0548&from=EN |access-date=26 March 2019 |website=EUR-Lex |language=es}}</ref><ref>{{cite web|url=https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:369:0001:0013:ES:PDF|title=Comunicaciones Procedentes de Las Instituciones, Órganos Y Organismos de La Unión Europea Comisión Europea|website=EUR-Lex|access-date=26 March 2019}}</ref> == Geografija == [[File:Andorra topographic map-en.svg|thumb|Topografska karta Andore]] Zaradi svoje lege v vzhodnih [[Pireneji]]h je Andora pretežno sestavljena iz razgibanih gora, najvišje med njimi je Coma Pedrosa z 2946 metri, povprečna nadmorska višina Andore pa je 1996 metrov.<ref>Atlas of Andorra (1991), Andorran Government. {{oclc|801960401}}. {{in lang|ca}}</ref> Te so prepredene s tremi ozkimi dolinami v obliki črke Y, ki se združijo v eno, ko glavni tok, reka Gran Valira, zapusti državo in se izliva v Španijo (na najnižji točki Andore 840 m). Površina Andore je 468 km². === Okolje === Fitogeografsko Andora spada v atlantsko evropsko provinco Circumborealne regije znotraj Borealnega kraljestva. Po podatkih [[WWF]] ozemlje Andore spada v [[ekoregija|ekoregijo]] iglavcev in mešanih gozdov Pirenejev.<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal|last1=Dinerstein|first1=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|last12=Locke|first12=Harvey|last13=Ellis|first13=Erle C|last14=Jones|first14=Benjamin|last15=Barber|first15=Charles Victor|last16=Hayes|first16=Randy|last17=Kormos|first17=Cyril|last18=Martin|first18=Vance|last19=Crist|first19=Eileen|last20=Sechrest|first20=Wes|last21=Price|first21=Lori|last22=Baillie|first22=Jonathan E. M.|last23=Weeden|first23=Don|last24=Suckling|first24=Kierán|last25=Davis|first25=Crystal|last26=Sizer|first26=Nigel|last27=Moore|first27=Rebecca|last28=Thau|first28=David|last29=Birch|first29=Tanya|last30=Potapov|first30=Peter|last31=Turubanova|first31=Svetlana|last32=Tyukavina|first32=Alexandra|last33=de Souza|first33=Nadia|last34=Pintea|first34=Lilian|last35=Brito|first35=José C.|last36=Llewellyn|first36=Othman A.|last37=Miller|first37=Anthony G.|last38=Patzelt|first38=Annette|last39=Ghazanfar|first39=Shahina A.|last40=Timberlake|first40=Jonathan|last41=Klöser|first41=Heinz|last42=Shennan-Farpón|first42=Yara|last43=Kindt|first43=Roeland|last44=Lillesø|first44=Jens-Peter Barnekow|last45=van Breugel|first45=Paulo|last46=Graudal|first46=Lars|last47=Voge|first47=Maianna|last48=Al-Shammari|first48=Khalaf F.|last49=Saleem|first49=Muhammad|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|year=2017|pages=534–545|issn=0006-3568|doi=10.1093/biosci/bix014|pmid=28608869|pmc=5451287|doi-access=free}}</ref> Andora je imela leta 2018 povprečno oceno indeksa integritete gozdne krajine 4,45/10, kar jo uvršča na 127. mesto na svetu od 172 držav. V Andori gozdni pokrov predstavlja približno 34 % celotne površine, kar ustreza 16.000 hektarjem (ha) gozda leta 2020, kar se od leta 1990 ni spremenilo. Leta 2020 je naravno obnavljajoči se gozd pokrival 16.000 ha, zasajeni gozd pa 0 ha. Od naravno obnavljajočega se gozda je bilo 0 % primarnih gozdov (ki jih sestavljajo avtohtone drevesne vrste brez jasno vidnih znakov človeške dejavnosti) in približno 0 % gozdne površine je bilo znotraj zavarovanih območij.<ref>{{Cite web |title=Global Forest Resources Assessment 2020, Andorra |url=https://fra-data.fao.org/assessments/fra/2020/AND/home/overview |website=Food Agriculture Organization of the United Nations}}</ref> === Pomembno območje za ptice === [[BirdLife International]] je celotno državo prepoznala kot eno samo pomembno območje za ptice (IBA), znano kot Pirineo de Andorra.<ref name=bli>{{cite web |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/pirineo-de-andorra-iba-andorra|title= Pirineo de Andorra|author=<!--Not stated--> |date=2021|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 25 February 2021}}</ref> Pomembno je za gozdne in visokogorske ptice ter podpira znatne populacije planinskih vran (''Pyrrhocorax pyrrhocorax''), konopeljščice (''Carduelis citrinella'') in skalnih strnadov (''Emberiza cia''). === Podnebje === Andora ima alpsko, celinsko in oceansko podnebje, odvisno od nadmorske višine. Zaradi višje nadmorske višine je pozimi v povprečju več snega, poleti pa je nekoliko hladneje. Raznolikost območij, različna orientacija dolin in neenakomeren relief, značilen za sredozemsko podnebje, povzročajo veliko raznolikost mikroklimat, ki ovirajo splošno prevlado visokogorske klime. Velike višinske razlike med najnižjimi in najvišjimi točkami, skupaj z vplivom sredozemskega podnebja, oblikujejo podnebje andorskih Pirenejev. Ko gre za padavine, lahko spomladi in poleti opredelimo globalni model, za katerega so značilne konvektivne in obilne padavine, ki lahko trajajo do jeseni (maj, junij in avgust so običajno najbolj deževni meseci). Pozimi pa je manj deževnega, razen v visokogorju, kjer so pod vplivom atlantskih front, kar pojasnjuje veliko količino snežnih padavin v andorskih gorah. Temperaturni režim je na splošno značilen po zmernem poletju in dolgi ter hladni zimi, kar je v skladu z goratim podnebjem kneževine.<ref>{{cite web |title=Clima promedio en Andorra la Vella, Andorra, durante todo el año – Weather Spark |trans-title=Average climate in Andorra la Vella, Andorra, throughout the year |url=https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122054/https://es.weatherspark.com/y/46004/Clima-promedio-en-Andorra-la-Vella-Andorra-durante-todo-el-a%C3%B1o |archive-date=6 May 2019 |access-date=26 March 2019 |website=es.weatherspark.com |language=es}}</ref> Andora je kot majhna gorata država zelo ranljiva za podnebne spremembe. Temperature v njenih visokogorskih regijah so se dvignile za približno 0,17 °C na desetletje, letna količina padavin pa se je zmanjšala za 49 mm. Ti premiki vplivajo na vodne vire in snežno odejo, ki sta ključna elementa andorske turistično usmerjene ekonomije.<ref>{{Cite web |title=World Bank Climate Change Knowledge Portal |url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/andorra |access-date=2024-12-06 |website=climateknowledgeportal.worldbank.org |language=en}}</ref> Število dni z dovolj snega za smučanje se zmanjšuje, snežna meja pa se umika v višje lege. Čeprav so njene nacionalne emisije toplogrednih plinov ene najnižjih na svetu (534 tisoč ton izpuščenih v letu 2023),<ref name=":6">{{Cite journal |last1=Jones |first1=Matthew W. |last2=Peters |first2=Glen P. |last3=Gasser |first3=Thomas |last4=Andrew |first4=Robbie M. |last5=Schwingshackl |first5=Clemens |last6=Gütschow |first6=Johannes |last7=Houghton |first7=Richard A. |last8=Friedlingstein |first8=Pierre |last9=Pongratz |first9=Julia |last10=Le Quéré |first10=Corinne |date=2023-03-29 |title=National contributions to climate change due to historical emissions of carbon dioxide, methane, and nitrous oxide since 1850 |url=https://doi.org/10.1038/s41597-023-02041-1 |journal=Scientific Data |volume=10 |issue=1 |page=155 |doi=10.1038/s41597-023-02041-1 |pmid=36991071 |issn=2052-4463|pmc=10060593 |bibcode=2023NatSD..10..155J }}</ref> ima Andora močno strategijo za blaženje podnebnih sprememb, s poudarkom na obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. V svojem nacionalno določenem prispevku se je Andora zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala svoje emisije za 55 % in do leta 2050 dosegla ogljično nevtralnost.[150] Vendar pa je del strategije, ki se nanaša na prilagajanje, še vedno v zgodnji fazi in ga je lahko težko in drago izvajati. Glede na odvisnost države od turizma je pospešitev prilagajanja bistvenega pomena za izgradnjo odpornejšega gospodarstva. === Župnije === [[File:Andorramap.png|thumb|right|Zemljevid Andore z označenimi sedmimi župnijami]] Andora je sestavljena iz sedmih župnij: * [[File:Former_Coat_of_Arms_of_Andorra_la_Vella.svg|30px| ]] Andorra la Vella * [[File:Emblem of Canillo.svg|30px| ]] Canillo * [[File:Escut d'Encamp.svg|30px| ]] Encamp * [[File:Escut d'Escaldes-Engordany.svg|35px| ]] Escaldes-Engordany * [[File:Coat of Arms of La Massana.svg|35px| ]] La Massana * [[File:Emblem of Ordino.svg|35px| ]] Ordino * [[File:Coat of Arms of Sant Julià de Lòria.svg|35px| ]] Sant Julià de Lòria === Demografija === Andora ima približno 79,034 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (2021), od tega je po državljanstvu: * [[Katalonci|Kataloncev]] 36,0 % * [[Španci|Špancev]] 40,6 % * [[Portugalci|Portugalcev]] 12,02 % * [[Francozi|Francozov]] 6,5 % * Ostalih 6,7 % Večina prebivalcev govori [[španščina|špansko]] (40,38 %), [[katalonščina|katalonsko]] govori 44,1 % prebivalcev, 10 % pa [[francoščina|francosko]], 13,5 % pa [[portugalščina|portugalko]]. Uradni jezik je [[Katalonščina]] (edina neodvisna država s tem jezikom). Letni [[prirastek prebivalstva]] je 5,0 %. Povprečna [[življenjska doba]] je 80 let. [[Smrtnost]] dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %. Večina prebivalcev pripada [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]]. == Gospodarstvo == Turizem, glavni steber andorskiga gospodarstva, predstavlja približno 80 % BDP. Letno jo obišče približno 8 milijonov turistov, ki jih privablja status Andore brezcarinske trgovine ter njena poletna in zimska letovišča. Eden glavnih virov dohodka v Andori so smučišča, ki imajo skupno več kot 175 km smučišč. Ta šport letno privabi več kot 7 milijonov obiskovalcev in približno 340 milijonov evrov letnega dohodka, kar od leta 2007 ohranja 2000 neposrednih in 10.000 posrednih delovnih mest.<ref>{{cite web|url=http://offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/|title=About Andorra – Valsen Fiduciaries|website=Offshorelicense-regulatory.com|access-date=26 March 2019|archive-date=6 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506122108/https://www.offshorelicense-regulatory.com/about-andorra/}}</ref> Tudi bančni sektor s statusom davčne oaze znatno prispeva k gospodarstvu, saj prihodke ustvarja izključno z uvoznimi tarifami (finančni in zavarovalniški sektor predstavlja približno 19 % BDP[184]). Vendar pa je med krizo v evroobmočju turistična industrija utrpela upad, ki je bil deloma posledica padca cen blaga v Španiji, kar je znižalo nakupovanje v trgovinah brez carin in povečalo brezposelnost. 1. januarja 2012 je bil uveden 10-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb, leto kasneje pa še 2-odstotni davek od prodaje, ki je v prvem četrtletju prinesel nekaj več kot 14 milijonov evrov.<ref>{{cite news|title=Andorra Unveils First Indirect Tax Revenue Figures|url=http://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html|newspaper=Tax News|date=9 May 2013|access-date=2 June 2013|archive-date=5 December 2020|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205013920/https://www.tax-news.com/news/Andorra_Unveils_First_Indirect_Tax_Revenue_Figures____60703.html}}</ref> Kmetijska proizvodnja je omejena; le 1,7 % zemlje je obdelovalne, večino hrane pa je treba uvoziti. Nekaj ​​tobaka se goji lokalno. Glavna živinorejska dejavnost je domača ovčereja. Proizvodnjo sestavljajo predvsem cigarete, cigare in pohištvo. Andorski naravni viri vključujejo hidroelektrarno, mineralno vodo, les, železovo rudo in svinec. Andora ni članica Evropske unije, vendar ima z njo poseben odnos, saj se za trgovino s predelanim blagom obravnava kot članica EU (brez tarif), za kmetijske proizvode pa kot nečlanica EU. Andora ni imela lastne valute in je v bančnih transakcijah uporabljala tako francoski frank kot špansko pezeto do 31. decembra 1999, ko sta bili obe valuti nadomeščeni z enotno valuto EU, evrom. Kovanci in bankovci franka in pezete so ostali zakonito plačilno sredstvo v Andori do 31. decembra 2002. Andora se je pogajala o izdaji lastnih evrskih kovancev, začenši v začetku leta 2015.<ref>{{cite web |url=http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |title=Els sets estàndard de monedes d’euro andorranes es podran sol·licitar a partir d’aquest dimarts a la tarda [The standard sets of Andorran euro coins can be requested starting this Tuesday afternoon] |archive-url=https://web.archive.org/web/20141223161035/http://www.govern.ad/finances/item/5849-els-sets-estandard-de-monedes-d-euro-andorranes-es-podran-sol-licitar-a-partir-d-aquest-dimarts-a-la-tarda |archive-date=23 December 2014 |date=23 December 2014 |publisher=Govern d'Andorra |lang=ca}}</ref> Andora ima v preteklosti eno najnižjih stopenj brezposelnosti na svetu. Leta 2023 je znašala 1,5 %. 31. maja 2013 je bilo objavljeno, da namerava Andora do konca junija sprejeti zakon o uvedbi dohodnine, kljub vse večjemu nezadovoljstvu z obstojem davčnih oaz med članicami EU. Objava je bila podana po srečanju v Parizu med premierjem Antonijem Martíjem in francoskim predsednikom ter andorskim knezom Françoisom Hollandom. Hollande je pozdravil ta korak kot del procesa, s katerim Andora "uskladi svojo obdavčitev z mednarodnimi standardi".<ref>{{cite news |date=31 May 2011 |title=Andorre aligne progressivement sa fiscalité sur les standards internationaux (Elysée) |trans-title=Andorra is gradually aligning its taxation with international standards (Élysée) |url=http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130616031601/http://www.notretemps.com/argent/andorre-aligne-progressivement-sa,i29431 |archive-date=16 June 2013 |newspaper=Notre Temps |language=fr}}</ref> == Kultura == Andora je dom ljudskih plesov, kot sta contrapàs in marratxa, ki sta se ohranila zlasti v Sant Julià de Lòria. Andorska ljudska glasba je podobna glasbi sosednjih držav, vendar je po značaju še posebej katalonska, zlasti v prisotnosti plesov, kot je sardana. Drugi andorski ljudski plesi vključujejo contrapàs v Andorri la Velli in ples svete Ane v Escaldes-Engordanyju. Andorski državni praznik je dan Gospe Meritxellske, 8. septembra. Dan ustave pa 14. marec. Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih radijskih postaj Sud Radio in Radio Andora, ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v Encamp in na Pic Blancu. Sprejem je bil možen v vsej Evropi. Andorska gastronomija je večinoma katalonska, čeprav je prevzela tudi druge elemente francoske in italijanske kuhinje. Andorsko kuhinjo zaznamujejo njene gorske doline. Tipične jedi države so kutina all-i-oli, raca z zimsko hruško, pečena jagnjetina z oreščki, svinjska cibetka, torta massegada, endivija s hruškami, račji konfit z gobami, escudella, špinača z rozinami in pinjolami, žele marmelada, polnjene gobe (''murgue'') s svinjino, regratova solata in andorska rečna postrv. Priljubljena sta tudi kuhano vino in pivo. Predromanska in [[romanska umetnost]] sta med najpomembnejšimi umetniškimi manifestacijami in značilnostmi kneževine. Romanski slog pomaga razumeti nastanek župnijskih skupnosti, odnose (družbene in politične) moči in nacionalno kulturo. Skupno je štirideset [[romanska arhitektura|romanskih]] cerkva, ki izstopajo kot majhne stroge ornamentalne stavbe, pa tudi mostovi, trdnjave in dvorci iz istega obdobja. Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih so bili leta 2015 uvrščeni na seznam nematerialne kulturne dediščine UNESCO.<ref>{{cite web|url=https://ich.unesco.org/en/lists|title=UNESCO – Summer solstice fire festivals in the Pyrenees|website=ich.unesco.org|access-date=26 March 2019}}</ref> [[Dolina Madriu-Perafita-Claror]] je leta 2004 postala prvo in do danes edino območje Andore, ki je na seznamu svetovne dediščine UNESCO, leta 2006 pa je bila še manjše razširjena.<ref>{{cite web|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2183|title=Vall de Madriu-Perafita-Claror – Ramsar Sites Information Service|website=rsis.ramsar.org|access-date=26 March 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/1160/|title=Madriu-Perafita-Claror Valley|website=UNESCO World Heritage Centre|access-date=26 March 2019}}</ref> <gallery class="center" mode="packed"> File:HPIM0309.JPG|Andorska zastava na balkonu, Ordino File:Halévy - Le val d'Andorre - M.elle Lavoye, rôle de Georgette, 2.e acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Ženska narodna noša (Andorska dolina) File:Halévy - Le val d'Andorre - Audran, rôle de Stéphan, 1.er acte - Alexandre Lacauchie, 1848.png|Moška narodna noša File:Narcisa 0012.JPG|Cvet ''Narcissus poeticus'' (Grandalla) nacionalni simbol File:Vall del Madriu-Perafita-Claror - 68.jpg|Pogled na dolino Madriu-Perafita-Claror, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine File:(Barcelona) Altar de Sant Romà de Vila - Museu Nacional d'Art de Catalunya.jpg|Oltar Sant Romà de Vila File:Església de Santa Coloma - 10.jpg|Sveta Koloma iz Andore </gallery> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Andorra}} * {{official|http://www.andorra.ad}} * [http://www.andorratoerisme.com/ Turistični urad Andore] * [http://www.andorra.be Veleposlaništvo Andore v Bruslju (tudi v slovenščini)] * {{OSM relation|9407|bullet=no}} * {{Wikiatlas|Andorra}} {{Evropa}} {{Evropske mikrodržave}} {{Evropske monarhije}} {{OVSE}} [[Kategorija:Andora|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1278]] [[Kategorija:Pomembna območja za ptice]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Pireneji]] [[Kategorija:Frankofonske države]] {{normativna kontrola}} e3ztoq9j2uay8ndlywopazx0l95xa0y 0 6076 6682471 6651966 2026-05-29T06:01:42Z MaksiKavsek 244409 pp 6682471 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = France Prešeren | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | occupation = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | genre = | movement = [[romantika]] | notableworks = ''[[Krst pri Savici]]''<br />''[[Slovo od mladosti]]''<br />''[[Sonetni venec]]'' <!-- | influences = [[Petrarka]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schiller]], [[Adam Mickiewicz]], [[Dolce stil nuovo]], [[Vergil]], [[Valentin Vodnik]], brata [[August Wilhelm Schlegel|August]] in [[Karl Wilhelm Friedrich Schlegel|Friedrich Schlegel]], [[Luís de Camões]] --> <!-- | influenced = [[Josipina Turnograjska]], [[Josip Stritar]], [[Simon Jenko]], [[Simon Gregorčič]], [[Anton Aškerc]], [[Ivan Cankar]], [[Dragotin Kette]], [[Josip Murn]], [[Oton Župančič]], [[Alojz Gradnik]], [[Edvard Kocbek]], [[France Balantič]], [[Dominik Smole]] -->| website = |signature = Prešeren signature (gajica).jpg }} '''France Prešeren''' (tudi ''France Prešerin,''<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Slovenskimu družtvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodske straže v Krajnju žalostni prigodek na znanje, de je naš slavni pesnik gospod France Prešerin ... umerl)|last=Blaznik|first=Jožef|cobiss=86015232|year=1849|location=Ljubljana|publisher=J. Blaznik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNIFZD9L}}</ref> {{jezik-de|Franz Preshern}})<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00164/?pg=86|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00164 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-25|website=data.matricula-online.eu}}</ref> ({{izgovarjava|Sl-France Prešeren.oga}}) [francè prešérən], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[odvetnik]], * [[3. december]] [[1800]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]],<ref name=":3" /><ref name=":4">{{navedi splet |url=http://www.preseren.net/slo/2-1-1_ziv-otrostvo.asp |title=France Prešeren: Življenjepis: 1800–21: Otroška leta v Vrbi in pri stricih v Ljubljani, šolska leta v Ljubljani |accessdate=31. januarja 2013 |work=Preseren.net |archive-date=2013-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004213054/http://www.preseren.net/slo/2-1-1_ziv-otrostvo.asp |url-status=dead }}</ref> † [[8. februar]] [[1849]], [[Kranj]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/kranj/00932/?pg=40|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00932 {{!}} Kranj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-09-26|website=data.matricula-online.eu}}</ref> France Prešeren se je rodil v [[kmet|kmečki]] družini. V osnovni šoli je bil tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. Po uspešno zaključenem študiju na [[Pravna fakulteta na Dunaju|dunajski pravni fakulteti]] se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je delal kot [[odvetnik]]. V tem času je napisal večino svojih [[poezija|pesmi]], pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj [[Matija Čop]]. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po [[Evropa|Evropi]], kjer je tedaj vladala [[romantika|romantična]] usmeritev. Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato [[Julija Primic|Primičevo Julijo]], ki ji je posvetil ''[[Sonetni venec (France Prešeren)|Sonetni venec]]'' (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt. Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi ''[[Zdravljica]]'', napisane leta 1844, je besedilo [[državna himna|državne himne]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], obletnica njegove smrti pa [[Prešernov dan|osrednji državni kulturni praznik]]. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot [[Ta veseli dan kulture]]. == Življenje == === Mladost in šolanje === [[Slika:Matija Cop.jpg|sličica|Matija Čop]] France Prešeren se je rodil v [[Vrba, Žirovnica|Vrbi na Gorenjskem]], 3. decembra 1800, kot tretji otrok in prvi sin materi Mini, rojeni Svetina (Muhovčemu)<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Slovenska hišna imena {{!}} Iskalnik {{!}} Hišno ime: Pri Muhovcu {{!}} Naselje: Žirovnica|url=https://www.hisnaimena.si/|website=www.hisnaimena.si|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> iz [[Žirovnica|Žirovnice]] ter očetu Šimnu, po domače Ribčevemu (Hribčevemu), iz Vrbe. Krščen je bil istega dne v [[Župnija Breznica|župniji Breznica]].<ref name=":3" /> Že zelo zgodaj je kazal izjemno nadarjenost, zato so ga leta 1808 poslali k staremu stricu Jožefu, ki je kaplanoval na [[Župnija Kopanj|Kopanju pri Veliki Račni]]. Od leta 1810 je obiskoval [[Ljudska šola|ljudsko šolo]] v [[Ribnica|Ribnici]], kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo. Leta 1812 je šolanje nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]] in leta 1813 začel obiskovati [[Gimnazija|gimnazijo]]. Po končani gimnaziji je v Ljubljani zaključil še dva letnika tedanje »[[filozofija|filozofije]]« in leta 1821 odpotoval na Dunaj, kjer je končal še tretji letnik, ki ga je moral izdelati za nadaljevanje študija. Naslednje leto se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto. Leta 1824 je domačim v pismu sporočil, da se je dokončno odločil za študij prava. Prišlo je do spora s starši, saj je mati želela, da bi postal duhovnik. Prešeren je pri odločitvi vztrajal, čeprav so mu domači in strici duhovniki odtegovali denarno pomoč. Kljub temu mu je uspelo shajati, saj je bil od leta 1822 [[Knafljeva ustanova|Knafljev štipendist]], še vedno mu je pomagal stric Jožef, denar pa si je služil tudi kot domači [[učitelj]] v Klinkowströmovemu zavodu za katoliško mladino.<ref name=":4" /> To službo je moral zaradi svoje svobodomiselnosti in ker je gojencu, kasnejšemu pesniku in politiku [[Anton Alexander von Auersperg|Antonu Alexanderu]], [[grof]]u [[Auerspergi|Auerspergu]], posojal prepovedane knjige, zapustiti. Med počitnicami se je vračal domov, kjer je obiskoval strice, leta 1824 pa se je v Ljubljani zaljubil v gostilničarjevo hčer [[Zalika Dolenc|Zaliko Dolenc]]. === Ljubljana, Čop in ''Krajnska čbelica'' === Leta 1828 je dokončal študije in poleti odpotoval na [[Moravska|Moravsko]], nato pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je pri odvetniku [[Leopold Baumgartner|Leopoldu Baumgartnerju]] pričel opravljati obveznosti svoje prve službe kot odvetniški pripravnik. Naslednjega leta je sprejel še neplačano delovno mesto pri državnem uradu. V Ljubljani se je Prešeren spoprijateljil s profesorjem in knjižničarjem [[Matija Čop|Matijem Čopom]], rojakom iz Žirovnice, ki je dobro poznal tedanjo [[Romantična književnost|romantično književnost]] in miselnost ter govoril 19 [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]]. Prešeren je leta 1832 v [[Celovec|Celovcu]] opravil sodno-odvetniški izpit. France Prešeren je bil osrednji pesnik [[zbornik]]a ''[[Krajnska čbelica]]'', ki ga je urejal [[Miha Kastelic]]. ''Čbelica'' je izšla petkrat, in sicer leta 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. V času izida četrtega zvezka je prišla v težave zaradi [[cenzura|cenzure]], ki so jo povzročili [[janzenisti]] in [[Jernej Kopitar]]. Njihov spor zaradi nasprotujočih si mnenj glede nadaljnjega razvoja [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] (čbeličarji s Prešernom in Čopom so se zavzemali za visoko književnost v slovenskem jeziku, janzenisti pa za književnost, osnovano na ljudskem slovstvu po zgledu [[Srbi|Srbov]], posebno [[Vuk Karadžić|Vuka Karadžića]], ki ga je cenil [[Jernej Kopitar|Kopitar]]), je [[črkarska pravda]], ki se je tedaj odvijala in se samo še poglabljala. Zahtevi, naj ima v [[črkopis]]u vsak [[glas]] svojo [[črka|črko]], ki jo je Kopitar kot nasprotnik tedanje [[pisava|pisave]] [[bohoričica|bohoričice]] podal v svoji [[slovnica|slovnici]], sta sledila slovničarja [[Franc Serafin Metelko]] in [[Peter Dajnko]], ki sta objavila vsak svojo različico novega črkopisa, imenovana [[metelčica]] in [[dajnčica]]. Pisavi sta bili po prevladujočem mnenju neprimerni in prezapleteni. Metelčica zato, ker jo je sestavljalo preveč zapletenih in nepotrebnih črk, prevzetih tudi iz [[cirilica|cirilice]]. Metelčica je bila tako leta 1833 z zakonom prepovedana. Dajnčica, ki se je delno uveljavila na [[Štajerska|Štajerskem]], pa je ostala v veljavi do 1838/39. Prešeren je v abecedno vojno posegel s pesmimi, kot je denimo ''[[Sonet o kaši]]'', iz Kopitarja, s katerim se nista najbolje razumela tudi zaradi zgoraj omenjenih razlik v pojmovanju slovstva, pa se je duhovito ponorčeval tudi s [[sonet]]om ''[[Apel in čevljar]]'', ki se konča z znamenitim verzom: ''»Le čevlje sodi naj Kopitar!«'' === Življenjske preizkušnje, razmerje z Ano Jelovšek === [[Slika:JulijaPrimic.jpg|sličica|Julija Primic]] [[Slika:Prešeren 1838.jpg|sličica|Goldsteinov portret Prešerna iz leta 1838. Gre za edino znano upodobitev Prešerna, ki je nastala za časa njegovega življenja.]] [[Slika:Portret plavokosog muškarca (France Prešeren).jpg|sličica|''Portret plavolasega moškega'', domnevno [[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein|Goldensteinov]] miniaturni portret Prešerna po spominu]] 6. aprila 1833 naj bi Prešeren v [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana|trnovski cerkvi]] zagledal Julijo Primic, ki je prihajala iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil.<ref>{{navedi revijo |url=https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_4_05.pdf |last=Bjelčević |first=Aleksander |title=Julija je stopila v »cerkev razsvetljeno«: k Žigonovi razlagi Prešernovega soneta Je od vesel'ga časa teklo leto |language=sl |journal=Slavistična revija |date=5. april 2013}}</ref> Ta ljubezen je močno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje. Naslednje leto je postal odvetniški pripravnik pri starem prijatelju [[Blaž Crobath|Blažu Crobathu]]. Večkrat je zaprosil za samostojno odvetniško mesto, vendar so mu [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] oblasti prošnje vedno znova zavračale, saj je bil zaradi svoje svobodomiselnosti označen kot politično sumljiv. Poleg tega Julija Primic njegove ljubezni ni sprejela in se leta 1839 poročila z bogatim plemiškim sinom Scheuchenstuehlom. Leta 1835 je umrl Prešernov stric Jožef, ki ga je vedno podpiral. Poleti istega leta pa je v Savi utonil Matija Čop, kar je Prešerna zelo prizadelo. Njegovo smrt je očital tudi sebi, ker ni odšel z njim na kopanje, saj je bil mnenja, da bi ga lahko rešil, čeprav tudi sam ni znal dobro plavati. Prijatelju je posvetil več pesmi, med drugim tudi pesnitev ''[[Krst pri Savici]]'', ki ima pred samim začetkom tudi posvetilni sonet ''Matiji Čopu''. V teh letih (okrog 1837) se je zapletel z [[Ana Jelovšek|Ano Jelovšek]], služabnico pri Crobathovih, ki je bila tedaj stara 14 let. Imela sta tri otroke, in sicer: Terezijo (15. oktober 1839 – 14. maj 1840), [[Ernestina Jelovšek|Ernestino]] (18. december 1842 – 3. december 1917) in Franca (18. september 1845 – 17. avgust 1855). Čeprav se zveza ni poglobila, je z njo in otroki vzdrževal stalne stike in jim po svojih močeh denarno pomagal. Hči Ernestina Jelovšek je kasneje napisala ''Spomine'', v katerih je opisala odnos med očetom in materjo. Prešeren je po smrti Matije Čopa tesneje prijateljeval z mladim [[Poljaki|Poljakom]] [[Emil Korytko|Emilom Korytkim]], ki je bil zaradi sodelovanja pri narodnoprebudnem gibanju v domovini pregnan v Ljubljano. Korytko se je ukvarjal z zbiranjem [[Ljudsko pesništvo|ljudskih pesmi]], pri čemer mu je začel pomagati tudi Prešeren in tako razvil zanimanje tudi za tovrstno slovstvo. Korytko je umrl leta 1839. Leta 1839 se je vrnil domov [[Andrej Smole]], ki je zaradi dolgov zapustil domovino in velik del svojega življenja preživel v tujini. Prešeren ga je pogosto obiskoval na gradu [[Dvorec Prežek|Prežek]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Skupaj sta izdajala knjige (na primer pesmi [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] in ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'' [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]]), načrtovala pa sta tudi nov [[časopis]], katerega objavo je zadrževala cenzura. Smole je umrl leta 1840 na praznovanju svojega [[god]]u v Prešernovi prisotnosti. Zaradi številnih izgub in neuslišane ljubezni do Primičeve Julije je Prešeren zapadel v krizo. Vdajal se je [[alkohol]]u in postajal čedalje bolj ravnodušen. Uteho je iskal v gostilnah in postal znan po priložnostnih kvantaških pesmih, ki so bile izjemno duhovite, a njegova pesniška ustvarjalnost je pešala. Znova se je nesrečno zaljubil, tokrat v Jerico Podboj, hčerko gostilničarke Metke, v katere lokal je redno zahajal. Jerici je posvetil tudi nekaj pesmi. Leta 1843 so začele izhajati ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]'' veterinarja in politika [[Janez Bleiweis|Janeza Bleiweisa]], ki so že naznanjale prihod novih časov za Slovence. Bleiweis Prešerna ni povabil k sodelovanju, temveč je namesto njegovih poveličeval in objavljal dela pesnika [[Jovan Vesel Koseski|Jovana Vesela Koseskega]], čeprav je slednjega v umetniški vrednosti Prešeren presegal. Kasneje je Bleiweis vseeno objavil nekatere Prešernove pesmi, vendar na manj vidnih mestih v časopisu. Koseski je namreč pisal pesmi s kmečko tematiko, ki je bila bolj razumljiva kmečkemu prebivalstvu, ki je bilo v tistih časih večinsko, medtem ko je Prešeren pisal visoko poezijo, ki so ji bili kos le redki. [[Slika:France Prešeren by Anton Koželj.jpg|sličica|[[Anton Koželj|Koželjev]] portret Franceta Prešerna, [[litografija]] s kredo, ok. leta 1925.]] [[Slika:France Prešeren - Poezije.pdf|sličica|Prva izdaja ''Poezij'']] France Prešeren je ponovno začel pisati pesmi, obenem pa je pripravljal izdajo pesniške zbirke z naslovom ''[[Poezije (France Prešeren)|Poezije]]''. Končno različico z najboljšimi pesmimi je leta 1846 oddal v pregled cenzuri. Tedanji cenzor [[Fran Miklošič]] je tisk odobril 22. julija tega leta, vendar je Prešeren moral črtati nekatere pesmi, med njimi ''[[Zdravljica|Zdravljico]]'' (napisano leta 1844). ''Poezije'' je ljubljanski tiskar [[Jožef Blaznik]] dotiskal decembra 1846, izšle pa so z letnico 1847. === Selitev v Kranj in smrt === Leta 1846 je bila odobrena Prešernova prošnja, šesta po vrsti, za odvetniško mesto. Oblast se je odločila, da ga namesti v Kranj, kamor se je preselil jeseni. Kot pisarja je zaposlil sina Andreja Smoleta, gospodinjila pa mu je sestra [[Katra Prešeren]]. Po [[Marčna revolucija|marčni revoluciji]] leta 1848 je lahko končno objavil ''Zdravljico''. Pesem je izšla v Bleiweisovih ''Novicah'', nekatere pesmi pa je objavil še v zadnjem letniku ''Kranjske čbelice''. Prešernovo pesniško ustvarjanje je tedaj zamrlo, pojavili pa so se tudi resnejši znaki bolezni. Bil je zadolžen in brez denarja, saj ni izkoriščal možnosti za zaslužek, ki so se mu kot odvetniku ponujale, saj naj bi revne zastopal celo brezplačno. V oporoki je priznal svoja preživela otroka in jima namenil skromni ostanek premoženja. France Prešeren je umrl na četrtek, 8. februarja 1849 zaradi kopičenja tekočine v trebušni votlini (ascites).<ref name=":2" /> Pokopali so ga 10. februarja, ob desetih popoldne v Kranju.<ref name=":0" /> Po njegovi smrti naj bi kranjski veljaki uničili nekaj Prešernove književne zapuščine. Verjetno je šlo za gostilniške in druge pesmi, ki so jih v tem času imeli za nespodobne. Janez Bleiweis je spodbudil zbiranje prispevkov za postavitev spomenika Prešernu na kranjskem pokopališču. Kljub temu da tedanji odziv med ljudstvom ni bil posebno navdušen, so leta 1852 v sedanjem [[Prešernov gaj|Prešernovem gaju]] postavili spomenik pokojnemu pesniku, ki je v kasnejših letih pridobil sloves največjega med Slovenci. == Delo == * ''Delo Franceta Prešerna podrobno obravnava članek [[Delo Franceta Prešerna]].'' * ''Seznam zbranega dela je na voljo v članku [[Seznam del Franceta Prešerna]].'' == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * [[Ernestina Jelovšek]], ''Spomini na Prešerna''; Schwentner, Ljubljana 1903.{{COBISS|ID=22850304}} * [[France Kidrič]], ''Prešernov album'', Ljubljana, 1949. {{COBISS|ID=4228355}} * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], ''Prešeren in evropska romantika'', Ljubljana, 1970. {{COBISS|ID=31260161}} * Janko Kos, ''Pregled slovenskega slovstva'', Ljubljana, 1998. {{COBISS|ID=76862208}} * [[Boris Paternu]], ''France Prešeren in njegovo pesniško delo'', Ljubljana 1976/1977. {{COBISS|ID=9275137}} * [[Igor Grdina]], ''Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine'', Ljubljana 2023. {{COBISS|ID=181313283}} * [[Henry R. Cooper]], ''Francè Prešeren'', [[Boston, Massachusetts|Boston]], 1981. * [[Anton Slodnjak]], ''Prešernovo življenje'', Ljubljana, 1968. {{COBISS|ID=890142}} * {{SloBio|id=463215|avtor=Anton Slodnjak|ime=Prešeren France|vir=SBL}} * [[Constantin von Wurzbach]], ''Biograph. Lexikon des Kaisertums Österreich 23'', Dunaj, [[1872]], stran 267 - 269; ([http://www.literature.at/webinterface/library/ALO-BOOK_V01?objid=12538&page=270&zoom=3&ocr= spletna različica]). * ''Slovenska književnost'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982 * [[Janez Mušič]], ''Zgodbe o Prešernu'', Založba Borec, Ljubljana, 1989. {{COBISS|ID=8441856}} * Jezikovni pogovori: Prešernova jezikovna strategija. Gost: Boris Paternu. Povezava do oddaje: http://4d.rtvslo.si/#arhiv/jezikovni-pogovori/174250128 * Nova pisaríja - Neue Schreibe. Romance, balade in zabavljivi napisi/Terzinen, Canzonen und vergnügliche Strophen. Prevedel/übersetzt: Jozej Strutz. Edition Rapial edicija, Klagenfurt/Celovec 2017/18. == Glej tudi == * [[prešernoslovje]] * [[Prešernova galerija]] * [[Prešernova rojstna hiša]] * [[slovenska književnost]] * opera [[Slovo od mladosti (opera)|Slovo od mladosti]] * [[Prešernov gaj]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir-avtor}} {{Wikinavedek}} * [http://www.preseren.net Preseren.net] * [http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi461400/ Prešeren] (rodbina), Slovenska-biografija.si * [http://wff1.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html Miran Hladnik, France Prešeren and Slovenian identity / France Prešeren in slovenska identiteta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019101205/http://wff1.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/preseren.html |date=2013-10-19 }} * [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm ''Prešernove poezije, uredil A. Aškerc, Ljubljana - 1902''] * [http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/zalostna-usoda-presernovega-rodu-z-ribiceve-domacije/302117 Prešernov rod z Ribičeve domačije], avtor Andrej Mrak, MMC RTV * [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVOKMGOI Digitalizirane Poezije Doktorja Franceta Prešerna na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (EOD)] {{France Prešeren}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Preseren, France}} [[Kategorija:France Prešeren| ]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Romantični pesniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Kranjčani]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali planinsko kočo]] [[Kategorija:Vrba, Žirovnica]] [[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]] kp3uxs87kokghvnjz0fpua1zk47wl6k 0 19534 6682401 6625200 2026-05-28T18:21:04Z Xx Caracan xx 249339 dodal stran na seznam rimskih politikov 6682401 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{infopolje Vladar | name = Julij Cezar<br />Iulius Caesar | title = rimski diktator in vojskovodja | image = <!-- WD --> | reign = [[oktober]] [[49 pr. n. št.]] –[[15. marec]] [[44 pr. n. št.]] | full name = Gáj Júlij Cézar (latinsko Caius Iulius Caesar) | predecessor = [[Sula|Lucij Kornelij Sula]] (kot diktator) | successor = [[Gaj Avgust Oktavijan]] | royal house = [[Julijsko-Klavdijska rodbina]] (''gens Iulia'') | father = Gaj Julij Cezar | mother = Avrelija Kota | occupation = [[kvestor]] 69 pr. n. št. <br>[[edil]] 65 pr. n. št. <br>[[pretor]] 62 pr. n. št. <br>[[propretor]] 61 pr. n. št. <br>[[rimski konzul|konzul]] 59, 48, 46, 45, 44 pr. n. št. <br>[[prokonzul]] 58–50 pr. n. št. v [[Galija|Galiji]] <br>[[diktator]] 49–44 pr. n. št. <br>[[pontifex maximus]] 63–44 pr. n. št. | date_of_birth = <!-- WD --> | date_of_death = <!-- WD --> | issue = * Julija (tudi [[Julija mlajša]]), hči Kornelije <br>* Cezarion (tudi Ptolemaj Cezar, praviloma [[Ptolemaj XV.]]), sin [[Kleopatra VII.|Kleopatre]] <br>* posinovljeni Oktavijanov pranečak | spouse = * Kosucija (86–84 pr. n. št.)<ref>Zgodovinarji domnevajo, da ni šlo za zakonsko zvezo, temveč le za neke vrste zaroko.</ref><br>* [[Kornelija Cina|Kornelija]] (tudi Kornelija mlajša) (83–69 pr. n. št.) <br>* [[Pompeja Sula|Pompeja]] (68–62 pr. n. št.) <br>* [[Kalpurnija Piso|Kalpurnija]] (59–44 pr. n. št.) |}} '''Gaj Julij Cezar''' (latinsko ''Caius Iulius Caesar'' <ref>Starejša [[latinščina]] ni poznala črke G, je pa poznala glas ''g'', ki se je pisal s črko C. Zato je treba brati ''Caius'' kot ''gaius''. Pozneje, ko je bila prevzeta tudi črka G, se je zapis ''Caius'' začel brati kot ''kaius'', iz česar med drugim izvira tudi poznejše italijansko [[lastno ime]] Caio (beri Kajo).</ref>, [[Stari Rim|rimski]] [[politik]], [[zgodovinar]], [[govornik]] in [[vojskovodja]], * [[13. julij]] [[100 pr. n. št.]],<ref>Nekateri viri (npr. Jérôme Carcopino, ''Profils de conquérants'', str. 241-284) navajajo datum 13. julija 101 pr.n.št., drugi (npr Luciano Canfora, ''Giulio Cesare. Il dittatore democratico'', str. 449) pa 12. julij 100 pr. n. št.</ref> [[Rim]], † [[15. marec]] [[44 pr. n. št.]], [[Rim]]; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov ''divus'' (bog), zato so [[epigrafika|epigrafski]] napisi bodisi ''C•IVLIVS•C•F•CAESAR'' [G(aj) Julij G(ajev) S(in) Cezar] kot tudi ''DIVVS IVLIVS'' (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene [[Rimska republika|Rimske republike]] v [[Rimsko cesarstvo]]. == Rojstvo in mladost == Julij Cezar se je rodil (po nekaterih podatkih s [[carski rez|carskim rezom]]) leta 100 pr. n. št.<ref>Anglija, Pam in Rob Horowitz, Birthing From Within</ref> Prihajal je iz ugledne družine, saj je bil nečak [[Rimski konzul|konzula]] [[Marij|Gaja Marija]] (156–86 pr. n. št.) po očetovi strani. Do približno svojega desetega leta se je učil pri Marku Antoniju Gnifonu. Leta 84 pr. n. št. se je poročil s Kornelijo Cino. Istega leta je umrl njegov oče, zato je Cezar kot šestnajstletnik postal glava družine. V letih od 89 do 79 pr. n. št. je Cezar v [[Mala Azija|Mali Aziji]] služil kot član osebja pretorja Marka Minucija Terma. Po izbruhu vojne s [[pont]]skim [[kralj]]em [[Mitridat VI.|Mitridatom VI. Evpatorjem]] (132–63 pr. n. št.) je s svojo družino pobegnil nazaj v Rim. 83 pr. n. št. se je Marijev nasprotnik [[Sula|Lucij Kornelij Sula]] (138–78 pr. n. št.) izkrcal v mestu ''Brundisium'' (danes Brindisi) po vrnitvi iz vojne v [[Mala Azija|Mali Aziji]], zaradi katere so ga razglasili za diktatorja, hotel maščevati vsem zaveznikom Marija, med katerimi je bil tudi Julij Cezar. Sula bi s Cezarjevim umorom tvegal ugled, zato mu je ukazal, naj se loči od hčere Marijevega pristaša in s tem pokaže privrženost njemu in njegovemu režimu. Cezar ga ni ubogal, vendar ga Sula kljub temu ni usmrtil, rekoč: {{navedek|''V tem fantu tiči več kot en Marij!''}} Cezar je pred Sulo pobegnil v Grčijo. Leta 81 pr. n. št. je zavzel utrdbo Mitileno ([[Milet]]), zadnje nezasedeno kraljestvo v Grčiji, ki je stalo na [[Grčija|grškem]] otoku Lezbosu. Šolal se je na [[Rodos]]u v šoli Apolonija Molonovega, znamenitega učitelja, ki je učil tudi [[Cicero]]na. == Politična kariera == [[Slika:Julius Caesar Coustou Louvre MR1798.jpg|right|thumb|300px]] Po Sulovi smrti (78 pr. n. št.) se je Cezar vrnil v Italijo, kjer je v Rimu prevzel službo pravnika. V svojem poklicu je najprej zagovarjal Makedonce, ki jih je [[Makedonija|makedonski]] prokonzul Dolabela dolgo zatiral. Primer je izgubil, saj je Dolabela podkupil senat, sodnike in najel dva izmed najboljših govornikov tistega časa: [[Kvintij Hortenzij|Kvintija Hortenzija]] in Cezarjevega bratranca Gaja Avrelija Koto. Cezarjev naslednji primer je bil zagovor Grkov, ki jih je Gaj Antonij prisilil v vojno proti Mitridatu. Zaradi plebejskih tribunov je izgubil, a je tokrat s stavkom: {{navedek|''Rimski zakoni morajo veljati za vse!''}} vzbudil navdušenje med populari (ljudstvom). Njegovo pravniško kariero je prekinil ponoven napad Mitriada IV. na rimske posesti v Mali Aziji. Cezar je na lastno pobudo in stroške oskrbel majhno vojsko, kateri je poveljeval [[Lucij Licinij Lukul Mlajši|Lucij Licinij Lukul]] (117–56 pr. n. št.). Majhna vojska je dobro ščitila del ogroženih ozemelj. V [[Rim]]u je ob smrti svoje tete Julije, Marijeve žene, Cezar pripravil dober govor in z njim vzbudil sočutje pri ljudskih množicah. Na pogrebu je ukazal nositi Marijeve podobe, kar je bilo za vladajoče nesprejemljivo, Marijevim pristašem pa je postal všeč. Kmalu zatem mu je umrla žena Kornelija. Za pogreb je zopet pripravil rahločuten govor in množice so ga vzljubile kot dobrega in nežnega moža. Leta 78 pr. n. št. se je vrnil v Malo Azijo, a so ga v [[Kilikija|Kilikiji]] ujeli pirati. Cezar je od njihovega vodje zahteval, da je zvišal odkupnino na 50 talentov zlata, češ da ne ve, koga je ujel. Cezar je v ujetništvu 38 dni preživel kot veslač na piratski galeji.<ref>{{navedi knjigo |last=Hatfield|first=Jim|authorlink=|year=1996|title=''Strah in groza: Kriv!''|publisher=DZS|location=Ljubljana|cobiss=55572224}}</ref> Cezar se je takoj po izpustitvi maščeval in je pirate dal križati. Ko se je leta 73 pr. n. št. kot heroj vrnil v [[Rim]], je postal član svečeniškega kolegija (pontifeksa). Leta 68 pr. n. št. je bil oklican za kvestorja španske province Betice (današnja Andaluzija) ter se tako povzpel na najnižjo stopnico v karieri rimskega [[državnik]]a. Leta 65 pr. n. št. se je vrnil iz [[Španija|Španije]] in se poročil s Pompejo, Sulovo hčerjo. Kmalu je postal nadzornik [[Apijeva cesta|Apijeve ceste]] in organizator javnih iger (kurulski edil). Cezar je položaj izkoristil za pridobivanje množic na svojo stran, da bi ga podprle pri volitvah v ljudsko skupščino in tako je organiziral veličastne igre; v eni izmed njih je sodelovalo 320 parov gladiatorjev. Dve leti pozneje je bil imenovan za predstojnika svečeniškega kolegija (''pontifex maximus''). 62 pr. n. št. je postal sodni uradnik ali pretor, ki je imel vidno vlogo pri vodstvu porotnih sodišč. Zaradi hitrega napredovanja in naraščajoče moči so bili optimati vse bolj zaskrbljeni, vendar ga zaradi ugleda nihče ni upal javno napasti. Cezarjev vpliv med ljudskimi množicami je medtem bolj in bolj rasel, vendar je imel svojo ceno. Cezar je zapadel v velike dolgove, saj ves denar namenil za prirejanje iger ter podkupovanje pri volitvah za svečenika in pretorja. Cezarju je iz dolgov pomagal takrat najbogatejši Rimljan [[Mark Licinij Kras]] (115–53 pr. n. št.), ki je menil, da si bo pridobil na svojo stran množice, če bo podprl Cezarja. Zaradi tega je odplačal njegov dolg, ki je znašal 830 [[talent]]ov (17 500&nbsp;kg [[srebro|srebra]]). Cezar naj bi 62–61 pr. n. št. opravljal namestništvo v zgornji Hispaniji, a je bil leta 61 pr. n. št. imenovan za guvernerja in je tako za vedno prevzel upravo [[Iberija|Iberije]] (današnja [[Španija]]). To leto je bilo v njegovi karieri prelomno; dotlej je deloval kot vsak državljan z močnimi političnimi ambicijami, odtlej pa je marsikdaj prekršil zakon, da je dosegel zadane cilje. Po pričevanjih naj bi ga k temu močno spodbudil življenjepis [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki ga je bral v Iberiji. Cezar naj bi bil globoko prizadet, ker je Aleksander v njegovih letih že vladal vsemu tedaj znanemu svetu. Med opravljanjem dolžnosti v Španiji so izbruhnili nemiri med lokalnim prebivalstvom. Cezar je zatrl upore in zasedel več mest, oplenil je tudi rudnike [[zlato|zlata]]. S svojimi prvimi večjimi vojaškimi uspehi je pridobil veliko denarja. Zaradi zmage nad uporniki je smel proslaviti triumf, z denarjem, ki si ga je nagrabil, pa je hotel kandidirati za konzula. Ko se je vrnil pred Rim, se je znašel pred dilemo: kot general, ki se poteguje za triumf, je moral počakati pred mestom, kot kandidat za [[Rimski konzul|konzula]] pa je moral biti osebno navzoč v Rimu. Cezar se je odrekel triumfu in se proglasil kot kandidat za konzula. V tem času se je spoprijateljil z znanim vojaškim poveljnikom [[Gnej Pompej Veliki|Gnejem Pompejem]] (29. september 106 – 29. september 48 pr. n. št.) ter se pod njegovim in Krasovim okriljem spustil v predvolilni boj. Tako je postal najvplivnejši politik [[stari Rim|rimskega]] [[senat]]a. Cezar je imel dva zelo vplivna prijatelja: Pompeja in Krasa. [[Kras]] si je želel zavarovati svoje bogastvo, [[Gnej Pompej|Pompej]] pa je bil razočaran nad senatom, ker mu ni dal zasluženega priznanja za zmago nad [[Mitridat VI.|Mitridatom VI.]] v tretji mitridatski vojni (74–63 pr. n. št.) in zavzetje Bitinije, [[Pont]]a, [[Kilikija|Kilikije]], [[Sirija|Sirije]], [[Ciper|Cipra]] in [[Kirena|Kirene]]. Ustanovili so triumvirat, v katerem si je vsak od njih obetal koristi zase: Pompej preskrbo svojih [[veteran]]ov in priznanje preureditve v [[rimska republika|vzhodnem delu republike]], Cezar vojaškega poveljstva, Kras pa zavarovanje svojih gospodarskih koristi. Triumvirat je bil zapečaten s Pompejevo omožitvijo Cezarjeve hčerke [[Julija Cezar|Julije]] in Cezarjeve poroke s Kalpurnijo, katere oče Piso je bil dober [[Mark Licinij Kras|Krasov]] prijatelj. Vsak izmed trojice je imel tudi določeno lastnost za dosego želenih ciljev: [[Gnej Pompej|Pompej]] je imel močno in zvesto vojsko, Cezar je bil nadarjen [[politik]] in [[vojskovodja]], [[Kras]] pa je imel neizmerne količine denarja. Prvi rezultati vladanja članov triumvirata so bili vidni že isto leto. Senat je na Cezarjev predlog potrdil zemljiški zakon, po katerem je bila zemlja razdeljena med revno mestno prebivalstvo in [[Gnej Pompej|Pompejeve]] vojake. V zakonu o poveljevanju v provincah je Cezarju pripadlo poveljstvo v provincah: [[Galija|Cisalpinska Galija]] (ravnine ob reki [[Pad]]), [[Galija|Transalpinska Galija]] ([[Provansa]]) in [[Ilirik]] ali Ilirikum ([[Istra]], [[Kvarner]] in [[Dalmacija]]) za obdobje med letoma 58 in 54 pr. n. št. Skupno so bile v teh provincah štiri legije (vsaka legija je štela 4800 profesionalnih, težko oboroženih pešakov). Ta vojska je bila namenjena za obrambo provinc pred notranjimi upori in zunanjimi nasprotniki. Leta 58 pr. n. št. je Cezar zapustil [[Rim]], na Cezarjevo mesto konzula pa je prišel njegov tast Pison. Triumvirat je bil obnovljen leta 56 pr. n. št. Decembra 60 pr. n. št. je Cezar postal konzul – najvišji uradnik v rimski republiki. Bil je izvoljen iz vrst popularov (plebsa ali ljudstva), iz vrst optimatov ([[senat]]a) pa je bil izvoljen Kornelij Bibul. Razmerje moči med obema konzuloma je bilo popolnoma neprimerljivo, saj je Cezar o vsem odločal praktično sam. Bibul se je po neuspešnem blokiranju zemljiškega zakona od žalosti in nemoči do konca leta zaprl v hišo. Med ljudmi je začela krožiti šala, da je leto 59 pr. n. št. leto konzulov Julija in Cezarja. Cezar je medtem že začel preoblikovanje zakonov. Senat je konzuloma običajno zaupal province, kjer so se pričakovali vojni spopadi, vendar so se senatorji (večinoma iz vrst optimatov) Cezarja bali, zato so mu dali v upravo mirnejše province in mu s tem so preprečili, da bi vodil močnejšo vojsko. Cezar je videl, da mu senat hoče po vsej sili odvzeti moč, zato si je začel iskati močnejše zaveznike in tako uspel dobiti večjo vojsko. == Galske vojne == {{glavni|Galske vojne}} Cezar je prvotno nameraval napasti območje današnje [[Romunija|Romunije]], saj je bila ta dežela bogata z dragimi [[kovine|kovinami]]. Pomladi leta 58 pr. n. št. so se vse njegove legije zbrale v vzhodnih delih [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirika]]. Tekom priprav na vojni pohod proti vzhodu pa so se začele nenadne selitve Helvečanov, zveze ljudstev, ki so živela na območju današnje [[Švica|Švice]], preko rimskih ozemelj na območje današnje jugozahodne [[Francija|Francije]] ([[Gaskonja]]). Helvečani so zažgali svojih 12 mest in okoli 400 vasi ter se odpravili na zahod. Vpadnikov je bilo okoli 300.000, od tega 190.000 za orožje sposobnih mož. Sočasno so vdrli na ozemlje Hedučanov, [[Galija|galskega]] plemena, živečega v dolini [[Saona|Saone]]. Selitev Helvečanov je predstavljala tveganje za mir v Galiji, ki so ji z druge strani [[Ren]]a hkrati grozili vdori [[Germani|germanskega]] plemena [[Svebi|Svebov]] pod vodstvom [[Ariovist]]a. Zaradi tega je Cezar moral spremeniti svoje načrte, zbral je svojo vojsko v dolini [[Rona|Rone]] in krenil ob rečnem toku navzgor. Porušiti je dal most pri današnji [[Ženeva|Ženevi]] ter s tem otežil Helvečanom nadaljnji pohod, vojska pa je blokirala dolino. Helvečani so se odločili s silo prebiti, vendar so jih Rimljani po dolgotrajnem boju potisnili po dolini navzgor. Nato so se Helvečani umaknili na severovzhod in na območju današnjega [[Basel|Basla]] krenili na zahod, da bi prečkali [[Saona|Saono]]. V bližini Hedučanskega glavnega mesta Bibrakte jih je pričakal Cezar, ki je takoj ukazal napasti njihov tabor. Tod se je vnel zagrizen boj, v katerem so sodelovale tudi ženske in otroci. Boj se je končal šele okoli polnoči. Preživelo je le okoli 100.000 Helvečanov. Le-tem je Cezar ukazal, da se vrnejo v domovino, ki so jo sami opustošili in jo obnovijo, ker se je bal, da bodo [[Germani]] prečkali [[Ren]] in zasedli izpraznjeno ozemlje Helvetov. V času, ko je Cezarju pripadlo poveljstvo v Cisalpinski in Transalpinski Galiji ter Ilirikumu, je bilo na območju preostale Galije večje število državic, v katerih so živela ljudstva različnega izvora (npr. Svebi, Kelti in Briti), ki so medsebojno živahno trgovala. Rimljani, še prej pa Grki so ta ljudstva imenovali [[Kelti]] oziroma Galci. Od 4. stoletja pr. n. št. dalje, odkar so Galci prečkali reko [[Pad]] in vdrli na Apeninski polotok ter leta 387 pr. n. št. celo oplenili [[Rim]], so se Rimljani venomer bali njihovega ponovnega napada. V 2. stoletju pr. n. št. so [[Germani]] iz neznanih razlogov začeli vdirati v Galijo, zato so nekateri Galci pred njimi bežali na oziroma čez ozemlja Rimljanov. Cezar, ki je dobil v upravo Transalpinsko in Narbonsko Galijo, se je zato podal na 8 letni vojaški pohod (58–50 pr. n. št.) proti tej grožnji. Pozimi istega leta je Cezar opustil pohod na vzhod ter se posvetil osvajanju [[Galija|Galije]], saj je tudi ta dežela premogla dobrine, zanimive za rimsko tržišče. Trgovska pot je v glavnem potekala po dolinah Rone, Saone in [[Ren]]a, najpomembnejše trgovsko blago pa so bili [[jantar]], sužnji in [[kositer]] iz [[Britanija|Britanije]], ki je prihajal v Galijo po [[Sena|Seni]] in [[Garona|Garoni]]. Najprej se je napotil nad Belgijo (tedaj Belgiko), pozneje pa, da bi si zagotovil prehod v Britanijo, razdelil vojsko na dva dela in prvi del poslal v osrednjo Galijo, on sam pa se je s svojim delom vojske odpravil v [[Normandija|Normandijo]], Bretanijo (ki so jo takrat poseljevali Briti) in zahodno Galijo. === Vojne z germanskimi plemeni === {{Glej tudi|Bitka v Vogezih|Usipeti|Tenkterji|Sikambri|Svebi|Cezarjeva mostova čez Ren}} Po pokoritvi Helvečanov so nekatera galska ljudstva prosila Cezarja, da bi jih branil pred [[Germani]], ki so prestopili [[Ren]] in se naselili v [[Alzacija|Alzaciji]]. Cezar je v to privolil, mnogi drugi rimski [[častnik]]i, še posebej mladi aristokrati, pa so bili proti. Tedaj je Cezar sklical vojaški zbor in rekel: {{navedek|''Kdor je strahopeten mehkužnež, naj odide domov k materi... Bom pač z X. legijo krenil nad barbare, saj gotovo niso nevarnejši nasprotniki od Kimbrov, jaz pa tudi nisem slabši vojskovodja kot Marij!''}} X. legija, ki je slovela kot najbolj zanesljiva, se je Cezarju zahvalila za izrečeno zaupanje, ostale tri legije pa so se pokorile in nazadnje z navdušenjem odšle na pohod. Po nekaj dneh so se srečali z Ariovistom iz germanskega plemena Svebov in njegovo številno vojsko. Cezar je z manjšimi oddelki izzival nasprotnike, dokler niso planili izza obrambnih okopov in se [[Bitka v Vogezih (58. pr. n. št.)|spopadli]] z Rimljani. Izkušeni in dobro organizirani rimski vojaki so premagali Svebe ter začeli zasledovati nasprotnike. Na bojišču je obležalo kar 80.000 Germanov, Ariovist pa je z manjšo skupino vojakov zbežal čez Ren. Rimska vojska je prezimila v bližini bojišča (blizu današnjega mesta [[Besancon]]), Cezar pa se je odpravil v Cisalpinsko Galijo, pokrajino ob [[Pad]]u, da je lažje spremljal dogodke v [[Rim]]u in dajal napotke svojemu namestniku Pisu. K njemu so vse pogosteje prihajali ljudje z najrazličnejšimi prošnjami. Cezar je skušal vsakemu ugoditi in si s tem pridobiti nove pristaše. Pozimi v letih 58 in 57 pr. n. št. so se severna galska plemena s skupnim imenom [[Belgi]] združila v proti rimsko zvezo. Cezar je tako dobil izgovor za nadaljnje osvajanje Galije. Belgi so začeli pustošiti na severu rimskih ozemelj, Cezar pa je zbral dve legiji in pomladi krenil nad Belge. S hitrim napadom je premagal pleme [[Remijci|Remijcev]], ki je živelo na območju današnjega [[Reims]]a. Ostala belgijska plemena so napadla Cezarjevo vojsko, vendar je iz remijskega mesta odbil napad, nato pa takoj krenil v Flandrijo, kjer je napadel Nervijce, sloveče kot najbolj bojevit narod med Belgi. Nervijci so se po napadu z družinami zatekli v gozdove in od tod načrtovali napad. Rimljane so presenetili med postavljanjem tabora in obkolili XII. ter VII. legijo. Ker so bili ubiti vsi [[centurion]]i, je vojski zmanjkovalo morale, zato se je Cezar s ščitom v rokah zagnal v nasprotnike, kar je dalo poguma skoraj premaganim Rimljanom, medtem ko jim je X. legija hitela na pomoč. Preživelo naj bi le okoli 500 Nervijcev, od 400 nervijskih starešin pa bi naj preživeli le trije. Ko je sporočilo o veliki zmagi Rimljanov prispelo v [[Rim]], je [[Rimski senat|senat]] odredil zahvalne slovesnosti, ki so trajale 15 dni, kar se dotlej še ni zgodilo. Po vzpostavitvi miru v Galiji se je vojska odpravila v zimovališča ob [[Loara|Loari]], Cezar pa se je vrnil v [[Cisalpska Galija|Cisalpsko Galijo]]. Zaradi poraza Svebov, ki so bili glavni konkurenti pri osvajanju Galije, so se ostala plemena začela seliti na vzhod čez reko [[Ren]]. Cezar je uničil ljudstvo [[Veneti|Venetov]] v pomorski bitki pri ustju reke Loare. Aprila leta 56 pr. n. št. so Cezarja v Cisalpski Galiji v [[Luka|Luki]] obiskali [[Gnej Pompej]], [[Mark Licinij Kras]], pretor [[Sardinija|Sardinije]] Apij in več kot 200 senatorjev. Na tej konferenci so prišli do zaključkov, da Pompej in Kras postaneta konzula v letu 55 pr. n. št. in dobita v upravo provinci na območju današnje [[Španija|Španije]] ([[Prednja Hispanija|Prednja]] in [[Zadnja Hispanija]]) in [[Sirija (rimska provinca)|Sirijo]], Cezarju pa se podaljša namestniška doba za pet let (do 31. decembra 50 pr. n. št.) ter da se mu namenijo potrebna finančna sredstva. Kljub nejevolji nekaterih senatorjev, pristašev optimatov, so bili sklepi potrjeni. Pomladi istega leta je ob vrnitvi Cezar našel Galijo v plamenih, saj sta v tem času dve germanski ljudstvi — Usipeti in Tenkteri — prečkali Ren in se tam naselili. Ren naj bi prestopilo skoraj pol milijona Germanov. Cezar jih je z vso silo napadel in jih pri tem pobil okoli 400.000, tudi žensk in otroke. Ujetnike je nagnal nazaj čez Ren, preživeli so se zatekli k Sugambrom. Cezar je med ljudstvom in senatom požel veliko neodobravanje, zato je hotel odvrniti pozornost od tega dejanja z gradnjo mostu čez Ren (53 pr. n. št.). Vojska je uspela zgraditi most v desetih dneh, kar je bil velik tehnološki dosežek, Rimljani so po navadi čez velike reke mostove gradili tako, da so galeje postavili v vrsto, nato pa jih zvezali. Cezarjeva vojska je tako lahko neovirano prečkala Ren. Germanska plemena so se pred rimsko vojsko umaknila globoko v gozdove, Cezar pa je pustošil po zapuščenih naseljih. Rimljani so se v Germaniji zadržali le 18 dni, nato pa so se po isti poti vrnili v Galijo in za sabo podrli most. === Vdor v Britanijo === {{Glej tudi|Cezarjevi invaziji na Britanijo}} Cezarja je na obalah Galije ob vrnitvi že čakalo ladjevje, da prepelje njegovo vojsko v Britanijo. Cezar je bil prvi, ki si je upal po Atlantiku s celo vojsko v sovražno deželo. Razdelil je vojsko na dva dela, prvi del poslal v osrednjo Galijo, sam pa se je napotil prek [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]]. V Britaniji so Rimljani naleteli na revno prebivalstvo, ki še ni poznalo državne ureditve, zato so se kmalu vrnili v Galijo. Leta 54 pr. n. št. je Cezar ponovno vdrl v Britanijo in v bitki v bližini današnjega [[London]]a premagal njihovega kralja Cassivellaunusa. Zajel je veliko talcev, kralju pa naložil davek. Cezarjevi znanstveniki so izvedli nekaj raziskav z vodno uro in ugotovili, da so v tem času noči v Britaniji krajše kot v Galiji. Pomen ekspedicij v Britanijo je bil predvsem v tem, da je Cezar premaknil meje Rimskega cesarstva izven znane obljudene zemlje. Pompej in Kras, sedaj že konzula, sta za ta Cezarjev uspeh ukazala 20 dni trajajoče slovesnosti. === Kriza === Po vrnitvi iz Britanije (54–53 pr. n. št.) je vojska prezimila v deželi Belgov. Zaradi velikosti se je morala razdeliti na več manjših enot, ki so zimovala ločeno. Cezar se je kot običajno odpravil v Cisalpinsko Galijo, od koder je upravljal svojega namestnika Piso. V prvih tednih leta 53 pr. n. št. se je moral Cezar soočiti z resno krizo. Zimovališča njegovih legij so bila med seboj daleč narazen in so bila zaradi tega izpostavljena napadom upornih galskih plemen. Nosilec upora je bilo pleme Treverov (ali Teburonov), ki je živelo ob reki [[Mozela|Mozeli]]. Sčasoma se je iz upornikov formirala vojska 60.000 mož različnih plemen. Vodil jih je Ambioriks iz plemena Eburonov. Ambioriksova vojska je obkolila XIV. legijo in jo uničila, legijo pod poveljstvom slovitega državnika in govornika [[Cicero|Marka Tulija Cicera]] (3. januar 106 pr. n. št. – 7. december 43 pr. n. št.) pa je obkolila in oblegala njen tabor. Medtem je bil Cezar v Italiji, kjer je nastajal prvi triumvirat in takoj, ko je izvedel za kaos v Galiji, je zbral vojsko 7.000 mož ter odhitel Ciceru na pomoč. Oblegovalci Cicerove legije so izvedeli, da prihaja nadnje sam Cezar. Ker so se zanašali na svojo številčno premoč, so opustili obleganje in se odpravili naproti človeku, ki je zadal Galiji toliko gorja. Cezar se je galski vojski spretno izmikal, ko pa je našel ustrezen teren za obrambo, je ukazal vojski, da postavi tabor ter da se izogiba vsakršnim spopadom z nasprotnikom. Ukazal je tudi zviševati obrambne okope, zaradi česar so Galci menili, da se jih Rimljani bojijo. Zaradi tega so začeli napadati rimski tabor neorganizirano, v manjših krdelih. Ko pa je Cezar videl nered v nasprotnikovih vrstah, je ukazal nenaden izpad vojske iz tabora. Rimljani so presenečene Galce razgnali in jim zadali hude izgube. Po tej zmagi se je Cezar odpravil na že zdesetkane Nervijce in ponovno izvedel genocid. Enaka usoda je doletela tudi Menapijce, ki so živeli ob Renu in Ambioriksovo pleme Eburoncev, ki so takrat praktično izumrli. Pomladi je Cezar dal ubiti vse voditelje te vstaje. Pred zimo so vstaje v tem delu Galije zamrle. Cezar je osebno obiskal vsa zimovališča in se prepričal o njihovi dobri obrambi. Ogledniki so nenehno nadzirali Galce in iskali morebitna uporniška gibanja. Kot nadomestilo za nastale izgube je dobil tri legije: dve mu je posodil Pompej, eno pa so zbrali v Cisalpinski Galiji. Cezar je tudi moral obnoviti pogodbe z legionarji VII., VIII., IX. in X. legije, ki so služili že šest let, kar je bila najdaljša služna doba. Rimljani so izgubili utrdbo ''Noviodunom'' (danes [[Nevers]]), zaradi česar se je Cezar moral umakniti proti severu v mesto ''Agedincum'' (danes [[Sens]]). === Zadnji galski upor === [[Kelti]] so v mestu Bibracte za arnverskega in keltskega poglavarja uradno razglasili [[Vercingetoriks]]a (82–46 pr. n. št.), čigar ime pomeni ''zmagovalec v stotih bitkah''. Kljub nadzoru, za katerega si je prizadeval Cezar, se je v letu 52 pr. n. št. Vercingetoriks uprl. Združil je praktično vsa galska plemena v veliko vojsko. Sodelovanje v uporu so odklonila le plemena Belgov, ki so bila prejšnje leto skoraj iztrebljena. To je Cezar razumel kot izzivanje vojne in se je napotil nadnje. Vercingetoriks je vojsko razdelil na majhne oddelke, vsakemu oddelku pa je dodelil več poveljnikov. S tem dejanjem je želel zanetiti upor po vsej Galiji. Ko je Cezar izvedel za namere Galcev, se je z vso svojo vojsko in kljub hudi zimi v zelo kratkem času vrnil. Na poti proti severu je Cezar napadal galska mesta, vendar so Galci s taktiko [[požgana zemlja|požgane zemlje]] sami uničevali mesta in oskrbovalno infrastrukturo ob poteh, kjer se je gibala rimska vojska, da se ne bi mogla oskrbovati. Branili so le najmočnejša mesta, z najboljšo obrambno lego. Taka mesta je moral Cezar oblegati in med obleganjem so jih izza hrbta napadali Vercingetoriksovi možje. S taktiko uničevanja hrane in zadajanjem izgub je hotel Vercingetoriks prisiliti Rimljane, da bi se iz Galije umaknili v Provanso, medtem ko bi Galci v tem času okrepili svoje vrste. Cezar je kljub temu porušil mesti Avarik (Avaricum) (danes [[Bourges]]) z 40.000 prebivalci, (800 preživelih se je zateklo k Vercingetoriksu) in Cenabum (danes [[Orleans]]). Na stran Galcev so prestopili tudi Hedučani, ki so bili prej zavezniki Rimljanov. Med Cezarjevim umikom pred Hedučani na ozemlje pokornih Sekvancev je Rimljane obkolila množica upornih Galcev. Cezar je boj z veliko številčnejšim nasprotnikom sprejel. V začetku bitke je kazalo na poraz Rimljanov. Boj je bil tako srdit, da je Cezar v boju izgubil svoj meč. V drugem delu bitke so si Rimljani opomogli in so s težavo razgnali Galce. Po bitki je Cezar videl svoj meč viseti v galskem svetem gaju. Prijatelji so ga prigovarjali, da si meč zopet prisvoji, vendar jih je zavrnil z besedami: {{navedek|''Nož je zdaj lastnina bogov.''}} Vercingetoriks se je ustavil v Gergovii (danes [[Clermont-Ferrand]]). Pri obleganju tega je Cezarju padlo 700 vojakov in umaknil se je: tokrat prvič poražen. Nanovačil je kontingent [[Germani|Germanov]]. Vercingetoriks je bil v novem napadu na rimsko vojsko poražen. Kmalu po tej bitki so se Cezarju pridružile legije, ki so prispele iz dežele Belgov. Tako močne vojske si Vercingetoriks ni upal napasti, zato se je z delom vojske umaknil v utrjeno mesto Alesija. === Bitka za Alesijo === {{Main|Bitka za Alezijo}} [[Slika:Lionel Royer - Vercingetorix Throwing down His Weapons at the feet of Julius Caesar.jpg|250px|thumb|Vercingetoriks vrže orožje pred Cezarja.]] V Alesiji naj bi bilo 80.000 vojakov, žensk in otrok (po [[Plutarh]]u celo 170.000). Cezar je mesto obkolil s 45.000 vojaki in začel obleganje, s katerim je hotel izstradati branilce. Cezarjevo vojsko pa je zatem obkolilo 250.000 (po Plutarhu 300.000) galskih vojakov, z namenom, da prebijejo rimski obroč in osvobodijo branilce Alesije. Cezar je ukazal svojim vojakom zgraditi dve obrambni črti: prva je bila obrnjena proti Alesiji, druga proti zunanjemu obroču nasprotnika. Tekom obleganja je Galcem v Alesiji začelo primanjkovati hrane, zato so poslali svoje žene in otroke proti Rimljanom, da bi jih spustili iz obroča. Rimljani so jih zavrnili, zaradi česar so ženske in otroci od lakote pomrli med obema bojnima črtama. Kmalu zatem je sledil poraz neorganizirane galske horde, ki se je hotela prebiti v Alesijo. Boj je minil tako hitro, da rimske enote notranje obrambne črte sploh niso izvedele za zmago, dokler se ni iz mesta razlegel jok in stok. Vercingetoriks je v obupu ukazal popoln napad. Napadli so eno od šibkih točk rimskih oblegovalnih obročev. Skoraj bi ga jim uspelo prebiti, a jih je Cezar s hrbta presenetil s konjenico. Ko so opazili njegov plašč, so Galci zbesneli in se prestrašili, Rimljani pa razveselili in opogumili. Vercingetoriks se je bil prisiljen spet zapreti v mesto. Demoralizirani branilci Alesije so se vdali. Vodja upora Vercingetoriks je odjahal v najboljši bojni opravi pred Cezarja, skočil s konja, odvrgel orožje in se vdal z besedami: {{navedek|''Konec je. Močnega človeka je premagal še močnejši.''}} Vercingetoriks je upal, da si bo s tem rešil življenje, a se je motil. Cezar ga je v Rim pripeljal v okovih, ga za [[šest]] let vrgel v ječo in ga dal 46 pr. n. št. obredno zadaviti. Cezar je dobil vse galsko [[orožje]] in eno legijo Pompejevih vojakov. Rimljani so kasneje zmagali v [[bitka|bitki]] proti Keltom tudi v [[Burgundija|Burgundiji]]. == Konec vojne == S padcem Alesije je bila Galija že drugič osvojena v celoti. Tokrat je bila pokorjena. V tem času je Cezar zavzel 830 mest in si pokoril okoli 300 plemen. Cezar je bil v bojih uspešnejši zaradi izkušene, izurjene, bolje oborožene in vdane vojske. Pomembna je bila tudi hitrost premikanja vojske in taktična zrelost njenih legatov in častnikov. Ob prihodu Cezarja v Galijo je tukaj prebivalo okoli 6 milijonov Galcev, od česar naj bi jih bilo 3 milijone sposobnih za orožje. V deset let trajajočih vojnah je bilo ubitih ali zasužnjenih okoli 40 % vseh Galcev. [[Slika:LocationRomanRepublic.png|thumb|left|200px|''[[Rimska republika]] po Cezarjevem vojaškem pohodu.'']] == Na poti k državljanski vojni == {{Main|Cezarjeva državljanska vojna}} Medtem ko je Cezar organiziral pokorjena ozemlja v Galiji, sta se tudi druga dva triumvirja trudila, da bi povečala svojo moč. Pri tem je bil [[Gnej Pompej|Pompej]] uspešnejši, saj je bil v letu 52 pr. n. št. izvoljen za konzula brez partnerja (dotlej sta državo vodila dva konzula). [[Mark Licinij Kras|Kras]] je bil po svoji konzulski karieri imenovan za guvernerja province Sirije, vendar je leta 53 pr. n. št. padel v boju s Parti. Po Krasovi smrti sta izmed triumvirjev ostala le še Cezar in Pompej in le še vprašanje časa je bilo, kdaj se bosta spopadla. Pompej se je še vedno zanašal na star sloves uspešnega vojskovodje, medtem ko je Cezar večino svojega bogastva, nagrabljenega v Galiji, potrošil za podkupovanje rimskih [[politik]]ov. Za vsak primer je Pompej od Cezarja zahteval vrnitev dveh legij, katere mu je posodil za boje z Galci. Ti vojaki so hlinili prijaznost do Pompeja, v resnici pa so bili vdani Cezarju. Zaradi tega se je Pompej prevzel in je začel zanemarjati lastne legije, to pa je bila voda na Cezarjev mlin. Leta 50 pr. n. št. je senat predlagal, da tako Cezar kot Pompej odložita orožje. Cezar se je s predlogom strinjal, vendar pa je bil proti, da bi nato enemu dali oblast, drugega pa obsodili pehanja za tiranijo. Senat je v večini podprl predlog o razpustitvi Cezarjevih in Pompejevih legij, konzul Lentul in Pompejev tast senator Scipion pa sta zahtevala, da se Cezarja razglasi za državnega sovražnika. V senatu je prišlo do spora in seja je bila končana brez odločitev. Na naslednjo sejo senata, 1. januarja 49 pr. n. št. sta Mark Antonij (82—30 pr. n. št.) in Kurion prinesla Cezarjevo pismo s predlogom, da bi obdržal Cisalpinsko Galijo in Ilirikum ter štiri legije do naslednje kandidature za konzulat. Senat je Cezarju odobril obe provinci in 6.000 legionarjev, s čimer se je strinjal tudi Pompej, vendar pa je dal konzul Lentul Marka Antonija in Kuriona sramotno vreči iz senata. Cezar je to razumel kot povod za vojno, saj bi bil v primeru, da bi razpustil čete in se vrnil v Rim, obsojen zaradi kršenja ustave in obsojen na pregnanstvo. Odločil se je za vojno proti Pompeju in njemu naklonjenim senatorjem. Cezar je imel v tem trenutku tostran Alp le okoli 300 konjenikov in 5.000 pešakov, vendar se je raje odločil za hiter napad, kot pa čakati okrepitev. Poslal je po legije v Galijo, sam pa je krenil na jug. [[7. januar]]ja mu je senat odvzel tudi naslov prokonzula Galije in na njegovo mesto posadil Domicija Aenobarba, Cezarjevega sovražnika. Reka Rubikon, ki je razmejevala Cisalpinsko Galijo in Italijo, je označevala linijo, katere ni smela prečkati nobena oborožena vojska. Po legendi se je Cezarju tam prikazal velikan, ki je igral na trobento in ga vabil čez reko. Cezar je to razumel kot znak bogov. Tako je ponoči z 11. na 12. januar (po nekaterih podatkih 10. januarja) leta 49 pr. n. št. je prekoračil Rubikon in začel državljansko vojno (49–46 pr. n. št.). == Državljanska vojna == Cezar je svojim vojakom ukazal, naj oboroženi samo z meči (in še te naj uporabijo le v skrajni sili) pod poveljstvom Kvinta Hortenzija, zavzamejo mesto Arminum (danes [[Rimini]]), najpomembnejše mesto v Italski Galiji. Arminum je padel še tisto noč, s čimer si je Cezar odprl pot na jug. Ko je novica o padcu Arminuma dosegla Rim, je izbruhnila panika. Mnogo Cezarjevih nasprotnikov je začelo v neredu zapuščati domove in bežati iz Rima. Splošni paniki je podlegel tudi Pompej: izdal je uradni razglas o vojnem stanju, nato pa je zbežal iz Rima v Brundizij, nato pa čez [[Otrantska vrata|Otrantski preliv]] v [[Drač]]. Zaradi panike v nasprotnikovih vrstah je Cezar v dveh mesecih zasedel vso Italijo z mesti, kot je Masilija, brez prelivanja krvi. Takoj je sklical senatorje ter se z njimi umirjeno in razumno pogovoril. Prevzel je tudi državno zakladnico in najel večje število rekrutov. Najprej je odrinil v Španijo, da bi si zavaroval hrbet, ko bi krenil na vzhod. Tod je premagal vojsko Pompejevih legatov Afranija in Varona, medtem ko so najvišji poveljniki pobegnili k Pompeju v Epir. Ko se je Cezar vrnil v [[Rim]], ga je senat imenoval za diktatorja. Kot diktator je dal priklicati izgnane nazaj, znižal je obrestno mero v korist dolžnikom, po enajstih dneh pa se je diktaturi odpovedal. Nato je vladal skupaj s Servilijem Isaurikom kot eden izmed konzulov, vendar pa je obdržal vojaško poveljstvo. V letu 48 pr. n. št. se je Cezar z vojsko odpravil v Brundizij, da bi z ladjevjem prečkal Otrantski preliv in izsledil Pompeja v Epiru. Tod ga je le-ta čakal na strateško močni točki, ki se jo je dalo oskrbovati s kopne in z morske strani. Cezarjevi vojaki niso imeli te sreče. Med čakanjem na bitko so trpeli hudo lakoto in so zaradi pomanjkanja jedli celo korenine tamkajšnjega rastlinja. Pred Pompejevim taborom se je vnel niz manjših bojev, v katerih je večinoma zmagovala Cezarjeva vojska, v pomembnejšem izmed bojev pa je zmagal Pompej. Ta poraz je tako načel moralo že izčrpane in lačne vojske, da je Cezar odpeljal svoje legionarje v [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonijo]] nad Scipiona. Pompej se je odločil počakati, da se nasprotnik izčrpa, vendar pa so ga njegovi nestrpni generali pregovorili, da krene za Cezarjem. Medtem je Cezarjeva vojska prispela v Gomfe v [[Tesalija|Tesaliji]], kjer so si utrujeni in lačni možje nekoliko opomogli. Cezarjeva in Pompejeva vojska sta se srečali na ravnini pri Farsalosu (slovensko Farzal). Cezarjeva vojska je štela 1.000 konjenikov in 22.000 pešakov, Pompejeva pa 7.000 konjenikov in 45.000 pešakov. Ob začetku bitke je Cezar centru vojske ukazal napad, sam pa je na desnem krilu čakal napad nasprotnikove konjenice. Vojakom je ukazal, naj mladim, vojne nevajenim nasprotnikom naperijo kopja proti obrazu in ne v konje, kot je bilo v navadi. Rezultat je bil presenetljiv: Pompejeva konjenica in nato še center sta se spustila v beg. Cezarjevi vojaki so jih zasledovali vse do tabora. Na bojišču je obležalo okoli 6.000 Pompejevih vojakov, Cezarjeve izgube so bile manjše. Z ujetniki je Cezar izpopolnil svoje legije. Pompej je z bojišča zbežal v Egipt. == Vojna s Pompejem == Po zmagoslavju pri Farzalu je Cezar krenil v [[Mala Azija|Malo Azijo]], nato pa za Pompejem v [[Egipt (rimska provinca)|Egipt]]. Ko je Cezar prispel v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], je izvedel, da je bil Pompej na svoj rojstni dan (28. septembra) 48 pr. n. št. umorjen. S solzami v očeh je prejel Pompejev pečatni prstan. Ujete Pompejeve pristaše je pomilostil in si s tem večinoma pridobil njihovo naklonjenost. == Egipčanska vojna == V Aleksandriji se je Cezar sestal s [[Kleopatra|Kleopatro]] (69 – 30 pr. n. št.) in z njo začel ljubezensko razmerje. Pomagal ji je pri spravi z njenim bratom [[Ptolemaj XIII.|Ptolemajem XIII.]] in ji pridobil del vladarske oblasti. Del ptolemajske vlade se je Cezarjevim dejanjem uprl. Izbruhnila je aleksandrijska vojna, ki jo je Cezar opisal v knjigi ''De Bello Alexandrino''. Med spopadi je zgorel del [[Aleksandrijska knjižnica|aleksandrijske knjižnice]]. Cezar je leta 47 pr. n. št. premagal egipčansko vojsko s Ptolemajem XIII. na čelu, oblast pa dal Kleopatri in njenemu bratu [[Ptolemaj XIV.|Ptolemaju XIV.]] Kleopatra je rodila sina, [[Cezarion]]a, ki je domnevno bil Cezarjev. Iz Egipta se je Cezar odpravil v Sirijo in nato v [[Mala Azija|Malo Azijo]]. == Poraz Farnaka II. == Malo Azijo je Cezar našel v plamenih. Sin [[Mitridat VI.|Mitridata VI.]] Farnakes II. (Farnak II.), je prevzel oblast v Pontu ter začel hujskati ljudi proti Rimu. Cezar ga je s tremi legijami izsledil in ga v bitki pri Zeli hitro premagal. Rim je o svoji bleščeči zmagi obvestil s kratkim sporočilom: {{navedek|''Veni, vidi, vici.''}} == Pompejevi privrženci == [[Slika:Caesarova kasna detail.jpg|right|thumb|220 px|''Vodomet, ki upodobuje Cezarja na konju v Olomoucu na [[Češka|Češkem.]]]] Proti koncu leta 47 pr. n. št. se je iz Male Azije vrnil v [[Italija|Italijo]]. Tod je bil že drugič imenovan za diktatorja, za naslednje leto pa mu je bil namenjen konzulat. Poleg časti je bil deležen tudi očitkov: njegovi vojaki so ostali nekaznovani, ko so umorili bivša pretorja, očitano mu je bilo tudi, da dopušča Amantijevo lakomnost in pijančevanje Marka Antonija. Odgovornost za to so naprtili Cezarju, vendar pa je le-ta iz političnih vzrokov prenašal očitke. Pompejeva pristaša [[Publij Kornelij Scipion Emilijski|Scipion mlajši]] in [[Mark Porcij Kato mlajši|Kato mlajši]] (95–46 pr. n. št.) sta po porazu pri Farzalu zbežala v Severno Afriko, kjer sta se leta 46 pr. n. št. združila s tamkajšnjim kraljem Jubo, kateri je imel pod seboj veliko število oboroženih mož in bojnih slonov. Takoj ko je Cezar izvedel za to zvezo, je zbral vojsko in iz [[Sicilija|Sicilije]] odpotoval v Afriko. Numidijci so z bliskovitimi napadi večkrat presenetili Cezarjeve vojake in jim prizadejali hude izgube. Ti uspehi so Scipiona in Jubo navdali s pogumom, zato so v bližini Taspa (v dananšnji [[Tunizija|Tuniziji]]) začeli z gradnjo utrdbe, ki bi bila izhodišče za dokončni napad na Rimljane. Cezar je izvedel za to namero in je s svojimi vojaki pridrvel nad presenečene graditelje utrdbe. Po enem izmed poročil naj bi umrlo 50.000 rimskih nasprotnikov in le 50 Rimljanov. Po pričevanju se Cezar zaradi [[epilepsija|epileptičnega]] napada (glej ''Bolezni'') te bitke sploh ni mogel udeležiti. Po vrnitvi v Rim je Cezar slavil kar štiri triumfe: nad Galci, Egipčani, Pontčani in Numidijci. Po zmagoslavnih slovesnostih je Cezar dal razdeliti med vojake velike vsote denarja ter priredil bogate gostije in razkošne igre. Po zaključenem praznovanju se je Cezar odpravil v Španijo nad Pompejeva sinova. Čeprav sta bila mlada, sta zbrala močno vojsko. Vojska mladih Pompejevih sinov se je zagrizeno spopadla z ostarelimi Cezarjevimi legionarji. V odločilni bitki pri Mundi je moral Cezar osebno spodbujati vojake k večji bojni vnemi. Po trdi bitki je na bojišču obležalo okoli 30.000 Cezarjevih nasprotnikov, med njimi tudi starejši Pompejev sin. Po zmagi je Cezar rekel: {{navedek|''Pogosto sem se boril za zmago, danes pa prvikrat za življenje.''}} To je bila Cezarjeva zadnja bitka. == Vladavina == Cezar je bil po zmagovitih vojnah po božje čaščen. Odrekel se je kraljevski oblasti in prestolu rimskega sveta. Še naprej je izvajal reforme (glej ''Reforme''). Zaradi svojega vojaškega pohoda je bil zelo bogat. Denar je trošil za nadaljnje politične načrte, za svoje somišljenike, velike gradnje v Rimu in za nagrade vojakom in častnikom. == Reforme == Cezar je bil imenovan za absolutnega [[vladar]]ja – izvolili so ga za dosmrtnega [[diktator]]ja. Po dolgih letih [[vojaštvo|vojskovanja]] se je Cezar posvetil urejanju civilnih zadev. Cezarju je v zelo kratkem času uspelo izpeljati reformni program s katerim je korenito posegel v organizacijo Rimske države in družbe. Politične, gospodarske, kulturne in upravne reforme so zaznamovale njegovo vladavino. Mnogim svojim nasprotnikom je odpustil, nekaterim med njimi je namenil celo visoke službe (npr. Junij Brut in Gaj Kasij sta postala pretorja). Dal je tudi obnoviti Pompejeve kipe. [[Cicero]] naj bi ob tej priložnosti dejal: {{navedek|''S tem ko je Cezar ponovno dvignil Pompejeve kipe, je utrdil svoje.''}} Revnemu prebivalstvu in vojakom je namenil naselitev v [[kolonija (geografija)|kolonijah]], od katerih sta najbolj znani [[Kartagina (mesto)|kartagina]] in [[Antični Korint]]. Ljudstvu se je hotel prikupiti z razdeljevanjem [[žito|žita]] in prirejanju pogostitev. V centru [[Rim]]a je dal postaviti nov, Cezarjev forum. Na starem Forumu Romanumu, političnem srcu Rima, pa je dal postaviti govorniški oder, sodišče in nov [[senat]]. Cezarjevi znanstveniki so preuredili [[koledar]], ki je po novem štel 365 in eno četrtino dneva. V Cezarjevo čast se imenuje [[julijanski koledar]]. Ta koledar je tako natančen, da so ga ponekod uporabljali še v 20. stoletju. Cezar je uvidel, da velika država potrebuje močno vlado in birokracijo, zato je povečal število senatorjev iz 600 na 900, število pretorjev iz 8 na 16, edilov iz 4 na 6 in število kvestorjev iz 20 na 40. Cezar je novačil tudi senatorje izven Italije, kar je bila novost. Cezar je bil radodaren tudi s podeljevanjem državljanstva: podelil ga je tudi Galcem ob [[Pad]]u, kasneje pa še nekaterim drugim. Vse Cezarjeve reforme so imele namen spojiti Rim s provincami v [[monarhija|monarhijo]] po helenističnem vzoru. Rim naj bi postal središče take svetovne države. '''Seznam reform:''' * Politične reforme ** Vnesel je več [[demokracija|demokracije]] v senat. ** Razširitev senata s 600 na 900 članov, med katerimi so bili tudi prebivalci provinc izven Italije, pretorjev z 8 na 16, edilov s 4 na 6 in kvestorjev z 20 na 40. ** Uvedba nove upravne delitve občin, [[Rim]] postane glavno mesto cesarstva. ** Podelitev rimskega državljanstva prebivalcem [[Sicilija|Sicilije]], severne [[Italija|Italije]] in [[Španija|Španije]]. ** Vključitev [[Galija|Galije]] v [[Italija|Italijo]]. ** V službe je sprejemal tudi uradnike in častnike iz provinc. ** Mnogim nasprotnikom je odpustil, nekaterim celo dal visoke službe. * Gospodarske reforme ** Uvedba velikih javnih gradbenih del v Rimu za brezposelne, ki jih je bilo okrog 150.000, torej skoraj polovica. ** Razdeljevanje žita revnim in znižanje dolgov (agrarni zakon iz leta 59 pr. n. št.). ** Mnogoštevilne družine so dobivale nagrade. ** Ureditev prometa v Rimu – vozovi čez dan niso smeli voziti. ** Ureditev čiščenja cest. ** Skrb za javne gradnje. * Družbene reforme ** Naseljevanje nepreskrbljenih veteranov in revnega prebivalstva na ozemljih kolonij kot sta [[Kartagina]] in Korint. * Kulturne reforme ** Zakon proti razkošju, ** Reforma koledarja: [[julijanski koledar]] (namesto luninega leta je Cezar uvedel sončno leto) od 1. januarja 45 pr. n. št. dalje je imelo leto 365 dni in eno četrtino dneva. Njegov rojstni mesec se je preimenoval v julij. Uvedel je prestopno leto – 29. februar (tak koledar je veljal do leta 1573, ko ga je zamenjal [[gregorijanski koledar]]). ** V Rimu je dal zgraditi Forum Iulium z baziliko, v centru mesta pa govorniški oder, sodišče in nov [[senat]]. ** Skrb za ljudske igre v [[Kolosej]]u. ** Obnovitev [[Gnej Pompej|Pompejevih]] kipov. == Cezarjevi zadnji veliki načrti == Cezar je bil človek, ki ni hotel uživati v sadovih preteklega dela, ampak si je vedno znova želel velikih dejanj in slave. Načrtoval je nove vojne pohode, od katerih je bil prvi namenjen proti Partom. Po zmagi nad njimi naj bi se odpravil do [[Kaspijsko morje|Kaspijskega morja]], nato pa vdrl v deželo [[Skiti|Skitov]] ter jo osvojil. Nazadnje naj bi osvojil še [[Velika Germanija|Germanijo]]. Poleg vojaških pohodov pa si je Cezar zastavil tudi mogočne gradbene projekte. Nameraval je skopati prekop pri Korintu. Skopati je hotel tudi prekop iz [[Tibera|Tibere]], mimo Circejskega predgorja v morje pri Teracinu, da bi trgovskim ladjam omogočil lažjo in varno plovbo. Pri Pometiji je hotel izsušiti močvirje in pridobiti rodovitno zemljo. Pri izlivu Tibere je načrtoval gradnjo večjih pristaniških nasipov. == Smrt in njene posledice == [[Slika:Vincenzo Camuccini - La morte di Cesare.jpg|300px|thumb|''Morte de Césare'' (Vincenzo Camuccini, 1798)]] Razlog za sovraštvo do Cezarja je najbrž bila njegova tiha želja po kroni, kar naj bi bila zarotnikom tudi glavna pretveza za zaroto. Res je tudi, da so bili mnogi med ljudmi, ki so Cezarju privoščili krono. Ko se je Cezar nekega dne vračal iz [[Alba|Albe]] v [[Rim]], ga je ljudstvo pozdravilo kot kralja, a jih je Cezar zavrnil z vzklikom: {{navedek|''Jaz nisem kralj, jaz sem Cezar!''}} Ob neki drugi priložnosti, ob prazniku Luperkalije, ko mladi patriciji goli tekajo po mestu in z dlakavimi jermeni v šali opletajo okoli sebe, je Cezar sedel na zlatem stolu in opazoval praznovanje. Med tekači je bil tudi mladi konzul [[Mark Antonij]], ki je nato pritekel na forum do Cezarja in mu pred množicami ponudil z lovorom okrašen diadem – znamenje kraljev. Cezar je diadem v strahu pred srdom ljudskih množic zavrnil. Kljub temu, da je Cezar krono zavrnil, pa so bili predvsem pristaši republike prepričani, da bo Cezar slej ko prej postal monarh. Vse več očitkov je letelo na vojskovodjo Marka Junija Bruta (85–42 pr. n. št.), čigar prednik je odpravil monarhijo in vzpostavil republiko. Brut je bil v veliki dilemi. Cezar ga je v bitki pri Farzalu pomilostil, poleg tega pa mu je čez tri leta obljubil funkcijo [[Rimski konzul|konzula]]. Po drugi strani pa je ljudstvo, ki si je želelo [[republika|republike]], pritiskalo nanj. Ko je Brutov prijatelj Gaj Kasij opazil Brutovo dilemo, ga je vzpodbudil k zaroti. Bolj ko se je bližal dan zarote, več naj bi bilo znamenj, ki so napovedovala Cezarju nesrečo: na nebu naj bi se pojavljala nenavadna svetloba, na forum pa so se spuščale puščavske ptice. Ko je Cezar žrtvoval žival, je izginilo njeno srce. Nek vedež je Cezarju svetoval, naj se varuje [[ide|marčevih id]] (15. marec). Noč pred usodnim dnem naj bi se Cezarjevi ženi Kalpurniji sanjalo, da v naročju drži mrtvega moža. 15. marca 44 pr. n. št. naj bi se Cezar na poti v [[senat]] ustavil pri vedežu, ki ga je opozoril, in mu posmehljivo rekel: {{navedek|''Marčeve ide so prišle.''}} Vedež mu je tiho odvrnil: {{navedek|''Prišle, a ne prešle.''}} Tega dne se je v [[senat]]u razpravljalo o prošnjah. Ko je vrsta prišla na Tilija Cimbra, ki je prosil za izgnanega brata, je približno 60 zarotnikov obstopilo na stolu sedečega Cezarja. Cezar je prošnjo zavrnil, Tilij pa mu je strgal togo z vratu, kar je bilo znamenje za napad. Senator Kaska, eden izmed zarotnikov, je prvi zabodel Cezarja. Vbod v vrat ni bil smrten, zato se je Cezar presenečen dvignil na stolu. Tedaj so tudi ostali zarotniki potegnili bodala in začeli zabadati. Cezar se je upiral, ko pa je videl Bruta, ga je ogovoril (glej ''Izreki''), si potegnil togo čez obraz in padel pod zadanimi udarci. Njegova kri naj bi obrizgala [[Gnej Pompej|Pompejev]] kip. Ob vznožju kipa je Cezar v zadnjih trzajih krvavel iz triindvajsetih vbodnih ran. Zarotniki so se odpravili na rimski [[Kapitolski grič|Kapitol]], kjer so klicali ljudstvo na svobodo in vabili optimate, da se jim pridružijo. Nekateri so se jim pridružili, večina pa ne. Naslednji dan je Brut govoril na Forumu. Senat je pripravil pomilostitev zarotnikov in spravo med optimati in populari. Ljudstvo je to odobravalo. Ko pa so prinesli zmrcvarjeno Cezarjevo truplo in ko so odprli njegovo [[oporoka|oporoko]], v kateri je vsakemu meščanu zapustil določeno vsoto, je ljudstvo pozabilo na disciplino in je iz miz napravilo grmado ter sežgalo truplo. Nekateri so iz grmade pobrali bakle in začeli zažigati hiše zarotnikov, nekatere so celo pobili. Glavna zarotnika Brut in Kasij sta zbežala. [[15. marec]] so plebejci poimenovali ''Očetomorni dan'' in na obletnice tega dogodka prepovedali seje in sestanke senatorjev in [[politik]]ov. Po [[Svetonij]]u, piscu dela ''De vita Cesarium'' ni nobeden od zarotnikov preživel več kot tri leta. Nekatere so umorili, nekateri pa naj bi celo storili samomor z bodalom, s katerim so ga napadli, nihče od njih pa ni umrl naravne smrti. == Cezarjeva dediščina in boj za nasledstvo == Cezar je Rimu priboril ogromna nova ozemlja, povečal birokracijo in nakazal kako bi se dalo tako veliko državo upravljati. Glavni dedič je bil [[Gaj Avgust Oktavijan|Gaj Julij Cezar Oktavijan]] (23. september 63 pr. n. št.–19. avgust 14 n. št.), Cezarjev pranečak in posinovljenec. Od Senata je izsilil senatorsko pravico in glasovno pravico konzula. Novembra 43 pr. n. št. je [[Gaj Oktavijan]] z vojskovodjema [[Mark Antonij|Markom Antonijem]] (82–39 pr. n. št.) in Markom Emilijem Lepidom (87–12 pr. n. št.) sklenil drugi triumvirat. Leta 42 pr. n. št. je Gaj Oktavijan skupaj z Markom Antonijem pri Filipih premagal zarotnika Bruta in Kasija, ki sta po porazu storila samomor. Leta 40 pr. n. št. so si triumvirji z Brundizijsko pogodbo razdelili državo: [[Italija]] je ostala skupna posest, Gaj Oktavijan je dobil zahodni del, Mark Antonij vzhod z [[Egipt]]om, Mark Lepid pa preostalo [[Afrika|Afriko]]. V naslednjih letih je Gaj Oktavijan s pomočjo zelo sposobnega vojskovodje [[Agripa|Agripe]] z zmagami na [[Sicilija|Siciliji]] pridobil moč. Temu se je uprl Mark Lepid, a je bil odstavljen iz triumvirata. [[Mark Antonij]] se je zaljubil v [[Kleopatra VII.|Kleopatro]] in ji podaril rimska ozemlja na vzhodu cesarstva. To je bil povod, da je Gaj Oktavijan napadel [[Egipt]] in porazil vojsko Marka Antonija in Kleopatre. Poraženca sta storila samomor. Po tej [[državljanska vojna|državljanski vojni]] (44 pr. n. št.–31 pr. n. št.) so leta 27 pr. n. št. oklicali Oktavijana – preimenovanega v Avgusta – za prvega cesarja. Tako je Gaj Oktavijan postal edini rimski vladar. Po sto letih vojn in padcu republike se je začelo 200 let trajajoče obdobje miru in razcveta Rimskega cesarstva. == Danes == Cezarja so oboževali mnogi vojskovodje ([[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]), bil je tudi junak številnih romanov velikih piscev (med drugimi [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]]). O njem so biografske knjige pisali [[Max Gallo]] (''Julij Cezar'', 2003), in [[Conn Iggulden]] (serija ''Imperator'', 2003–2008). == Bolezni == Cezar je trpel za [[fobija|ailurofobijo]], bolestnim strahom pred [[mačke|mačkami]] in za [[epilepsija|epilepsijo]]. == Rodbina == [[Slika:RSC 0022 - transparent background.png|thumb|190 px|''Kovanec s Cezarjevo podobo'']] Njegova rodbina, [[Julijsko-klavdijska dinastija]] (''gens Iulii''), naj bi bili potomci rimskega vojaka, ki je med [[Punske vojne|Punskimi vojnami]] s kopjem sam pokončal [[Kartagina|kartažanskega]] slona, zato si je dal vzdevek ''Caesar'' (kar v kartažanskem jeziku pomeni ''slon''), da bi opozoril na svoj podvig. Isti rod naj bi imel korenine tudi iz enega zadnjih rimskih kraljev, Anka Marcija, še globlje korenine pa naj bi izhajale iz Jula, Enejevega sina, le-ta pa naj bi bil trojanski princ, ki je bil sin same [[Venera (boginja)|Venere]]. == Dela == [[File:Julii Caesaris quae exstant.tif|thumb|C. Iulii Caesaris quae extant, 1678]] * ''[[Komentarji o galski vojni]]'' (''[[Commentarii de Bello Gallico]]'') Prvi del je Cezar napisal pozimi 58 pr. n. št. drugega pa okoli 41 pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo |last=Conolly|first=P. |authorlink=|year=1990|title=''Zgodovina rimske vojske''|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|cobiss=17220096}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=C. Clarke|first1=Arthur|authorlink=|last2=Simon|first2= Welffare|last3=John |first3=Fairley|year=1991|title=''Skrivnosti sveta''|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|cobiss=23016704}}</ref> * ''Komentarji o državljanski vojni'' (''Commentarii de Bello Civili'') * ''Aleksandrijska vojna'' (''De Bello Alexandrino'') * ''Afriška vojna'' (''De Bello Africo'') * ''Španska vojna'' (''De Bello Hispaniensi'') == Izreki == * ''Alea iacta est!'' – (''Kocka je padla!'') Te znamenite besede je izrekel ob tem, ko je 10. januarja 49 pr. n. št. prečkal [[Rubikon]]. * ''Tu quoque Brute, fili mi? –'' (''Tudi ti Brut, moj sin?'') Ta stavek je izrekel, ko je med svojimi [[morilec|morilci]] zagledal lastnega posvojenca. * ''Veni, vidi, vici.'' – (''Prišel, videl, zmagal.'') To je dejal, ko je zadušil [[Upor (družba)|upor]] v [[Pont]]u (pri [[Bospor]]ju). * Strahopetci umrejo velikokrat prej, preden dočakajo dejansko smrt. * Izkušnje so najpomembnejši učitelj. * Raje sem prvi na vasi, kot drugi v Rimu. * Bolj ljubim čast, kot pa se bojim smrti. * Če moraš prekršiti zakon, ga prekrši zgolj, če s tem posegaš po moči. Drugače pa se raje zadrži. * Bolje je ustvarjati, kot pa se učiti. Ustvarjanje je esenca življenja. == Po Cezarju imenovano == * [[Mesec]] [[julij]] – Cezar se je rodil julija. * [[Vladar]]ski naslov – cezar, cesa, car. * [[Julijske Alpe]] – zagledal jih je, ko je hodil v boj proti Helvetom (glej ''Pokoritev Helvečanov''). Njihova lepota ga je tako prevzela, da jih je poimenoval po sebi. * [[Cezarjeva šifra]] – Cezar jo je kot eden izmed prvih uporabljal za šifriranje sporočil. * [[Carski rez]] – Cezar naj bi se prvi na svetu rodil s carskim rezom. * Julijanski koledar == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=|first=|authorlink=|year=2007|title=''Veliki slovenski leksikon ''(drugi del; BI-DE)|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |cobiss=230085888}} * {{navedi knjigo | author = | year = 2001 | title = Velika ilustrirana otroška enciklopedija | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | cobiss = 114705152}} * {{navedi splet|url=http://projekti.svarog.org/cezar|title=Svarog.org: Gaj Julij Cezar|accessdate=|archive-date=2007-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20071220000511/http://projekti.svarog.org/cezar/|url-status=dead}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Iulius Caesar|Gaj Julij Cezar}} {{rimska mitologija}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gaj Julij Cezar}} [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Umorjeni politiki]] [[Kategorija:Rimski kriptografi]] [[Kategorija:Rimski vojskovodje]] [[Kategorija:Julijsko-klavdijska dinastija]] [[Kategorija:Rimljani v 1. stoletju pr. n. št.|Cezar]] [[Kategorija:Vladarji v 1. stoletju pr. n. št.‎|Cezar]] [[Kategorija:Rimski konzuli]] [[Kategorija:Gaj Julij Cezar| ]] [[Kategorija:Rimski senatorji v 1. stoletju pr. n. št.|Cezar]] [[Kategorija:Rimski politiki]] fbjw2pccay0rcbd7yp15ppbytp5mzss 0 27567 6682336 6627422 2026-05-28T12:52:14Z ~2026-31849-31 260704 6682336 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Jernej Kopitar |image_size = 250px |image = Jernej Kopitar.jpg |caption = Kopitar na risbi [[Savo Sovre|Sava Sovreta]] |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date = <!-- Wikidata --> |death_place = <!-- Wikidata --> |other_names = |known_for = |occupation = <!-- Wikidata --> |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} [[Slika:Jernej Kopitar - Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark.pdf|sličica|page=2|Naslovna stran knjige ''Grammatik der Slaviſchen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark'', 1808|link=Slika:Jernej_Kopitar_-_Grammatik_der_Slavischen_Sprache_in_Krain,_Kärnten_und_Steyermark.pdf%3Fpage=2]] '''Jernej Kopitar''' (tudi ''Bartholomäus Kopitar'', ''Bartholomaeus Kopitar'' ali ''Bartholomaeus Kopittar<ref name=":992">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/vodice/02791/?pg=28|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02791 {{!}} Vodice {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-16|website=data.matricula-online.eu}}</ref>''), [jêrnej kopítar], [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[Cenzura|cenzor]], [[prevajalec]], [[Slavistika|slavist]], [[Filologija|filolog]], [[bibliotekar]], [[pisatelj]], [[pravnik]] in [[narodni buditelj]], * [[21. avgust]] [[1780]], [[Repnje|Repnje]] pri [[Vodice|Vodicah]], † [[11. avgust]] [[1844]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. Skupaj z [[Josef Dobrovský|Josefom Dobrovskim]] in [[Josef Pavol Šafárik|Pavlom Jožefom Šafárikom]] je bil ustanovitelj znanstvene slavistike in pionir [[avstroslavizem|avstroslavizma]]. Kopitar je bil tudi utemeljitelj [[karantansko-panonske teorije|karantansko-panonske teorije]], po kateri naj bi stara cerkvena slovanščina temeljila na staroslovanskem govoru z območja Moravske kneževine v [[Panonija|Panoniji]]. ==Življenje== [[Slika:Grave of Jernej Kopitar at Navje park in Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|left|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780 IN SLAVICIS LITERIS AVGENDIS MAGNI DOBROVII INGENIOSVS AEMVLATOR OBIIT VINDOBONAE D(IE) II. M(ENSIS) AVGVSTI 1844'' - Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. V razvijanju slovanske znanosti je z genialno nadarjenostjo vneto sledil vzorniku, velikemu Dobrovskemu. Umrl na Dunaju, dne 11. avgusta 1844.<ref>{{Navedi splet|title=Kopitarjev spomenik na Navju|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/kopitarjev-spomenik-na-navju/|accessdate=2026-01-30|language=sl-SI}}</ref>]] Kopitar se je rodil 21. avgusta 1780 v Repnjah kot četrti od sedmih otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja, in kmetice Marije, roj. Resman, iz Repenj (pri Ocepkovih, številka 17). Krščen je bil 21. avgusta v [[Župnija Vodice|župniji Vodice]].<ref name=":992" /> Njegov oče je užival velik ugled, bil je umen sadjar, soseska ga je izbrala za cerkvenega ključarja, zemljiška gosposka pa ga je imenovala za župana (''Dorfrichter''). To vsekakor pomeni, de je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]], dramatika [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]], pesnika ter jezikoslovca [[Jurij Japelj|Jurija Japlja]] in seveda podjetnika [[Žiga Zois|Žiga Zoisa]]. Z njegovo finančno podporo je 1808. leta odšel na Dunaj, da bi študiral pravo. Marca 1809 je naredil državni izpit iz naravnega prava, na koncu avgusta iz državnega, mednarodnega ter kazenskega, julija 1810 pa iz rimskega prava. Pred 7. decembrom 1810 je prevzel mesto domačega učitelja v družini Rumuna Gike, kjer je poleg celovite oskrbe prejemal še 1000 goldinarjev letne plače. Na Dunaju je ostal do svoje smrti 11. avgusta 1844. Pokopali pa so ga na ljubljanskem pokopališču [[Navje]]. ==Delo== Kopitar je izšel iz Zoisovega krožka, ki je močno vplival na njegovo miselnost ter ga podpiral pri uresničitvi njegovih znanstvenih in literarnih interesov. Njegov literarni prvenec je bila igra[[August von Kotzebue| Augusta von Kotzebuea]] »Der Hahnenschlag«, ki jo je priredil in ji dal naslov ''[[Tinček Petelinček]]''. Igra je bila uprizorjena leta 1803 na ljubljanskem [[Stanovsko gledališče|stanovskem gledališču]]. Med igralci so bili predvsem otroci, med drugim tudi otroci Zoisove sestre. Največ se je ukvarjal z jezikoslovjem in slovničarstvom. Že v mladih letih se je začel zanimati za izvor stare cerkvene slovanščine. Tudi v slovnici je natančno pisal o delovanju in jeziku sv. [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] ter o cirilici in glagolici. Leta 1806 je Kopitar poučeval konteso Eugenie-Lucie-Adelaide Bellegarde slovenščino. To je bil eden izmed razlogov, da se je začel intenzivno ukvarjati s študijem slovenske slovnice, saj takrat ni imel na razpolago ustreznih učbenikov. Izdal je prvo slovensko znanstveno slovnico: ''[[Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark|Grammatik der slaviſchen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark]]'' (1808–1809). Na Dunaju je navezal stike z Novogrki, Srbi, Romuni in Albanci. Z njimi se je rad sestajal in se tako naučil še drugih jezikov. Prisvojil si je znanje grščine, latinščine, francoščine, angleščine ter italijanščine, obvladal pa je tudi južnoslovanske jezike. Leta 1810 je na Dunaju postal cenzor za slavistične in novogrške knjige. Na kongresu na Dunaju se je leta 1815 srečal z [[brata Grimm|Jacobom Grimmom]]. Med leti 1816 in 1829 sta si dopisovala o [[etimologija|etimologiji]], slovenskih ljudskih pesmih in pravljicah, [[basen|basnih]] in [[mitologija|mitologiji]]. V avstrijskih znanstvenih časopisih je Kopitar objavljal spise o jeziku, zgodovini, literaturi in kulturi Slovencev in drugih slovanskih narodov. Teh spisov je 126. Vsa njegova dela so bila napisana v[[nemščina| nemščini]] in[[latinščina| latinščini]]. Njegova zasluga je bila, da je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenski jezik. Tam je poučeval tudi [[Vuk Stefanović Karadžić]], čigar delo je Kopitar zelo cenil. Po njegovem mnenju naj bi bila srbska poezija zgled slovenskim pesnikom. Po Kopitarjevem načrtu naj bi kranjski pisatelji namesto nemških prevajali latinska dela. S tem je skušal slovenščino očistiti germanizmov. Poleg tega naj bi sestavili popoln slovar kranjskega jezika. Želel si je, da bi se zahodni Slovani duhovno in kulturno združili s pomočjo skupnega črkopisa po načelu: kolikor glasov toliko črk. Navdih za to je verjetno dobil v knjigi[[Janez Žiga Valentin Popovič | Janeza Žige Popoviča]] ''[[Untersuchungen vom Meere]]'' iz leta 1750, ki so bile v Zoisovi knjižnici ter pri starih Grkih, ki so se kljub narečij vsi držali enega pravopisa. Kopitar je menil, da so jezikovno del Slovencev tudi tako imenovani [[Kajkavščina|Kajkavci]] (Bezjaki)<ref>{{Navedi splet|title=Fran/Pleteršnik|url=https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/3990372/bezjak?View=1&Query=Bezjak|website=Fran|accessdate=2026-01-30|language=sl}}</ref> na Hrvaškem. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil prav tako slovenski.<ref>{{Navedi splet|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|website=siol.net|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> Prav tako je nasprotoval štokavizaciji Kajkavcev in hrvaškemu ilirizmu [[Ljudevit Gaj|Ljudevita Gaja]]. Kopitar je imel veliko število korespondentov. Med njimi je bil [[Urban Jarnik]]. Nekaj časa je bil tudi Vodnikov konkurent, saj se je z njim boril za pozornost Dobrovskega. Njegovo zanimanje za staro cerkveno slovanščino je postajalo iz leta v leto večje in je predstavljalo središče njegovih raziskav. Skoraj v vsakem pismu je prosil Dobrovskega za izdajo kritične slovnice cerkvenoslovenskega jezika. Na Slovenskem je bil Kopitar do leta 1830 ena vodilnih osebnosti na kulturnem področju. V tem času je veliko truda vložil v čiščenje jezika, zbiranje besed, sestavljanje šolskih učbenikov ter reformiranje črkopisa. Leta 1836 je izdal knjigo ''Glagolita Clozianus'', v kateri je med drugim obravnaval [[Brižinski spomeniki|Brižinske spomenike]], ter svojo teorijo o nastanku stare cerkvene slovanščine. V tem delu je predstavljena tudi njegova panonska teorija. Kopitar ni želel, da bi ga portretirali, zato tudi ni skoraj nobene njegove slike. Za svoje zasluge je leta 1842 prejel odlikovanje [[Pour le Mérite]] za znanost in umetnost kralja Friderika Viljema IV. == Jezikovne reforme == V zgodnjih tridesetih letih 19. stoletja se je Kopitar vključil v [[Slovenska abecedna vojna|slovensko abecedno vojno]] (''Črkarska pravda''), razpravo o pravopisni reformi. Podpiral je radikalne reforme stare [[Bohoričica|bohoričeve abecede]], ki jih je najprej predlagal [[Peter Dajnko]] in nato [[Franc Serafin Metelko]]. Kopitarjev glavni nasprotnik v sporu je bil filolog [[Matija Čop]]. Čop je prepričal priznanega [[Čehi|češkega]] učenjaka [[František Ladislav Čelakovský|Františka Čelakovskega]], da je objavil uničujočo kritiko predlaganih abecednih reform, ki so spodkopale Kopitarjevo avtoriteto. Vprašanje je bilo rešeno s kompromisnim sprejetjem [[Gajica|Gajeve latinske abecede]]. Čop in Kopitar se nista strinjala tudi glede vprašanja, ali naj bi Slovenci razvili svojo nacionalno kulturo. Kopitar se je zavzemal za postopen razvoj k skupnemu knjižnemu jeziku za vse [[Južni Slovani|južnoslovanske narode]], pri čemer bi [[slovenska narečja]] ostala pogovorni jezik kmetov. Čop pa je vztrajal pri ustvarjanju visoke kulture v slovenščini, ki bi sledila sodobnim literarnim trendom. Eden glavnih podpornikov Čopovega projekta, pesnik [[France Prešeren]], je ostro kritiziral Kopitarjeva stališča, kar je vodilo do pogostih spopadov med njima. Politično je bil Kopitar zagovornik [[Avstroslavizem|avstroslavizma]], doktrine, katere cilj je bil enotnost [[Slovani|slovanskih]] ljudstev znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarstva]]. Bil je tudi odločen [[Konservatizem|konservativec]] in podpornik [[Klemens von Metternich|Metternichovega]] režima s paternalističnim pristopom do kmečke kulture. Po drugi strani pa sta Čop in Prešeren poudarjala gojenje slovenščine kot sredstvo za nastanek laične slovenske inteligence, ki bi spodbujala in razvijala specifično slovensko identiteto v okviru slovanske solidarnosti. Po abecedni vojni v tridesetih letih 19. stoletja se je Kopitarjev politični in kulturni vpliv v njegovih rodnih [[Slovenske dežele|slovenskih deželah]] znatno zmanjšal. Hkrati pa je pridobil vpliv med drugo južnoslovansko [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenco]], zlasti [[Srbi|srbsko]]. Vplival je na [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] pri oblikovanju novega standarda za [[Srbščina|srbski]] knjižni jezik, ki bi temeljil na splošni rabi. == Smrt in zapuščina == [[Slika:Grave of Jernej Kopitar, Vienna.jpg|sličica|Nagrobnik Jerneja Kopitarja na Dunaju, katerega so kasneje preselili v [[Navje]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] Kopitar je umrl na Dunaju 11. avgusta 1844, menda je ob njegovi smrtni postelji stal Karadžić. Pokopan je bil na pokopališču sv. Marxa na Dunaju, teolog Michal Josef Fessl pa je tam oktobra 1845 dal Kopitarju postaviti nagrobnik. Kopitarjeve posmrtne ostanke in nagrobnik so leta 1897 prenesli na [[Navje|pokopališče sv. Krištofa]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1955 so Kopitarjeve posmrtne ostanke prenesli v [[Navje|spominski park Navje]], kjer je zdaj razstavljen tudi njegov nagrobnik, na robu nekdanjega pokopališča sv. Krištofa. Po njem je poimenovana soseska v [[Beograd|Beogradu]], glavnem mestu [[Srbija|Srbije]], imenovana Kopitareva Gradina. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{SloBio|id=287315|avtor=Kernc Eleonora|ime=Kopitar Jernej|vir=SBL}} * ''Bartholomäus (Jernej) Kopitar : neue Studien und Materialien anlässlich seines 150. Todestages''. Ur. [[Walter Lukan]]. Wien, 1994; * Kos, Janko. ''Pregled slovenskega slovstva''. Ljubljana, 2002. * Lukan, Walter. »Bartholomäus Kopitars 'Bibliothekarischer Bericht' - ein Dokument des Austroslawismus und die Probleme seiner Veröffentlichung«. ''Österreichische Osthefte'' 37 (1995), 147-194; * --. »´Le čevlje sodi naj Kopitar!´ - in Penzelnovega Horacija!«. V ''Melikov zbornik''. Ljubljana, 2001, 431-440 *Mitrović, Marija. ''Geschichte der slowenischen Literatur: von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Klagenfurt, 2001. *Pogačnik, Jože. Jernej Kopitar. Znameniti Slovenci. Ljubljana, 1977 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{Dlib|ime=Jernej Kopitar}} * Josip Marn, 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog Kopitarjeva spomenica] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopitar, Jernej}} [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Jernej Kopitar|*]] [[Kategorija:Slovenski cenzorji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Paleolingvisti]] [[Kategorija:Slovenski monarhisti]] [[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]] 7nzwhm90uenos1lmnbq7my0f2ewy2sa 0 30203 6682522 6510623 2026-05-29T10:07:28Z TadejM 738 popravek sklanjanja po Besani in mnenju Svetovalnice 6682522 wikitext text/x-wiki [[slika:spacetime curvature.png|thumb|right|300px|[[razsežnost|Trirazsežna]] analogija popačenja prostor-časa. [[Snov]] spremeni [[geometrija|geometrijo]] prostor-časa in ([[ukrivljenost|ukrivljena]]) geometrija je obravnavana kot [[gravitacija]]. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenosti [[prostor]]a, ampak [[koordinatni sistem]], naložen na ukrivljen prostor-čas. V ravnem prostor-času bi bil raven.]] '''Prôstor-čàs''' je v [[Albert Einstein|Einsteinovi]] [[posebna teorija relativnosti|posebni]] in [[splošna teorija relativnosti|splošni teoriji relativnosti]] [[štirirazsežni prostor|štirirazsežni]] [[prostor]], ki ga sestavljajo [[3 (število)|tri]] prostorske in [[1 (število)|ena]] [[čas]]ovna [[razsežnost]]. V prostor-času se dogajajo vsi [[fizika]]lni [[dogodek (fizika)|dogodki]]. [[Gibanje]] [[planet]]ov okrog [[Sonce|Sonca]] se lahko, na primer, opiše s posebno vrsto prostora-časa, kakor tudi širjenje [[svetloba|svetlobe]] okrog [[vrtenje|vrteče]] [[zvezda|zvezde]]. Ukrivljenje prostor-časa je glavni dejavnik [[gravitacija|gravitacije]], saj se tkanina prostora-časa upogne somerno z [[masa|maso]] [[telo (fizika)|telesa]], ki se ga »postavi« nanj. Telesa z manjšo maso naredijo manjšo vdolbino v prostor-čas in krožijo po robu vdolbine masivnejših teles. == Zunanje povezave == * Sašo Dolenc (2000), ''[http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/teksti/relativnost_splosna.htm Prostor-čas in gravitacija: uvod v splošno teorijo relativnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141228103551/http://www.kvarkadabra.net/index.html?%2Fvesolje%2Fteksti%2Frelativnost_splosna.htm |date=2014-12-28 }}'', [[Kvarkadabra]], 7, december. {{razsežnost}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fizikalni koncepti]] [[Kategorija:Relativnost]] {{škrbina-fizika}} 4lnvhc3pxffhw4m3ma9y5l2cbap6yn3 0 33215 6682432 6675146 2026-05-28T20:28:02Z ~2026-31886-57 260731 /* */ Alex petkovic je odkril dež 6682432 wikitext text/x-wiki {{vreme}} [[Slika:Po dežju vedno posije sonce.jpg|thumb|right|250px|Dež ob sočasnem sijanju [[sonce|sonca]]]] [[Slika:22 Regen ubt.jpeg|thumb|250px|Padanje dežja]] {{Listen|filename=Thunder.ogg|title=Dež|description=tipičen zvok dežja z [[grom|grmenjem]]|format=[[Ogg]]}} '''Dèž''' je oblika [[padavine|padavin]] v [[kapljevina|kapljevinskem]] [[agregatno stanje|stanju]], ki nastajajo v [[oblak]]ih. [[kaplja|Kapljice]] naraščajo zaradi [[koagulacija|koagulacije]] in, ko je njihov premer večji od 0,5&nbsp;mm, prično padati proti zemlji. Ves dež ne doseže [[zemeljsko površje|zemeljskega površja]], nekaj ga pri [[prosti pad|prostem padanju]] skozi suhi [[zrak]] tudi [[izhlapevanje|izhlapi]]. Alex je bil prvi ko je odkril Dež je glavni vir sladke vode za večino področij sveta, ki zagotavlja ustrezne pogoje za različne tipe [[ekosistem]]ov, kot tudi vode za [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]] in namakanje pridelka. Dež igra vidno vlogo v [[vodni cikel|hidrološkem ciklu]], v katerem [[vlaga]] iz [[ocean]]ov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo in se prej ali slej vrne v ocean s tokovi in [[reka]]mi, s čimer se cikel ponovi. Navadno ima dež [[pH]] rahlo pod 6, zaradi absorpcije [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] iz ozračja, ki v kapljici [[disociacija|disociira]] in tvori majhne količine [[ogljikova kislina|ogljikove kisline]]. V nekaterih puščavskih območjih lahko prah v zraku vsebuje dovolj [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], da ublaži naravno kislost padavin: v takih področjih je dež lahko nevtralen ali celo [[bazičnost|bazičen]]. Dežju z vrednostjo pH pod 5,6 pravimo [[kisli dež]]. Značilen vonj, ki včasih spremlja dež, je posledica [[ozon]]a (podoben vonju po gnilih jajcih). Odkril je dež Alex's Petković == Nastanek dežja == Če je [[oblak]] zelo visoko in če je zrak pod njim dovolj suh, lahko dežne kapljice pri padanju izparijo in tako ne padejo na zemeljsko površino. Temu pojavu pravimo [[virga]]. Šele tedaj, ko je zrak toliko nasičen z vodno paro vse do zemeljske površine, da se izparevanje znatno zmanjša, prične padati dež na zemeljsko površino. Dežne kapljice, padajoče iz oblakov, ki so debeli 700 m, dospejo na zemeljsko površino le, če ti oblaki niso više kot 3000 m. Glede na velikost vodnih kapljic in jakost padavin lahko le-te razdelimo na [[trajni dež]] in na občasne [[ploha|plohe]] ali [[nevihta|nevihte]]. == Pomembnost dežja == Dež je najbolj pogosta oblika padavin in prispeva k zmanjševanju [[vodni ciklus|vodnega ciklusa]], ki je za življenje na Zemlji odločilen dejavnik. Dolgoročno dež napaja potoke in [[reka|reke]] z vseh gora. Dež čisti [[prah]], [[cvetni prah]] in druge delce v [[zrak]]u. Dež vsebuje raztopljene [[kisik]], [[dušik]], [[ogljikov dioksid]], [[žveplova kislina|žveplovo kislino]] in [[dušikova kislina|dušikovo kislino]]. Dež lahko raztaplja minerale iz kamnin in zemlje, ki služijo kot hranilo za rastline in druge oblike življenja. Prekomerni dež lahko sčasoma pripelje do spremembe lokalne [[klima|klime]] (mikroklime) ter posledično do spremembe živalskih in rastlinskih vrst. Preoblikuje površje, in sicer s spiranjem, obsežnimi erozijami ali zasičenjem tal. Kratkoročno pretirano deževje lahko privede do lokalnih [[hudournik]]ov in [[poplava|poplav]]. Na hribovitih pobočjih lahko povzroči [[zemeljski plaz|plazove]]. Pomanjkanje dežja povzroči dolgotrajne [[suša|suše]] in s tem spremembe lokalnega podnebja, ki lahko povzročijo tudi spremembe v živalskih in rastlinskih vrst. Ta proces spodbuja širjenje [[puščava|puščav]]. == Dežne kaplje == [[File:Raindrops sizes.svg|200px|thumb|Oblika dežnih kapljic v odvisnosti od njihove velikosti]] Največje vodne kapljice običajno ne morejo biti težje od 0,2 grama, kar ustreza premeru 7&nbsp;mm. Največje dežne kaplje na Zemlji so bile leta 2004 zabeležene nad [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Marshallovi otoki|Marshallovimi otoki]] - nekatere izmed njih so bile velike do 10&nbsp;mm, kar je blizu teoretične meje velikosti v laboratorijskih pogojih. Izjemno velikost si razlagamo s kondenzacijo trdnih delcev v zraku zaradi dima ali z zlivanjem kapelj v malih območjih s posebej veliko količino tekoče vode.<ref>{{navedi revijo |first1=Peter V. |last1=Hobbs |first2=Arthur L. |last2=Rangno |year=2004 |title=Super-large raindrops |journal=Geophysical Research Letters |volume=31 |issue=13 |doi=10.1029/2004GL020167}}</ref> Večje kapljice se med padanjem razbijejo v drobnejše. Največja hitrost padanja vodnih kapljic s premerom okrog 5&nbsp;mm znaša 8 m na sekundo. Kadar so kapljice večje, se pri padanju sploščijo in tedaj se poveča [[zračni upor]]. Zaradi tega se lahko večje vodne kapljice obdržijo v lebdečem stanju v zraku. Majhne dežne kaplje, ki se imenujejo oblačne kapljice, imajo skoraj obliko [[krogla|krogle]], zelo velike kaplje pa dobijo obliko [[padalo|padala]]. V povprečju imajo dežne kaplje premer od 1 do 2&nbsp;mm. Padajoče dežne kaplje so pogosto upodobljene, kot da bi imele obliko solze, okrogle na dnu in ozke na vrhu, vendar je to napačno - takšno obliko imajo le kapljice vode, ki kapljajo z nekega vira, v trenutku nastanka. [[Zvok]] dežnih kapelj je posledica mehurčkov zraka, ki nihajo pod vodo. Pri padcu kaplje ob tla je zvok odvisen od površine. == Merjenje količine dežja == [[File:2013-10-14 12 27 49 National Weather Service Standard Rain Gauge.JPG|200x280px|thumb|right|Standardni [[NOAA]] dežemer]] Količino dežja merimo z [[dežemer]]om (''ombrometrom'') in izrazimo kot globino vode, ki se zbere na ravni podlagi. Merimo jo lahko na [[1 E-4 m|četrtinko mm]] [[natančnost|natančno]]. Včasih jo izrazimo v litrih na kvadratni meter (1 L/m² = 1&nbsp;mm). Količine padavin se aktivno ocenjujejo z radarjem in pasivno z vremenskimi sateliti. Globalno [[povprečna letna količina padavin]] je 990&nbsp;mm (39 palcev). == Vrsta dežja == Glede na vremenske in geografske razmere, obstajajo različne oblike dežja. Vrste dežja lahko razvrstimo glede na trajanje ali jakost. [[Nevihta]]: je lahko šibka ali močna, njene padavine in dežne kapljice so intenzivne. Vključuje možnost vetra in toče. Močan dež: je tako opredeljen s svojo intenzivnostjo in trajanjem. Močan dež pride v tropskih, subtropskih in zmernih zemljepisnih širinah. Traja lahko nekaj minut ali ur. [[Tornado]]: je zelo močan, močnejši kot [[monsun]]. Spremljajo ga močan veter, velike kapljice, dovolj težko deževje za poplave in hude posledice. Dežne kaplje se lahko spremenijo v izjemno debelo [[toča|točo]]. [[Vodna tromba|Vodne trombe]] so vrtinci vetra, kot nekakšne "oči" viharja. Dež: je šibak, zmeren, ki ne dosega intenzivnosti nevihte. Monsun: zelo močne [[padavine]], več dežja. Pojavlja se v določenem obdobju, vendar le na področjih ekvatorialnega [[podnebje|podnebja]],skoraj vedno v poletnih mesecih. == Kultura == [[slika:Tlalocbraziercentered.jpg|thumb|Upodobitev [[Tlaloc]]a, vrhovnega božanstva dežja v [[Azteška mitologija|Azteški mitologiji]]]] Kulturni odnos do dežja se po svetu razlikuje. Na [[Zahod]]u ima dež tradicionalno žalostno in negativno konotacijo, za razliko od svetlega in veselega [[sonce|sonca]]. V [[suša|sušnih]] predelih, kot je [[Indija]], dež pričakajo [[evforija|evforično]]. V [[slovanska mitologija|slovanski mitologiji]] je bil bog dežja [[Perun]]. V mnogih kulturah so ljudje razvili številna sredstva za zaščito pred dežjem, kot sta [[dežnik]] in [[dežni plašč]], ter naprave za preusmeritev padlega dežja, kot sta [[odtok]] in reguliran [[hudournik (vodovje)|hudournik]]. Deževnico lahko zbiramo za pitje ali uporabimo kot vodo za izplakovanje ali namakanje. Mnogi ljudje, še posebej v tropskem podnebju, kjer dež navadno pada v [[nevihta]]h z udarci [[strela|strele]], v deževnih dneh raje ostajajo v stavbah. Mnogim ljudem se zdi [[vonj]] dežja posebej prijeten in poseben. Vir tega vonja je dišeče olje, ki ga tvorijo rastline in ga v sušnem obdobju vsrkavajo skale in zemlja. To olje, imenovano ''[[petrichor]]'', se med deževjem sprošča v ozračje, kar da značilen vonj. V zadnjih desetletjih je prišlo do pojava, ki povzroča dež pogosteje takrat, ko je [[sončno sevanje|sončnega sevanja]] manj, torej ponoči. == Glej tudi == * [[vodni cikel]] * [[vreme]] * [[podnebje]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Rain}} {{Wikislovar|dež|Dež}} * [http://www.geography-site.co.uk/pages/physical/climate/why%20does%20it%20rain.html What are clouds, and why does it rain?] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/sci/tech/146120.stm BBC article on the weekend rain effect] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/3893671.stm BBC article on rain-making] * [http://www.earthsky.org/humanworld/interviews.php?id=49324 Do we have enough fresh water? Johan Rockstrom says we do, if we use it correctly.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081005022003/http://www.earthsky.org/humanworld/interviews.php?id=49324 |date=2008-10-05 }} Earth & Sky interview, discusses capturing rainfall and reducing runoff, partly through conservation tillage. {{-}} {{padavine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dež| ]] [[Kategorija:Padavine]] hw29baq1qmhoca059343mb5voaqcmsf 6682434 6682432 2026-05-28T20:28:37Z Divinations 237805 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-31886-57|~2026-31886-57]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-31886-57|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Yerpo (6682432): odstranitev vandalizma 6023163 wikitext text/x-wiki {{vreme}} [[Slika:Po dežju vedno posije sonce.jpg|thumb|right|250px|Dež ob sočasnem sijanju [[sonce|sonca]]]] [[Slika:22 Regen ubt.jpeg|thumb|250px|Padanje dežja]] {{Listen|filename=Thunder.ogg|title=Dež|description=tipičen zvok dežja z [[grom|grmenjem]]|format=[[Ogg]]}} '''Dèž''' je oblika [[padavine|padavin]] v [[kapljevina|kapljevinskem]] [[agregatno stanje|stanju]], ki nastajajo v [[oblak]]ih. [[kaplja|Kapljice]] naraščajo zaradi [[koagulacija|koagulacije]] in, ko je njihov premer večji od 0,5&nbsp;mm, prično padati proti zemlji. Ves dež ne doseže [[zemeljsko površje|zemeljskega površja]], nekaj ga pri [[prosti pad|prostem padanju]] skozi suhi [[zrak]] tudi [[izhlapevanje|izhlapi]]. Dež je glavni vir sladke vode za večino področij sveta, ki zagotavlja ustrezne pogoje za različne tipe [[ekosistem]]ov, kot tudi vode za [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]] in namakanje pridelka. Dež igra vidno vlogo v [[vodni cikel|hidrološkem ciklu]], v katerem [[vlaga]] iz [[ocean]]ov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo in se prej ali slej vrne v ocean s tokovi in [[reka]]mi, s čimer se cikel ponovi. Navadno ima dež [[pH]] rahlo pod 6, zaradi absorpcije [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] iz ozračja, ki v kapljici [[disociacija|disociira]] in tvori majhne količine [[ogljikova kislina|ogljikove kisline]]. V nekaterih puščavskih območjih lahko prah v zraku vsebuje dovolj [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], da ublaži naravno kislost padavin: v takih področjih je dež lahko nevtralen ali celo [[bazičnost|bazičen]]. Dežju z vrednostjo pH pod 5,6 pravimo [[kisli dež]]. Značilen vonj, ki včasih spremlja dež, je posledica [[ozon]]a (podoben vonju po gnilih jajcih). == Nastanek dežja == Če je [[oblak]] zelo visoko in če je zrak pod njim dovolj suh, lahko dežne kapljice pri padanju izparijo in tako ne padejo na zemeljsko površino. Temu pojavu pravimo [[virga]]. Šele tedaj, ko je zrak toliko nasičen z vodno paro vse do zemeljske površine, da se izparevanje znatno zmanjša, prične padati dež na zemeljsko površino. Dežne kapljice, padajoče iz oblakov, ki so debeli 700 m, dospejo na zemeljsko površino le, če ti oblaki niso više kot 3000 m. Glede na velikost vodnih kapljic in jakost padavin lahko le-te razdelimo na [[trajni dež]] in na občasne [[ploha|plohe]] ali [[nevihta|nevihte]]. == Pomembnost dežja == Dež je najbolj pogosta oblika padavin in prispeva k zmanjševanju [[vodni ciklus|vodnega ciklusa]], ki je za življenje na Zemlji odločilen dejavnik. Dolgoročno dež napaja potoke in [[reka|reke]] z vseh gora. Dež čisti [[prah]], [[cvetni prah]] in druge delce v [[zrak]]u. Dež vsebuje raztopljene [[kisik]], [[dušik]], [[ogljikov dioksid]], [[žveplova kislina|žveplovo kislino]] in [[dušikova kislina|dušikovo kislino]]. Dež lahko raztaplja minerale iz kamnin in zemlje, ki služijo kot hranilo za rastline in druge oblike življenja. Prekomerni dež lahko sčasoma pripelje do spremembe lokalne [[klima|klime]] (mikroklime) ter posledično do spremembe živalskih in rastlinskih vrst. Preoblikuje površje, in sicer s spiranjem, obsežnimi erozijami ali zasičenjem tal. Kratkoročno pretirano deževje lahko privede do lokalnih [[hudournik]]ov in [[poplava|poplav]]. Na hribovitih pobočjih lahko povzroči [[zemeljski plaz|plazove]]. Pomanjkanje dežja povzroči dolgotrajne [[suša|suše]] in s tem spremembe lokalnega podnebja, ki lahko povzročijo tudi spremembe v živalskih in rastlinskih vrst. Ta proces spodbuja širjenje [[puščava|puščav]]. == Dežne kaplje == [[File:Raindrops sizes.svg|200px|thumb|Oblika dežnih kapljic v odvisnosti od njihove velikosti]] Največje vodne kapljice običajno ne morejo biti težje od 0,2 grama, kar ustreza premeru 7&nbsp;mm. Največje dežne kaplje na Zemlji so bile leta 2004 zabeležene nad [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Marshallovi otoki|Marshallovimi otoki]] - nekatere izmed njih so bile velike do 10&nbsp;mm, kar je blizu teoretične meje velikosti v laboratorijskih pogojih. Izjemno velikost si razlagamo s kondenzacijo trdnih delcev v zraku zaradi dima ali z zlivanjem kapelj v malih območjih s posebej veliko količino tekoče vode.<ref>{{navedi revijo |first1=Peter V. |last1=Hobbs |first2=Arthur L. |last2=Rangno |year=2004 |title=Super-large raindrops |journal=Geophysical Research Letters |volume=31 |issue=13 |doi=10.1029/2004GL020167}}</ref> Večje kapljice se med padanjem razbijejo v drobnejše. Največja hitrost padanja vodnih kapljic s premerom okrog 5&nbsp;mm znaša 8 m na sekundo. Kadar so kapljice večje, se pri padanju sploščijo in tedaj se poveča [[zračni upor]]. Zaradi tega se lahko večje vodne kapljice obdržijo v lebdečem stanju v zraku. Majhne dežne kaplje, ki se imenujejo oblačne kapljice, imajo skoraj obliko [[krogla|krogle]], zelo velike kaplje pa dobijo obliko [[padalo|padala]]. V povprečju imajo dežne kaplje premer od 1 do 2&nbsp;mm. Padajoče dežne kaplje so pogosto upodobljene, kot da bi imele obliko solze, okrogle na dnu in ozke na vrhu, vendar je to napačno - takšno obliko imajo le kapljice vode, ki kapljajo z nekega vira, v trenutku nastanka. [[Zvok]] dežnih kapelj je posledica mehurčkov zraka, ki nihajo pod vodo. Pri padcu kaplje ob tla je zvok odvisen od površine. == Merjenje količine dežja == [[File:2013-10-14 12 27 49 National Weather Service Standard Rain Gauge.JPG|200x280px|thumb|right|Standardni [[NOAA]] dežemer]] Količino dežja merimo z [[dežemer]]om (''ombrometrom'') in izrazimo kot globino vode, ki se zbere na ravni podlagi. Merimo jo lahko na [[1 E-4 m|četrtinko mm]] [[natančnost|natančno]]. Včasih jo izrazimo v litrih na kvadratni meter (1 L/m² = 1&nbsp;mm). Količine padavin se aktivno ocenjujejo z radarjem in pasivno z vremenskimi sateliti. Globalno [[povprečna letna količina padavin]] je 990&nbsp;mm (39 palcev). == Vrsta dežja == Glede na vremenske in geografske razmere, obstajajo različne oblike dežja. Vrste dežja lahko razvrstimo glede na trajanje ali jakost. [[Nevihta]]: je lahko šibka ali močna, njene padavine in dežne kapljice so intenzivne. Vključuje možnost vetra in toče. Močan dež: je tako opredeljen s svojo intenzivnostjo in trajanjem. Močan dež pride v tropskih, subtropskih in zmernih zemljepisnih širinah. Traja lahko nekaj minut ali ur. [[Tornado]]: je zelo močan, močnejši kot [[monsun]]. Spremljajo ga močan veter, velike kapljice, dovolj težko deževje za poplave in hude posledice. Dežne kaplje se lahko spremenijo v izjemno debelo [[toča|točo]]. [[Vodna tromba|Vodne trombe]] so vrtinci vetra, kot nekakšne "oči" viharja. Dež: je šibak, zmeren, ki ne dosega intenzivnosti nevihte. Monsun: zelo močne [[padavine]], več dežja. Pojavlja se v določenem obdobju, vendar le na področjih ekvatorialnega [[podnebje|podnebja]],skoraj vedno v poletnih mesecih. == Kultura == [[slika:Tlalocbraziercentered.jpg|thumb|Upodobitev [[Tlaloc]]a, vrhovnega božanstva dežja v [[Azteška mitologija|Azteški mitologiji]]]] Kulturni odnos do dežja se po svetu razlikuje. Na [[Zahod]]u ima dež tradicionalno žalostno in negativno konotacijo, za razliko od svetlega in veselega [[sonce|sonca]]. V [[suša|sušnih]] predelih, kot je [[Indija]], dež pričakajo [[evforija|evforično]]. V [[slovanska mitologija|slovanski mitologiji]] je bil bog dežja [[Perun]]. V mnogih kulturah so ljudje razvili številna sredstva za zaščito pred dežjem, kot sta [[dežnik]] in [[dežni plašč]], ter naprave za preusmeritev padlega dežja, kot sta [[odtok]] in reguliran [[hudournik (vodovje)|hudournik]]. Deževnico lahko zbiramo za pitje ali uporabimo kot vodo za izplakovanje ali namakanje. Mnogi ljudje, še posebej v tropskem podnebju, kjer dež navadno pada v [[nevihta]]h z udarci [[strela|strele]], v deževnih dneh raje ostajajo v stavbah. Mnogim ljudem se zdi [[vonj]] dežja posebej prijeten in poseben. Vir tega vonja je dišeče olje, ki ga tvorijo rastline in ga v sušnem obdobju vsrkavajo skale in zemlja. To olje, imenovano ''[[petrichor]]'', se med deževjem sprošča v ozračje, kar da značilen vonj. V zadnjih desetletjih je prišlo do pojava, ki povzroča dež pogosteje takrat, ko je [[sončno sevanje|sončnega sevanja]] manj, torej ponoči. == Glej tudi == * [[vodni cikel]] * [[vreme]] * [[podnebje]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Rain}} {{Wikislovar|dež|Dež}} * [http://www.geography-site.co.uk/pages/physical/climate/why%20does%20it%20rain.html What are clouds, and why does it rain?] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/sci/tech/146120.stm BBC article on the weekend rain effect] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/3893671.stm BBC article on rain-making] * [http://www.earthsky.org/humanworld/interviews.php?id=49324 Do we have enough fresh water? Johan Rockstrom says we do, if we use it correctly.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081005022003/http://www.earthsky.org/humanworld/interviews.php?id=49324 |date=2008-10-05 }} Earth & Sky interview, discusses capturing rainfall and reducing runoff, partly through conservation tillage. {{-}} {{padavine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dež| ]] [[Kategorija:Padavine]] du7curogfv8gnd162a9fip2dc5l4tyt 0 41569 6682343 6245227 2026-05-28T13:14:23Z Sportomanokin 14776 6682343 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letališče | name = Letališče Edvarda Rusjana Maribor | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = Maribor airport from airplane.jpg | image-width = 290 | image2 = | image2-width = 250 | caption2 = | IATA = MBX | ICAO = LJMB | pushpin_map = Slovenija | pushpin_map_caption = Lokacija letališča v Sloveniji | pushpin_label = Letališče Edvarda Rusjana Maribor | pushpin_label_position = right | type = Mednarodno letališče | owner = Republika Slovenija | operator = DRI upravljanje investicij d.o.o. | city-served = [[Maribor]] | opened = 29. maj 1976<ref>{{cite web|title=Maribor na krilih v svet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4Q09361G/index.html#zoom=z|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=31. maj 1976}}</ref> | location = [[Orehova vas|Orehova vas]] | elevation-f = 876 | elevation-m = 267 | coordinates = {{Coord|46|28|48|N|015|41|10|E|type:airport_region:SI|display=inline,title|name=Letališče Edvarda Rusjana Maribor}} | website = [https://www.mbx-airport.si/en/airport/] | metric-elev = Y | metric-rwy = Y | r1-number = 14/32 | r1-length-f = 8202 | r1-length-m = 2500 | r1-surface = [[Bitumen|Asfalt]] | r2-number = 14/32 | r2-length-f = 3937 | r2-length-m = 1200 | r2-surface = [[Trava]] | stat-year = 2015 | stat1-header = Št. potnikov | stat1-data = 8890 | stat2-header = Sprememba št. potnikov v letih 2014/2015 | stat2-data = {{decrease}} 64% | footnotes = Vir: Slovenian [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[European Organisation for the Safety of Air Navigation|EUROCONTROL]]<ref name="AIP">[http://www.ead.eurocontrol.int/publicuser/protect/pu/main.jsp EAD Basic]</ref> }} '''Letališče Edvarda Rusjana Maribor''' {{Airport codes|MBX|LJMB}} je drugo največje mednarodno [[letališče]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki so ga uradno odprli 29. maja 1976. Nahaja se v naselju [[Orehova vas]], to je v današnji občini [[Občina Hoče-Slivnica|Hoče-Slivnica]], približno 10 kilometrov južno od središča [[Maribor]]a. Poleg [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Ljubljane]] in [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkelj]] edino primerno za mednarodni letalski promet ter opremljeno z [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]]. Leži zraven športnega letališča [[Skoke]], ki je bilo zgrajeno že leta 1953 in jo loči samo ograja, na njem pa deluje tudi najstarejši slovenski letalski klub [[Letalski center Maribor]], ustanovljen leta 1927. Leta 1978 so dosegli rekordnih 187.516 potnikov. Ima dve vzporedni stezi: eno asfaltno dolgo 2500 metrov in drugo krajšo travnato dolgo 1200 metrov. Leta 2008 so letališče poimenovali po [[Edvard Rusjan|Edvardu Rusjanu]], pionirju slovenskega letalstva. ==Zgodovina == [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|levo|Padalski skoki [[Junkers Ju 52|Ju-52]] 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|levo|Letala [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|levo|Pestro [[Letalski center Maribor|klubsko]] letališče 1961]] === Izgradnja športnega letališča Skoke 1953 === Leta 1953 je letalski klub zgradil na sedanji lokaciji nadomestno travnato letališče [[Skoke]] za potrebe [[Letalski center Maribor|Letalskega centra Maribor]], ker je bilo prejšnje klubsko [[Letališče Tezno|letališče Maribor Tezno]] prenevarno za letenje. V času 1953 do 1976, ko je delovalo samo travnato letališče, se je na tej lokaciji izšolalo preko 1000 pilotov. === Izgradnja mednarodnega letališča 1976 === Z željo Štajerske regije po večji povezanosti s svetom, se je leta 1976 dokončno izgradilo letališče za mednarodni promet na isti lokaciji in ima v tej podobi še danes dve steze: travnato in asfaltno. Letališče so za komercialni promet odprli maja 1976. [[File:McDonnell Douglas DC-9-32, JAT - Yugoslav Airlines AN2203515.jpg|thumb|levo|[[Jat Airways|JAT]] DC-9 je bil glavni prevoznik]] [[File:S5-ACC (2723463860).jpg|thumb|levo|Domača [[Aurora Airlines]] [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]]]] V času [[Jugoslavija|Jugoslavije]] je bil glavni prevoznik [[Jat Airways|JAT]], ki je letel večinoma v [[Beograd]] in na obalo [[Jadran]]a. Leta 1978 je bilo rekordno število potnikov, kar 187.516 potnikov. Pred letom 1990 številka prepeljanih potnikov ni nobeno leto padla pod 50.000 letno, v povprečju pa je letno bilo prepeljanih 85.000 potnikov v letih 1976-1990. === Osamosvojitev 1991 === Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 številka prepeljanih potnikov ni presegla 25.390. Izguba Jugoslovanskega trga in potreb po letih nekdanjo v prestolnico se je izrazito kazala kot znižanje prometa. === Obnova letališča in preimenovanje === Leta 1999 so prenovili letališko stezo, leta 2000 pa še letališko ploščad. Leta 2005 je bil obnovljen sistem za instrumentalno pristajanje ILS CAT I ter transformatorsko razdelilne postaje. Leta 2012 so odprli popolnoma nov terminal, vreden 15 milijonov evrov, ki bo omogočal prevoz 600,000 potnikov na leto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/na-mariborskem-letaliscu-odprli-novi-potniski-terminal.html|title=Na mariborskem letališču odprli novi potniški terminal|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=21. november 2012}}</ref> Leta 2013 je bil prenovljen še stari potniški terminal. 22. februarja 2008 se je Vlada Republike Slovenije na predlog mariborskega letališča in državljana Silva Škornika odločila, da bo Letališče Maribor tudi preimenovala. Tako so ga 15. junija 2008, ko je tam potekal velik mednarodni letalski miting, uradno preimenovali v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Ime nosi po pionirju slovenskega letalstva [[Edvard Rusjan|Edvardu Rusjanu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=176095|title=Mariborsko letališče z novim imenom|accessdate=14. junij 2008|publisher=RTV Slovenija}}</ref> Leta 2002 je bila družba Aerodrom Maribor d.o.o. v celoti prodana podjetju Prevent Global d.d. iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]]. Prevent Global je Aerodrom Maribor d.o.o. prodal novemu lastniku, podjetju AvioFun d.o.o. iz [[Libeliče|Libelič]], ki je tako postal 100% lastnik letališča.<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/aviofun-placal-celotno-kupnino-za-mariborsko-letalisce.html|title=Aviofun plačal celotno kupnino za mariborsko letališče|publisher=24ur.com|date=14. avgust 2014}}</ref>. V tem letu je bilo prepeljanih kar 15,000 potnikov, enkrat več kot leto prej.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zurnal24.si/za-zdaj-le-carterji-clanek-227926|title=Za zdaj bod z mariborskega letališča leteli le čarterji|publisher=žurnal24|date=29. marec 2014}}</ref> Oktobra 2014 je Delavska hranilnica d.d. odkupila večinski delež letališča. Z dokapitalizacijo skoraj enega milijona evrov Delavska hranilnica d.d. kupila 57% delež, podjetju AvioFun d.o.o. pa je ostal 43% delež.<ref>{{navedi splet|url=http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2014/10/letalisce_maribor.aspx|title=Delavska hranilnica postala nov lastnik na mariborskem letališču|publisher=siol.net|date=27. oktober 2014}}</ref> Od 9. junija 2015 je Delavska hranilnica d.d., potem ko je odkupila še preostali 43% delež od podjetja AvioFun d.o.o., postala edina ter s tem 100% lastnica Aerodroma Maribor d.o.o., ki upravlja z mariborskim letališčem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vecer.com/clanek/201506106121919/|title=Delavska hranilnica je 100-odstotna lastnica Aerodroma Maribor|publisher=Večer|date=10. junij 2015|accessdate=2015-06-11|archive-date=2015-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20150611012721/http://www.vecer.com/clanek/201506106121919/|url-status=dead}}</ref> Leta 2003 je postalo matično letališče družbe [[Slovenian Spirit]], ki je ponujala redne lete v [[Pariz]] in [[Salzburg]], prav tako pa veliko [[čarter]]skih letov v obalna mesta. Med leti 2005 in 2009 je bilo matično letališče slovenski letalski družbi [[Aurora Airlines]], ki je na vrhuncu imela 4 letala [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82/83]]. Eno izmed letal McDonnell Douglas MD-82 z registrsko oznako S5-ACC je za namen razstavnega eksponata odkupil [[Letalski center Maribor]]: Letališka cesta 30, [[Miklavž na Dravskem polju]] in je parkirano na šporni strani letališča Maribor ter je na voljo za ogled obiskovalcem. Aurora je letela redne lete v Prištino, Nemčijo in Italijo. Od 5. junija 2007 do 27. marca 2008 so na letališču pristajala letala nizkocenovne letalske družbe [[Ryanair]], ki so ob torkih, četrtkih in sobotah letela v [[London]]-[[Stansted]] in nazaj. Leta 2012 je družba [[Express Airways]] ustanovila letalsko šolo na letališču, uporabljali so letalo [[Tecnam P2006T]]. Od 1. junija 2015 je bila vzpostavljena povezava [[London]]-[[Southend]] ter avtobusna povezava z glavno avtobusno postajo v Mariboru (vmesna postaja v Hočah). Povezava z Londonom je trajala do konca septembra 2015. Polete je opravljala [[Adria Airways]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2015/06/adria_maribor_london.aspx|title=Adria od danes iz Maribora trikrat tedensko v London|publisher=siol.net|date=1. junij 2015}}</ref> V začetku avgusta 2018 je VLM Airlines Slovenia odpovedal še zadnjo redno linijo iz mariborskega letališča.<ref>{{Navedi novice|url=https://mariborinfo.com/novica/politika-in-gospodarstvo/mariborsko-letalisce-brez-se-zadnje-redne-linije/176173|title=Mariborsko letališče brez še zadnje redne linije|newspaper=Mariborinfo.com|accessdate=2018-11-08|language=sl-SI}}</ref> ==Promet letališča== [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|277x277_pik|Letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] ]] [[Slika:Super_Puma_(28845789378).jpg|sličica|276x276_pik|[[Eurocopter AS332 Super Puma|Super Puma]] [[Letalski center Maribor]]]] {{Airport-Statistics|iata=MBX}} {| class="wikitable" |- bgcolor=lightgrey !width="45"|Leto !width="70"|Število potnikov !width="72"|Rast<br>( v + ali − ) !width="65"|Tovor<br>(v tonah) |- |align=center|1976 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''33,516'''&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} 100%&nbsp;&nbsp; |align=center|43 |- |align=center|1977 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''88,256&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} 163%&nbsp;&nbsp; |align=center|257 |- |align=center|1978 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''187,516&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} 112%&nbsp;&nbsp; |align=center|707 |- |align=center|1979 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''127,000&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 32%&nbsp;&nbsp; |align=center|770 |- |align=center|1980 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''103,294&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 18%&nbsp;&nbsp; |align=center|857 |- |align=center|1981 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''103,846&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}}&nbsp; 0,5%&nbsp;&nbsp; |align=center|663 |- |align=center|1982 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''77,558&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 25%&nbsp;&nbsp; |align=center|516 |- |align=center|1983 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''76,409&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}}&nbsp; 1,5%&nbsp;&nbsp; |align=center|610 |- |align=center|1984 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''72,271&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}}&nbsp; 5,4%&nbsp;&nbsp; |align=center|452 |- |align=center|1985 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''63,074&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 13%&nbsp;&nbsp; |align=center|738 |- |align=center|1986 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''82,955&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 31%&nbsp;&nbsp; |align=center|1771 |- |align=center|1987 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''94,737&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 14%&nbsp;&nbsp; |align=center|1076 |- |align=center|1988 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''79,075&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 16%&nbsp;&nbsp; |align=center|542 |- |align=center|1989 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''51,998&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 34%&nbsp;&nbsp; |align=center|480 |- |align=center|1990 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''29,649&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 43%&nbsp;&nbsp; |align=center|259 |- |align=center|1991 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''12,660&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 57%&nbsp;&nbsp; |align=center|86 |- |align=center|1992 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''25,390&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} 100%&nbsp;&nbsp; |align=center|351 |- |align=center|1993 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''18,941&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 25%&nbsp;&nbsp; |align=center|741 |- |align=center|1994 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''4,773&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 75%&nbsp;&nbsp; |align=center|1568 |- |align=center|1995 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''8,044&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 69%&nbsp;&nbsp; |align=center|1671 |- |align=center|1996 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''9,293&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 16%&nbsp;&nbsp; |align=center|303 |- |align=center|1997 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''11,064&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 19%&nbsp;&nbsp; |align=center|257 |- |align=center|1998 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''14,288&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 29%&nbsp;&nbsp; |align=center|333 |- |align=center|1999 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''11,758&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 18%&nbsp;&nbsp; |align=center|166 |- |align=center|2000 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''10,496&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 11%&nbsp;&nbsp; |align=center|804 |- |align=center|2001 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''218&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 98%&nbsp;&nbsp; |align=center|259 |- |align=center|2002 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''1,017&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}}&nbsp;366%&nbsp;&nbsp; |align=center|4406 |- |align=center|2003 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''5,563&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}}&nbsp;447%&nbsp;&nbsp; |align=center|1208 |- |align=center|2004 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''7,093&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 27%&nbsp;&nbsp; |align=center|1544 |- |align=center|2005 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''17,439&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}}&nbsp;146%&nbsp;&nbsp; |align=center|641 |- |align=center|2006 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''12,415&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 29%&nbsp;&nbsp; |align=center|37 |- |align=center|2007 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''32,063&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}}&nbsp;158%&nbsp;&nbsp; |align=center|20 |- |align=center|2008 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''17,024&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 47%&nbsp;&nbsp; |align=center|107 |- |align=center|2009 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''5,129&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 70%&nbsp;&nbsp; |align=center|158 |- |align=center|2010 |align=right|'''9,000&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 80%&nbsp;&nbsp; |align=center| |- |align=center|2011 |align=right|'''6,000&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 33%&nbsp;&nbsp; |align=center| |- |align=center|2012 |align=right|'''6,500&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; &nbsp; 8%&nbsp;&nbsp; |align=center| |- |align=center|2013 |align=right|'''14,065&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}}&nbsp;116%&nbsp;&nbsp; |align=center| |- |align=center|2014 |align=right|'''17,568&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 25%&nbsp;&nbsp; |align=center| |- |align=center|2015 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''23,588&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 42%&nbsp;&nbsp; |align=center|183 |- |align=center|2016 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''6,832&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}}&nbsp;245%&nbsp;&nbsp; |align=center|224 |- |align=center|2017 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''3,712&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 84%&nbsp;&nbsp; |align=center|0 |- |align=center|2018 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''2,887&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 29%&nbsp;&nbsp; |align=center|6 |- |align=center|2019 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''5,126&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 78%&nbsp;&nbsp; |align=center|70 |- |align=center|2020 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''3,069&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 67%&nbsp;&nbsp; |align=center|157 |- |align=center|2021 |align=right|'''4,956&nbsp;&nbsp; |align=right|{{increase}} &nbsp; 38%&nbsp;&nbsp; |align=center| |- |align=center|2022 |align=right bgcolor=#E3DAC9|'''3,919&nbsp;&nbsp; |align=right|{{decrease}} &nbsp; 26%&nbsp;&nbsp; |align=center| |- | colspan="5" align="left" | <small>''Vir:'' ''Siol''<ref>{{navedi splet|title=Za večino letališč v regiji lansko leto izjemno uspešno|url=http://siol.net/posel-danes/novice/za-vecino-letalisc-v-regiji-lansko-leto-izjemno-uspesno-ljubljanskega-ni-med-njimi-433923|website=Siol.net|publisher=Siol|accessdate=28 July 2017}}</ref> ''A.M.''<ref>Aerodrom Maribor d.o.o. https://core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf</ref> ''ExYuAviation''<ref>https://www.exyuaviation.com/2023/01/former-yugoslav-airports-handle-over-26.html</ref></small> ''[[Večer (časopis)|Večer]]''<ref>https://vecer.com/slovenija/na-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-letos-9912-premikov-zrakoplovov-in-le-se-2897-potnikov-kako-dalec-so-s-postopki-za-ozivitev-10264513</ref></small> |} ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008. {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * [http://www.mbx-airport.si/ Letališče Edvarda Rusjana Maribor] uradna stran {{Letališča v Sloveniji|state=collapsed}} [[Kategorija:Letališča v Sloveniji|Maribor]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru]] [[Kategorija:Edvard Rusjan]] ez96n7cdmp5wc8kiw9lhat7cnnb76is 0 44241 6682491 6663459 2026-05-29T07:41:08Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Maiasaurusnest.jpg z [[c:File:Maiasaura_nest_(2).jpg|Maiasaura_nest_(2).jpg]] 6682491 wikitext text/x-wiki {{Short description|Skupina plazilcev}} {{Automatic taxobox | name = Dinozavri | fossil_range = {{fossilrange|237|0|[[Trias|Pozni trias]]–[[Holocen|recentno]], 233,23 – 0 Mya | |earliest=243 |PS=(razpon vsebuje [[ptiči|ptiče]]) }} | image = Dinosauria diversity.png | display_parents = 7 | taxon = Dinosauria | authority = [[Richard Owen|Owen]], 1842 | subdivision_ranks = Glavne skupine | subdivision = *{{extinct}}[[Ornithischia]] (ornitishiji) *[[Saurischia]] (zavrishiji) **{{extinct}}[[Sauropodomorpha]] (zavropodomorfi) **[[Theropoda]] (teropodi) ***Različne izumrle skupine ***[[Aves]] (ptiči) {{Collapse top|title=Dinozavri in možni dinozavri negotove pripadnosti|left=yes|padding=0|border=0|border2=0|bg=clear|bg2=clear}} *{{extinct}}''[[Agnosphytis]]''? *{{extinct}}''[[Alwalkeria]]'' *{{extinct}}''[[Chilesaurus]]'' *{{extinct}}''[[Chindesaurus]]'' *{{extinct}}''[[Daemonosaurus]]'' *{{extinct}}''[[Eodromaeus]]'' *{{extinct}}''[[Nhandumirim]]'' *{{extinct}}''[[Nyasasaurus]]''? *{{extinct}}''[[Pisanosaurus]]''? *{{extinct}}''[[Smok (archosaur)|Smok]]''? *{{extinct}}''[[Tawa hallae|Tawa]]'' *{{extinct}}''[[Thecospondylus]]'' *{{extinct}}[[Herrerasauria]]<ref>Matthew G. Baron; Megan E. Williams (2018). "A re-evaluation of the enigmatic dinosauriform Caseosaurus crosbyensis from the Late Triassic of Texas, USA and its implications for early dinosaur evolution". Acta Palaeontologica Polonica. 63. {{doi|10.4202/app.00372.2017}}.</ref><ref>Andrea Cau (2018). [https://www.paleoitalia.it/wp-content/uploads/2024/03/01_Cau_2018_BSPI_571.pdf "The assembly of the avian body plan: a 160-million-year long process"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241203102744/https://www.paleoitalia.it/wp-content/uploads/2024/03/01_Cau_2018_BSPI_571.pdf |date=December 3, 2024 }} (PDF). Bollettino della Società Paleontologica Italiana. 57 (1): 1–25. <!-- the doi is broken {{doi|10.4435/BSPI.2018.01}}.--></ref> *{{extinct}}[[Silesauridae]]? <small>([[parafiletska]]?)</small><ref>{{Cite journal|last1=Ferigolo|first1=Jorge|last2=Langer |first2=Max C. |date=2007|title=A Late Triassic dinosauriform from south Brazil and the origin of the ornithischian predentary bone |journal=Historical Biology |volume=19|issue=1|pages=23–33 |doi=10.1080/08912960600845767 |bibcode=2007HBio...19...23F |s2cid=85819339|issn=0891-2963}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Langer |first1=Max C. |last2=Ferigolo |first2=Jorge |date=2013 |title=The Late Triassic dinosauromorph ''Sacisaurus agudoensis'' (Caturrita Formation; Rio Grande do Sul, Brazil): anatomy and affinities |url=https://sp.lyellcollection.org/content/379/1/353 |journal=Geological Society, London, Special Publications |language=en |volume=379 |issue=1 |pages=353–392 |doi=10.1144/SP379.16 |bibcode=2013GSLSP.379..353L |s2cid=131414332 |issn=0305-8719 |archive-date=August 14, 2021 |access-date=March 26, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210814015927/https://sp.lyellcollection.org/content/379/1/353 |url-status=live }}</ref><ref name="cabreira2016">{{cite journal |last1=Cabreira |first1=S.F. |last2=Kellner |first2=A.W.A.|last3=Dias-da-Silva|first3=S.|last4=da Silva |first4=L.R. |last5=Bronzati |first5=M. |last6=de Almeida Marsola |first6=J.C. |last7=Müller|first7=R.T.|last8=de Souza Bittencourt |first8=J. |last9=Batista |first9=B.J. |last10=Raugust |first10=T. |last11=Carrilho |first11=R.|date=2016|title=A Unique Late Triassic Dinosauromorph Assemblage Reveals Dinosaur Ancestral Anatomy and Diet |journal=Current Biology|volume=26|issue=22|pages=3090–3095 |doi=10.1016/j.cub.2016.09.040 |pmid=27839975 |doi-access=free |first12=A. |last12=Brodt |first13=M.C.|last13=Langer|bibcode=2016CBio...26.3090C | issn = 0960-9822}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Müller|first1=Rodrigo Temp |last2=Garcia |first2=Maurício Silva |date=August 26, 2020|title=A paraphyletic 'Silesauridae' as an alternative hypothesis for the initial radiation of ornithischian dinosaurs |journal=Biology Letters |volume=16 |issue=8 |article-number=20200417 |doi=10.1098/rsbl.2020.0417 |pmid=32842895|pmc=7480155|doi-access=free}}</ref> {{collapse bottom}} }} [[Slika:Neognathae.jpg|alt=montage of four birds|sličica|[[Ptiči|Ptice]] so leteči dinozavri in [[Filogenija|filogenetska]] [[taksonomija]] vključuje več kot 11.000 obstoječih vrst v skupini Dinosauria.]] '''Dinozavri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Dinosauria''') so raznolika skupina [[plazilci|plazilcev]],{{refn|group=op|name=cold-blooded|Dinozavri (vključno s pticami) so člani [[klada|naravne skupine]] [[plazilci|plazilcev]] (Reptilia). Njihova biologija se ne ujema natančno z zastarelim [[Razred (biologija)|razredom]] Reptilia iz [[Carl Linnaeus|Linejeve taksonomije]], ki je vključeval hladnokrvne [[amnioti|amniote]] brez dlake ali perja. Ker je bila Linejevska taksonomija zasnovana za razvrščanje sodobnih živali, še preden sta se razvili vedi o evoluciji in paleontologiji, ne upošteva izumrlih vrst z vmesnimi lastnostmi med tradicionalnimi razredi.}} ki pripadajo [[klad]]u '''Dinosauria'''. Pojavili so se v [[Geološka časovna lestvica|obdobju]] [[Trias|triasa]], pred približno 243 do 233,23 [[Megaanum|milijoni let]], čeprav je natančen izvor in čas [[Dinozavri#Evolucijska zgodovina|evolucije dinozavrov]] še vedno predmet aktivnih raziskav. Po [[Triasno-jursko izumrtje|triasno-jurskem izumrtju]] pred 201,3 milijoni let so postali prevladujoči kopenski [[vretenčarji]], kar se je nadaljevalo skozi obdobji [[Jura|jure]] in [[Kreda|krede]]. [[Fosil|Fosilni]] zapisi kažejo, da so [[Ptiči|ptice]] [[Feathered dinosaur|operjeni dinozavri]], [[Evolucija ptic|ki so se razvili]] iz zgodnejših [[Teropodi|teropodov]] v [[Jura|pozni juri]], in predstavljajo edino vejo dinozavrov, ki je preživela, [[Kredno–terciarno izumrtje|kredno-paleogensko izumrtje]] pred približno 66 milijoni let. Dinozavre zato lahko delimo na '''ptičje dinozavre'''—ptice—in izumrle '''neptičje dinozavre''', ki vključujejo vse izumrle dinozavre razen ptic. Dinozavri se razlikujejo s [[taksonomija|taksonomskega]], [[Morfologija (biologija)|morfološkega]] in [[Ekologija|ekološkega]] vidika. Z več kot 11.000 danes živečimi [[Vrsta (biologija)|vrstami]], sodijo ptice med najbolj raznolike skupine vretenčarjev. [[Paleontologija|Paleontologi]] so s pomočjo fosilnih dokazov identificirali več kot 900 različnih [[Rod (biologija)|rodov]] in več kot 1.000 različnih vrst neptičjih dinozavrov. Dinozavri so zastopani na vseh celinah, tako z živimi vrstami (pticami) kot s fosilnimi ostanki. Večji del 20. stoletja, še preden so bile ptice prepoznane kot dinozavri, je večina znanstvene skupnosti menila, da so bili dinozavri počasni in [[Hladnokrvnost|hladnokrvni]]. Vendar pa raziskave po letu 1970 kažejo, da so bili dinozavri aktivne živali s pospešenim [[Presnova|metabolizmom]] številnimi prilagoditvami za družbeno vedenje. Nekateri so bili [[Rastlinojedec|rastlinojedi]], drugi [[mesojed|mesojedi]]. Dokazi kažejo, da so vsi dinozavri [[oviparnost|legli jajca]] in da je bila gradnja [[Gnezdo|gnezd]] skupna značilnost mnogih dinozavrov, tako ptičjih kot neptičjih. Prve fosile dinozavrov so prepoznali v začetku 19. stoletja, ime »dinozaver« (pomeni »grozni kuščar«) pa je leta 1842 skoval sir [[Richard Owen]], da bi označil te »velike fosilne kuščarje«. Ime je kombinacija [[grščina|grškega]] izraza ''deinos'' (»strašen« ali »grozen«) in ''sauros'' (»kuščar« ali »plazilec«). Od takrat so sestavljena okostja fosilnih dinozavrov glavna atrakcija v muzejih po vsem svetu, dinozavri pa so postali trajen del [[Popularna kultura|popularne kulture]], zahvaljujoč predvsem [[film]]u [[Jurski park (film)|Jurski park]] in poljudnoznanstvenim knjigam. Trajno zanimanje javnosti za te živali je prineslo znatna sredstva za raziskave o dinozavrih, mediji pa redno poročajo o novih odkritjih. Najbolj znamenito pa je postalo odkritje odlično ohranjenega pernatega dinozavra na [[Kitajska|Kitajskem]], ki je okrepilo teorijo o [[evolucija|evolucijski]] povezavi med dinozavri in [[ptiči]]<ref>Hutchinson J.R. [http://www.ucmp.berkeley.edu/diapsids/avians.html Are birds really dinosaurs?] Dinobuzz, University of California Museum of Paleontology. {{ikona en}}</ref>. Izraz dinozaver se neuradno uporablja tudi za označevanje kakršnihkoli prazgodovinskih [[plazilci|plazilcev]], na primer [[dimetrodon]]a, [[pterozaver|pterozavrov]], [[pleziozaver|pleziozavrov]] in [[ihtiozaver|ihtiozavrov]], čeprav ne pripadajo dinozavrom. Sledi dinozavrov so našli tudi na [[Kras (področje)|Krasu]] in v [[Istra|Istri]], v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.geocities.com/paleocarniolica/adriadino.htm |title=Najdbe kosti krednih dinozavrov na območju Istre in Krasa |accessdate=2006-01-16 |archive-date=2009-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090407084716/http://www.geocities.com/paleocarniolica/adriadino.htm |url-status=bot: unknown }}</ref> V letu 2002 je [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] o njih organiziral mednarodno razstavo »Dinozavri Krasa in Istre«.<ref>{{navedi poročilo|publisher = ZRC SAZU|year=2003|title=Poročilo o delu 2002|issn=1408-6360 |url=https://zrc-sazu.si/sites/default/files/LetopisZRC%20SAZU_2002.pdf|pp=11}}</ref> == Definicija == V [[Filogenija|filogenetski nomenklaturi]] so dinozavri običajno opredeljeni kot skupina, ki jo sestavljajo [[najbližji skupni prednik]] (''MRCA'', ''most recent common ancestor'') ''[[Triceratops|Triceratopsa]]'' in [[Ptiči|sodobnih ptic]] (Neornithes) ter vsi njihovi potomci.<ref name=MJB04dino/> Predlagano je bilo tudi, da se Dinosauria opredeli glede na MRCA med [[Megalosaurus|megalozavrom]] in [[Iguanodon|iguanodonom]], ker sta bila to dva od treh rodov, ki jih je Richard Owen navedel, ko je prvič opredelil skupino Dinosauria.<ref name=olshevsky2000/> Obe definiciji zajemata iste znane rodove: Dinosauria = [[Ornitishiji|Ornithischia]] + [[Saurischia]]. Ta razdelitev vključuje več glavnih skupin, kot so, kot so [[Ankylosauria|ankilozavri]] (oklepni rastlinojedi štirinožci), [[Stegosauria|stegozavri]] (ploščati rastlinojedi štirinožci), [[Ceratopsia|ceratopsi]] (dvonožni ali štirinožni rastlinojedi z vratnimi naborki), [[Pachycephalosauria|pahikefalozavri]] (dvonožni rastlinojedi z debelimi lobanjami), [[Ornithopoda|ornitopodi]] (dvonožni ali štirinožni rastlinojedi, vključno z »[[Hadrosauridae|račje kljuni]]«), [[teropodi]] (večinoma dvonožni mesojedi, kamor spadajo tudi ptice) in [[Sauropodomorpha|zavropodomorfe]] (večinoma veliki rastlinojedi štirinožci z dolgimi vratovi in repi).<ref name="Letal05"/> Ptice so edini danes živeči dinozavri. V tradicionalni [[taksonomija|taksonomiji]] so ptice veljale za ločen [[Razred (biologija)|razred]], ki se je razvil iz dinozavrov. Vendar pa večina sodobnih [[Paleontolog|paleontologov]] zavrača tradicionalni način razvrščanja, ki temelji predvsem na anatomski podobnosti, in daje prednost [[Filogenija|filogenetski]] taksonomiji. V tem sistemu je vsaka skupina opredeljena kot skupek vseh potomcev določenega izvornega rodu.<ref>{{cite web |url=https://evolution.berkeley.edu/evolibrary/article/evo_10 |url-status=live |title=Using the tree for classification |website=Understanding Evolution |publisher=[[University of California]] |location=[[Berkeley, California|Berkeley]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20190831003846/https://evolution.berkeley.edu/evolibrary/article/evo_10 |archive-date=August 31, 2019 |access-date=October 14, 2019}}</ref> Ptice spadajo v podskupino dinozavrov [[Maniraptora]], ki so del [[Coelurosauria|coelurozavrov]], ti pa sodijo med teropode, ki so pripadniki skupine [[Saurischia|zavrishiji]].<ref name=KP04/> Raziskava Matthewa G. Barona, [[David B. Norman|Davida B. Normana]] in Paula M. Barretta iz leta 2017, je predlagala radikalno prenovo sistematike dinozavrov. Filogenetska analiza Barona ''in sodelavcev'' je pokazala, da je skupina ornitshijev bližje [[Theropoda|teropodom]] kot Sauropodomorpha, kar je v nasprotju s tradicionalnim združevanjem teropodov in sauropodomorfov. Po tej novi razlagi bi sauropodi in njihove sorodne skupine izpadli iz tradicionalne definicije dinozavrov, zato so Dinosauria na novo opredelili kot zadnjega skupnega prednika ''[[Triceratops horridus]]'', ''[[Domači vrabec|Passer domesticusa]]'' (domači vrabec) in ''[[Diplodok|Diplodocus carnegii]]'' (diplodok) ter vseh njegovih potomcev, da bi zagotovili, da sauropodi in njihovi sorodniki ostanejo vključeni med dinozavre. Prav tako so oživili klad [[Ornithoscelida]], ki vključuje skupino, sestavljeno iz ornitshijev in zeropodov.<ref name="NYT-201703222">{{Navedi novice|last=Wade|first=Nicholas|authorlink=Nicholas Wade|title=Shaking Up the Dinosaur Family Tree|date=March 22, 2017|url=https://www.nytimes.com/2017/03/22/science/dinosaur-family-tree.html|work=[[The New York Times]]|location=[[New York City|New York]]|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180407234942/https://www.nytimes.com/2017/03/22/science/dinosaur-family-tree.html|archivedate=April 7, 2018|accessdate=October 30, 2019}}</ref><ref name="NAT-201703222">{{Navedi časopis|last=Baron|first=Matthew G.|last2=Norman|first2=David B.|author-link2=David B. Norman|last3=Barrett|first3=Paul M.|year=2017|title=A new hypothesis of dinosaur relationships and early dinosaur evolution|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|location=London|publisher=[[Nature Research]]|volume=543|issue=7646|pages=501–506|bibcode=2017Natur.543..501B|doi=10.1038/nature21700|issn=0028-0836|pmid=28332513}}</ref> === Splošen opis === [[File:LA-Triceratops mount-2.jpg|thumb|upright=1.15|left|Okostje ''[[Triceratops|Triceratopsa]]'' v [[Natural History Museum of Los Angeles County|Naravoslovnem muzeju okrožja Los Angeles]]]] Glede na splošno definicija so dinozavri [[Archosauria|arhozavri]] z zadnjimi okončinami pokončno pod telesom.<ref name=DFG97/> Druge prazgodovinske živali, kot so [[Pterozaver|pterozavri]], [[Mosasauridae|morski kuščarji]], [[Plesiosauria|ihtiozavri]], [[Pleziozaver|pleziozavri]] in ''[[Dimetrodon]]'', čeprav jih ljudje pogosto zmotno štejejo med dinozavre, taksonomsko ne spadajo v to skupino. Pterozavri so z dinozavri le oddaljeno sorodni, saj pripadajo kladu [[Avemetatarsalia|Ornithodira]]. Druge omenjene skupine pa so, tako kot dinozavri in pterozavri, del klada [[Sauropsida]] (plazilci in ptice), razen rodu ''Dimetrodon'', ki pripada skupini [[Synapsida|sinapsidov]] (sesalcem podobni plazilci). Nobena od teh skupin ni imela zadnjih okončin pokončno pod telesom, ki je značilna za prave dinozavre.<ref name=DL90/> Dinozavri so bili prevladujoči kopenski [[vretenčarji]] v [[Mezozoik|mezozoiku]], zlasti v obdobjih [[Jura|jure]] in [[Kreda|krede]]. V tem času so bile druge skupine živali po velikosti in [[Ekološka niša|ekoloških nišah]] precej omejene, npr. [[sesalci]] so redko presegli velikost domače mačke in so večinoma živeli kot majhni plenilci.<ref name=MM97/> Dinozavri so že od nekdaj prepoznani kot izjemno raznolika skupina: do leta 2018 je bilo zanesljivo določenih več kot 900 rodov neptičjih dinozavrov, z 1.124 vrst do leta 2016. Ocenjuje se, da je ohranjenih fosilnih zapisov za približno 1.850 rodov, od katerih jih je skoraj 75% še neodkritih,<ref name="Genera900">{{cite journal |last1=Tennant |first1=Jonathan P. |last2=Chiarenza |first2=Alfio Alessandro |last3=Baron |first3=Matthew |title=How has our knowledge of dinosaur diversity through geologic time changed through research history? |journal=PeerJ |date=19 February 2018 |volume=6 |article-number=e4417 |doi=10.7717/peerj.4417|pmid=29479504 |pmc=5822849 |doi-access=free }}</ref><ref name="Howmany">{{cite journal |last1=Starrfelt |first1=Jostein |last2=Liow |first2=Lee Hsiang |title=How many dinosaur species were there? Fossil bias and true richness estimated using a Poisson sampling model |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences |date=2016 |volume=371 |issue=1691 |article-number=20150219 |doi=10.1098/rstb.2015.0219|pmid=26977060 |pmc=4810813 }}</ref><ref name="Wang&Dodson"/> in da je skupno število rodov, ki so kdaj obstajali, približno 3.400.<ref name=russell1995/> Po ocenah iz leta 2016 je število vrst dinozavrov, ki so živeli v mezozoiku, med 1.543 in 2.468,<ref>{{cite journal |last1=Starrfelt |first1=Jostein |last2=Liow |first2=Lee Hsiang |year=2016 |title=How many dinosaur species were there? Fossil bias and true richness estimated using a Poisson sampling model |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society B]] |location=London |publisher=[[Royal Society]] |volume=371 |issue=1691 |article-number=20150219 |doi=10.1098/rstb.2015.0219 |issn=0962-8436 |pmc=4810813 |pmid=26977060}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/most-dinosaur-species-are-still-undiscovered/|url-status=live |url-access=registration |last=Black |first=Riley |title=Most Dinosaur Species Are Still Undiscovered |website=[[National Geographic News]] |date=March 23, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306214843/https://www.nationalgeographic.com/science/article/most-dinosaur-species-are-still-undiscovered/ |archive-date=March 6, 2021 |access-date=June 6, 2021}}</ref> medtem ko danes poznamo okoli 10.806 vrst ptic, ki predstavljajo živeče (ptičje) dinozavre.<ref>{{cite journal|last1=Gill|first1=F.|last2=Donsker|first2=D.|last3=Rasmussen|first3=P.|title=Welcome|year=2021|journal=IOC World Bird List 11.1.|url=https://www.worldbirdnames.org/new/|archive-date=July 30, 2023|access-date=January 25, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20230730175525/https://www.worldbirdnames.org/new/|url-status=live}}</ref> Dinozavri, tako izumrli kot sodobne ptice, so bili zelo raznoliki. Nekateri so bili rastlinojedi, drugi mesojedi, mnogi pa vsejedi. Med njimi so bili tudi specializirani jedci semen, rib ali žuželk. Sprva so bili vsi dinozavri dvonožni (kot sodobne ptice), nekatere skupine pa so se kasneje razvile v štirinožne. Skupini, kot sta ''[[Anchisaurus]]'' in ''[[Iguanodon|Iguanodo]]'', sta se lahko gibali tako na dveh kot na štirih nogah. Značilne anatomske spremembe, kot so rogovi in grebeni, so pogosta lastnost dinozavrov, nekatere izumrle vrste pa so imele tudi koščeni oklep. Čeprav so najbolj znani rodovi sloveli po velikosti, je bilo veliko mezozojskih dinozavrov majhnih, primerljivih z velikostjo človeka, sodobne ptice pa so večinoma še manjše. Dinozavri so danes razširjeni na vseh celinah. Fosilni zapisi kažejo, da so dosegli svetovno razširjenost že v [[Jura|zgodnji juri]] dosegli svetovno razširjenost.<ref name=MacLeod>{{cite journal |last1=MacLeod |first1=Norman |last2=Rawson |first2=Peter F. |last3=Forey |first3=Peter L. |last4=Banner |first4=FT |last5=Boudagher-Fadel |first5=MK |last6=Bown |first6=PR |last7=Burnett |first7=JA |last8=Chambers |first8=P |last9=Culver |first9=S |last10=Evans |first10=SE |last11=Jeffery |first11=C |last12=Kaminski |first12=MA |last13=Lord |first13=AR |last14=Milner |first14=AC |last15=Milner |first15=AR |last16=Morris |first16=N |last17=Owen |first17=E |last18=Rosen |first18=BR |last19=Smith |first19=AB |last20=Taylor |first20=PD |last21=Urquhart |first21=E |last22=Young |first22=JR |display-authors=3 |year=1997 |title=The Cretaceous–Tertiary biotic transition |journal=[[Journal of the Geological Society]] |location=London |publisher=[[Geological Society of London]] |volume=154 |issue=2 |pages=265–292 |doi=10.1144/gsjgs.154.2.0265|bibcode=1997JGSoc.154..265M |s2cid=129654916 |issn=0016-7649}}</ref> Sodobne ptice živijo v skoraj vseh okoljih – od kopenskih do morskih. Obstajajo tudi dokazi, da so nekateri neptičji dinozavri (npr. [[Microraptor|mikroraptor]]) lahko leteli ali jadrali, medtem ko so imeli drugi, kot so [[Spinosauridae|spinozavridi]], polvodni način življenja.<ref name=theropods/> === Značilne anatomske lastnosti === [[File:Dromaeosaurus skull en.svg|thumb|right|Diagram tipične arhozavrske lobanje - lobanja ''[[Dromaeosaurus|Dromaeosaurusa]]'']] [[File:Sprawling and erect hip joints - horizontal.svg|thumb|Primerjava kolčnih sklepov in drže zadnjih okončin pri:(od leve proti desni) tipičnih [[Plazilci|plazilcih]] (razširjena drža), dinozavrih in [[Sesalci|sesalcih]] (pokončna drža), ter [[Rauisuchia]] (stebrna drža)]] Čeprav so novejša paleontološka odkritja otežila oblikovanje enotnega seznama značilnosti, ki bi jih imeli vsi dinozavri, večina do danes odkritih vrst deli določene spremembe v okostju, značilne za okostja njihovih arhozavrskih prednikov ali pa izhajajo iz starejših dinozavrov, ki so te spremembe že imeli. Čeprav so se pri kasnejših skupinah dinozavrov te značilnosti dodatno spreminjale, te veljajo značilne za klad Dinosauria. Najzgodnejši dinozavri so jih imeli in jih prenesli na svoje potomce. Takšne spremembe, ki izvirajo iz zadnjega skupnega prednika določene taksonomske skupine, imenujemo [[Sinapomorfija|sinapomorfije]].<ref name="B012"/> Podrobna analiza sorodstvenih razmerij arhozavrov, ki jo je opravil [[Sterling Nesbitt]]<ref name=nesbitt2011/> je potrdila ali razkrila dvanajst nedvoumnih sinapomorfij (nekatere so poznali že prej). Dinozavri so imeli zadnje noge pokončno pod telesom, podobno kot večina sodobnih [[Sesalci|sesalcev]], kar jih razlikuje od večine drugih plazilcev, katerih okončine segajo bočno od telesa.<ref name="Holland1909" /> Takšna drža je bila mogoča zaradi stransko usmerjene odprtine v medenici (običajno odprt kolčni sklep) in notranje usmerjene glave stegnenice.<ref name="MJB00" /> Ta pokončna drža je omogočila, da so zgodnji dinozavri lažje dihali med gibanjem, kar jim je verjetno omogočilo večjo vzdržljivost in aktivnost kot t. i. »plazečim« plazilcem.<ref name="RC05" /> Pokončne okončine so verjetno tudi prispevale k [[Evolucija|razvoju]] večjih teles, saj so zmanjšale upogibne obremenitve na okončinah.<ref name="TKMB07" /> Nekateri arhozavri, ki niso bili dinozavri, so tudi imeli pokončne okončine, vendar z drugačno zgradbo kolčnega sklepa (»stebrna drža«), pri kateri se je zgornja kolčna kost zavrtela navzven, tako da je tvorila previsno polico, namesto da bi stegnenica sedla v sklepno odprtino.<ref name="TKMB07" /> == Zgodovina raziskav== {{glavni|Zgodovina odkrivanja dinozavrov}} ===Predznanstvena zgodovina=== Fosili dinozavrov so ljudem znani že tisočletja, čeprav njihove prave narave niso prepoznali. Kitajci so jih imeli za [[Chinese dragon|zmajeve]] kosti in jih kot take tudi zapisovali. Na primer, delo ''[[Kronike Huajanga]]''&nbsp;({{zh|t=華陽國志|labels=no}}), [[geografski leksikon]], ki ga je sestavil [[Čang Ču]]&nbsp;({{zh|t=常璩|labels=no}}) v času [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodne dinastije Jin]] (265–316), poroča o odkritju zmajevih kosti v kraju Wucheng v provinci [[Sichuan]] Province.<ref name=dong1992/> Vaščani v osrednji [[Kitajska|Kitajski]] že dolgo izkopavajo okamenela »zmajeva okostja« in jih uporabljajo v [[tradicionalna kitajska medicina|tradicionalni medicini]].<ref name=BBCdinobonemed/> V [[Evropa|Evropi]] pa so fosile dinozavrov običajno razlagali kot ostanke velikanov ali drugih biblijskih bitij.<ref name=benton2000>{{harvnb|Paul|2000|pp=10–44|loc=chpt. 1: "A Brief History of Dinosaur Paleontology" by Michael J. Benton.}}</ref> ===Zgodnje raziskave dinozavrov=== [[File:William Buckland c1845.jpg|thumb|upright|left|[[William Buckland]]]] Opisi kosti učenjakov, ki jih danes prepoznavamo kot dinozavrske, so se prvič pojavili v Angliji konec 17. stoletja. Del kosti, danes znane kot stegnenica dinozavra ''[[Megalosaurus]]'',<ref name=WAS97/> so leta 1676 našli v kamnolomu apnenca v [[Cornwell, Oxfordshire|Cornwellu]], blizu [[Chipping Norton|Chipping Nortona]] (Oxfordshire). Kost je preučil [[Robert Plot]], profesor kemije na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] in prvi kustos [[Ashmolov muzej|Ashmolovega muzeja]]. Leta 1677 je o njej pisal v knjigi ''The Natural History of Oxford-shire''.<ref>{{harvnb|Plot|1677|pp=131–139; illus. opp. p. 142, fig. 4}}</ref> Plot je ugotovil, da gre za spodnji del stegnenice zelo velike živali, prevelike, da bi pripadala kateri koli znani vrsti. Zato je menil, da je kost pripadal [[Titan (mitologija)|Titanu]] ali kateri drugi vrsta velikana iz legend.<ref>{{harvnb|Plot|1677|p=[https://archive.org/details/naturalhistoryo00plot/page/131/mode/1up]}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.oum.ox.ac.uk/learning/pdfs/plot.pdf |title=Robert Plot |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |year=2006 |website=Learning more |publisher=[[Oxford University Museum of Natural History]] |location=Oxford |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001094736/http://www.oum.ox.ac.uk/learning/pdfs/plot.pdf |archive-date=October 1, 2006 |access-date=November 14, 2019}}</ref> Leta 1699 je [[Edward Lhuyd]], prijatelj [[Isaac Newton|Isaaca Newtona]], izdal knjigo ''Lithophylacii Britannici ichnographia'', prvo znanstveno razpravo o fosilu, ki ga danes štejemo za dinozavra. V njem je opisal in poimenoval [[zob]] zavropoda, "[[Rutellum|Rutellum impicatum]]",<ref name=L99/><ref name=DS02/> najden pri Caswellu, blizu [[Witney]]a, Oxfordshire.<ref name=G45/> [[File:Dinosaur coining of the word in 1841.jpg|thumb|[[Richard Owen|Sir Richard Owen]] je skoval izraz »dinozaver« v revidirani različici svojega predavanja na srečanju [[British Association for the Advancement of Science]] leta 1841.]] Med letoma 1815 in 1824 je [[William Buckland]], prvi profesor geologije na Univerzi v Oxfordu, zbral več fosilnih kosti vrste ''Megalosaurus'' in postal prvi znanstvenik, ki je opisal neptičjega dinozavra v [[Znanstvena revija|znanstveni reviji]].<ref name=WAS97/><ref name=buckland1824/> Drugi neptičji rod, ''[[Iguanodon]]'', naj bi leta 1822 odkrila [[Mary Ann Mantell]], žena angleškega geologa [[Gideon Mantell|Gideona Mantella]], čeprav je to sporno, saj nekateri zgodovinarji menijo, da je Gideon fosile našel že prej. Mantell je opazil, da so fosili podobni kostem sodobnih [[legvan|legvanov]], in leta 1825 je svoje ugotovitve objavil.<ref name=GM25/><ref name=HDS97/> Raziskovanje teh »velikih fosilnih kuščarjev« je kmalu vzbudilo veliko zanimanje evropskih in ameriških znanstvenikov. Leta 1842 je angleški paleontolog Richard Owen skoval izraz »dinosaur«, s katerim je opisal »posebno vejo ali podred zavrskih plazilcev«, ki so jih takrat odkrivali v Angliji in drugod po svetu.<ref name=":2">{{Cite web |date=2017-04-28 |title=The 'birth' of dinosaurs |url=https://morethanadodo.com/2017/04/28/the-birth-of-dinosaurs/ |access-date=2023-03-15 |website=More Than A Dodo |archive-date=March 14, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314201255/https://morethanadodo.com/2017/04/28/the-birth-of-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref><ref name=":3">{{Cite news |date=October 16, 2015 |title=The Birth of Dinosaurs: Richard Owen and Dinosauria |url=https://blog.biodiversitylibrary.org/2015/10/the-birth-of-dinosaurs-richard-owen-and-dinosauria.html |access-date=March 15, 2023 |website=Biodiversity Heritage Library |archive-date=March 14, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314201310/https://blog.biodiversitylibrary.org/2015/10/the-birth-of-dinosaurs-richard-owen-and-dinosauria.html |url-status=live }}</ref><ref name=":4">{{Cite book |last1=Brett-Surman |first1=M. K. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=Hugh+Torrens+Dinosauria+Owen&pg=PA25 |title=The Complete Dinosaur |last2=Holtz |first2=Thomas R. |last3=Farlow |first3=James O. |date=June 27, 2012 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-00849-7 |page=25 }}</ref><ref name=Owen1841/><ref>{{cite Merriam-Webster|Dinosauria|access-date=November 10, 2019}}</ref> Izraz izhaja iz [[Stara grščina|stare grščine]] {{ety|grc|''[[wikt:δεινός|δεινός]]'' (deinos)|grozen, mogočen ali strašno velik||''[[wikt:σαῦρος|σαῦρος]]'' (sauros)|kuščar ali plazilec}}.<ref name=Owen1841/><ref name=LSJ/> Čeprav se pogosto razlaga, da ime namiguje na zobe in kremplje, strašne lastnosti dinozavrov, je Owen želel poudariti tudi njihovo velikost in veličino.<ref name=FBS97/> Owen je ugotovil, da so do tedaj znani rodovi, ''Iguanodon'', ''Megalosaurus'' in ''[[Hylaeosaurus]]'', imeli skupne značilnosti, zato jih je združil v posebno taksonomsko skupino. Po pojasnilu britanskega geologa in zgodovinara [[Hugh Torrens|Hugha Torrensa]], je Owen o fosilnih plazilcih predaval že leta 1841 na srečanju [[British Association for the Advancement of Science]], vendar takrat še ni uporabil izraza »dinozaver« niti jih ni prepoznal kot ločeno skupino plazilcev. Ime Dinosauria je prvič uvedel šele v revidirani različici svojega predavanja, objavljeni aprila 1842.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> S podporo [[Albert Saško-Coburško-Gothski|princa Alberta]], soproga [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]], je Owen ustanovil [[Prirodoslovni muzej, London|Prirodoslovni muzej v Londonu]], kjer je razstavil nacionalno zbirko fosilov dinozavrov ter druge naravoslovne in geološke eksponate.<ref name=owen94>{{harvnb|Rupke|1994}}</ref> ===Odkritja v Severni Ameriki=== {{multiple image | align = left | perrow = 2/1 | total_width = 300 | caption_align = center | image1 = Edcope.jpg | caption1 = [[Edward Drinker Cope]] | image2 = OthnielCharlesMarsh.jpg | caption2 = [[Othniel Charles Marsh]] }} Leta 1858 je [[William Parker Foulke]] odkril prvega znanega ameriškega dinozavra, v jamah z [[lapor]]jem v mestu [[Haddonfield, New Jersey|Haddonfield]] v [[New Jersey]]u. (Čeprav so bile fosilne kosti najdene že prej, takrat njihova prava narava še ni bila prepoznana.) Bitje je dobilo ime ''[[Hadrosaurus|Hadrosaurus foulkii]]''. To odkritje je bilo izjemno pomembno, saj je bil ''Hadrosaurus'' eden prvih skoraj popolnih okostij dinozavra, ki so jih našli (prvi je bil odkrit leta 1834 v Angliji) ), in jasno je bilo, da je hodil po dveh nogah. To je bila tedaj revolucionarna ugotovitev, saj so znanstveniki do takrat verjeli, da so dinozavri hodili po štirih nogah, kot kuščarji. Foulkejevo odkritje je sprožilo velik val zanimanja za dinozavre v Združenih državah, obdobje, ki je pozneje dobilo ime »dinozavrska manija«<ref name=weishampel06>{{cite journal |last1=Prieto-Marquez |first1=Albert |last2=Weishampel |first2=David B. |last3=Horner |first3=John R. |date=March 2006 |title=The dinosaur ''Hadrosaurus foulkii'', from the Campanian of the East Coast of North America, with a reevaluation of the genus |url=https://app.pan.pl/archive/published/app51/app51-077.pdf |url-status=live |journal=Acta Palaeontologica Polonica |location=Warsaw |publisher=Institute of Paleobiology, Polish Academy of Sciences |volume=51 |issue=1 |pages=77–98 |issn=0567-7920 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190622113255/https://app.pan.pl/archive/published/app51/app51-077.pdf |archive-date=June 22, 2019 |access-date=November 5, 2019}}</ref> Najbolj znan primer te »manije« je silovito tekmovanje med paleontologoma [[Edward Drinker Cope|Edwardom Drinkerjem Copom]] in [[Othniel Charles Marsh|Othnielem Charlesom Marshem]], ki sta si več desetletij prizadevala, kdo bo prvi odkril več novih vrst dinozavrov. To tekmovanje je postalo znano kot »[[Bone Wars]]«. Njuno rivalstvo je trajalo več kot 30 let in se končalo leta 1897, ko je Cope umrl, potem ko je za iskanje dinozavrov porabil vse svoje premoženje. Zaradi njunih grobo izvedenih izkopavanj je bilo številno dragoceno gradivo poškodovano ali uničeno, saj so njuni delavci pogosto uporabljali [[dinamit]] za odkrivanje kosti. Sodobni paleontologi takšne metode ocenjujejo kot neprimerne, ker uničujejo fosile in geološke plasti, ki nosijo pomembne podatke. Kljub temu sta Cope in Marsh izjemno prispevala k razvoju paleontologije: Marsh je odkril 86 novih vrst dinozavrov, Cope pa 56, kar skupaj pomeni 142 novih vrst. Copova zbirka fosilov je danes shranjena v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeje]] v New Yorku,Marshova pa v [[Peabody Museum of Natural History]] na [[Univerza Yale|Univerzi Yale]].<ref name=Holmes/> === Renesansa dinozavrov === [[Druga svetovna vojna]] je povzročila prekinitev paleontoloških raziskav; po vojni se je raziskovalna pozornost vse bolj usmerjala k fosilnim sesalcem namesto k dinozavrom, ki so se jih takrat predstavljali kot počasne in hladnokrvne.<ref name="taylor2010">{{cite journal |last1=Taylor |first1=M.P. |title=Sauropod dinosaur research: a historical review |journal=Geological Society, London, Special Publications |year=2010 |volume=343 |issue=1 |pages=361–386 |doi=10.1144/SP343.22|bibcode=2010GSLSP.343..361T |s2cid=910635 }}</ref><ref name="Naish">{{cite book |last=Naish |first=D. |year=2009 |title=The Great Dinosaur Discoveries |url=https://archive.org/details/greatdinosaurdis0000nais_n0n8 |pages=[https://archive.org/details/greatdinosaurdis0000nais_n0n8/page/88 89]–93 |publisher=A & C Black Publishers Ltd. |location=London, UK |isbn=978-1-4081-1906-8}}</ref> Konec 1960ih, pa je področje raziskav dinozavrov doživelo nov val aktivnosti, ki traja še danes.<ref name="arbour2018">{{cite journal |last1=Arbour |first1=V. |year=2018 |title=Results roll in from the dinosaur renaissance |journal=Science |volume=360 |issue=6389 |page=611 |doi=10.1126/science.aat0451|bibcode=2018Sci...360..611A |s2cid=46887409 }}</ref> Več študij je spodbudilo to novo obdobje raziskav. Najprej je [[John Ostrom]] odkril ptici podobnega [[dromaeosauridae|dromaeozavrida]] teropoda ''[[Deinonychus]]'' in ga opisal leta 1969. Njegova anatomija je kazala, da je šlo za aktivnega plenilca, ki je bil verjetno toplokrvni, kar je močno nasprotovalo takrat prevladujoči podobi dinozavrov.<ref name="taylor2010"/> Hkrati je [[Robert T. Bakker]] objavil serijo študij, ki so prav tako zagovarjale aktivni življenjski slog dinozavrov na podlagi anatomskih in ekoloških dokazov (glej {{section link||Fiziologija}}),<ref name="bakker1968"/><ref name="bakker1972"/>, ki jih je kasneje povzel v njegovi knjigi iz leta 1986 ''[[The Dinosaur Heresies]]''.<ref name=bakker86>{{harvnb|Bakker|1986}}</ref> [[File:Dr. Bob Bakker with Dino.jpg|thumb|left|Paleontolog [[Robert T. Bakker]] ob postavljenem okostju [[Tyrannosauridae|tiranozavrida]] (''[[Gorgosaurus|Gorgosaurus libratus]]'')]] Nova znanstvena spoznanja so bila podprta z naraščajočim številom odkritij dinozavrov. Paleontologi so začeli raziskovati nova pomembna najdišča, prej neraziskana območja, med njimi Indijo, Južno Ameriko, Madagaskar, Antarktiko in predvsem Kitajsko. Med teropodi, savropodomorfi in ornithishiji je število poimenovanih rodov začelo eksponentno naraščati v 1990ih letih.<ref name="Genera900"/> Leta 2008 so opisali več kot 30 novih vrst dinozavrov v enem letu.<ref name="benton2008"/> Savropodomorfi so doživeli nadaljnje povečanje števila novih opisov v 2010ih; med letoma 2009 in 2020 je bilo povprečno poimenovanih 9,3 novih vrst na leto. Tako je bilo med letoma 1990 in 2020 poimenovanih več savropodomorfov kot v celotni zgodovini raziskovanja pred tem.<ref name="cashmore2020">{{cite journal |last1=Cashmore |first1=D.D. |last2=Mannion |first2=P.D. |last3=Upchurch |first3=P. |last4=Butler |first4=R.J. |year=2020 |title=Ten more years of discovery: revisiting the quality of the sauropodomorph dinosaur fossil record |journal=Palaeontology |volume=63 |issue=6 |pages=951–978 |doi=10.1111/pala.12496|bibcode=2020Palgy..63..951C |s2cid=219090716 |doi-access=free }}</ref> Nova najdišča so prispevala tudi boljšo kakovost fosilov. Vse več novih vrst je bilo opisanih na podlagi popolnejših okostij, včasih tudi na več primerkih iste vrste. Boljši primerki fosilov so tako pripomogli k temu, da so nove vrste redkeje razglašene za neveljavne.<ref name="benton2008">{{cite journal |last1=Benton |first1=M.J. |year=2008 |title=Fossil quality and naming dinosaurs |journal=Biology Letters |volume=4 |issue=6 |pages=729–732 |doi=10.1098/rsbl.2008.0402|pmid=18796391 |pmc=2614166 }}</ref> Azijska najdišča so dala najbolj popolne primerke fosilov teropodov,<ref name="cashmore2019">{{cite journal |last1=Cashmore |first1=D.D. |last2=Butler |first2=R.J. |year=2019 |title=Skeletal completeness of the non-avian theropod dinosaur fossil record |journal=Palaeontology |volume=62 |issue=6 |pages=951–981 |doi=10.1111/pala.12436|s2cid=197571209 |doi-access=free |bibcode=2019Palgy..62..951C }}</ref> medtem ko so severnoameriška najdišča dala največ popolnih primerkov savropodomorfov.<ref name="cashmore2020"/> Pred obdobjem t. i. dinozavrske renesanse so bili dinozavri večinoma razvrščeni po tradicionalnem sistemu kategorij [[Linnejeva taksonomija|Linnejeve taksonomije]]. Renesanso je spremljala vse širša uporaba [[kladistika|kladistike]], bolj objektivne metode razvrščanja, ki temelji na sorodstvenih odnosih in skupnih značilnostih. Kladistika se je izkazala za izjemno uporabno pri preučevanju sistematike in evolucije dinozavrov. Med drugim pomaga premostiti težave, ki izhajajo iz pogosto nepopolnega in fragmentarnega fosilnega zapisa.<ref name="holtz1997">{{cite book |last1=Holtz |first1=T.R. Jr. |last2=Brett-Surman |first2=M.K. |year=1997 |chapter=The Taxonomy and Systematics of Dinosaurs |title=The Complete Dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington |pages=209–223 |isbn=978-0-253-33349-0 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Hk5ecvEv0GcC&pg=PA209}}</ref><ref name="NYT-20161208">{{cite news |last=St. Fleur |first=Nicholas |title=That Thing With Feathers Trapped in Amber? It Was a Dinosaur Tail |url=https://www.nytimes.com/2016/12/08/science/dinosaur-feathers-amber.html |url-status=live |url-access=registration |date=December 8, 2016 |department=Trilobites |work=The New York Times |location=New York |issn=0362-4331 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831181949/https://www.nytimes.com/2016/12/08/science/dinosaur-feathers-amber.html |archive-date=August 31, 2017 |access-date=December 8, 2016}}</ref> Referenčna dela, ki povzemajo stanje raziskav dinozavrov, kot je knjiga [[David B. Weishampel|Davida B. Weishampela]] in sodelavcev ''[[The Dinosauria]]'', so znanje naredila bolj dostopno<ref name="lockley2000">{{cite journal |last1=Lockley |first1=M.G. |last2=Wright |first2=J.L. |year=2000 |title=Reading About Dinosaurs – An Annotated Bibliography of Books |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-geoscience-education_2000-03_48_2/page/166 |journal=Journal of Geoscience Education |volume=48 |issue=2 |pages=167–178 |doi=10.5408/1089-9995-48.2.167|bibcode=2000JGeEd..48..167L |s2cid=151426669 }}</ref> in spodbudila nadaljnje zanimanje za raziskovanje dinozavrov. Objavi prve in druge izdaje ''The Dinosauria'' v letih 1990 in 2004 ter preglednega članka [[Paul Sereno|Paula Serena]] iz leta 1998 sta spremljali tudi porast števila objavljenih [[filogenetsko drevo|filogenetskih dreves]] dinozavrov.<ref name="lloyd2008">{{cite journal |last1=Lloyd |first1=G.T. |last2=Davis |first2=K.E. |last3=Pisani |first3=D. |last4=Tarver |first4=J.E. |last5=Ruta |first5=R. |last6=Sakamoto |first6=M. |last7=Hone |first7=D.W.E. |last8=Jennings |first8=R. |last9=Benton |first9=M.J. |year=2008 |title=Dinosaurs and the Cretaceous Terrestrial Revolution |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=275 |issue=1650 |pages=2483–2490 |doi=10.1098/rspb.2008.0715|pmid=18647715 |pmc=2603200 }}</ref> === Odkritja v Sloveniji === Prve ostanke dinozavrov v [[Slovenija|Sloveniji]] so našli leta 1999 ob gradnji [[Avtocesta A1|avtoceste]] pri [[Kozina|Kozini]] na Krasu. Gre za ostanke hadrozavrov in majhnih teropodnih dinozavrov.<ref name="mmc" /> V kamninah zgornjekredne starosti so našli kose zdrobljenih kosti in številne dobro ohranjene zobe, ki so pripadali rastlinojedim hadrozavrom in mesojedim dromeozavrom.<ref name="STA">{{cite web | title=Ostanki dinozavrov tudi na slovenskih tleh | website=STAznanost| date=2020-02-10 | url=https://znanost.sta.si/2725772/ostanki-dinozavrov-tudi-na-slovenskih-tleh | access-date=2025-11-24}}</ref> Istega leta je zbiralec fosilov Franc Pajtler v [[Stranice|kamnolomu Stranice]] pod Pohorjem našel majhen košček kosti,<ref name="STA" /> ki je pripadal rastlinojedemu dinozavru.<ref name="mmc">{{cite web | publisher=MMC RTV Slovenija| title=Pred 200 leti je ime dobil prvi dinozaver – megalozaver | website=Pred 200 leti je ime dobil prvi dinozaver – megalozaver | date=2024-02-21 | url=https://cist-hudo.rtvslo.si/clanek/hudo-za-prebrat/pred-200-leti-je-ime-dobil-prvi-dinozaver-megalozaver/699040 | access-date=2025-11-24}}</ref> ===Mehka tkiva in ohranjanje molekul=== [[File:Dakota skin impression.jpg|thumb|Odtis kože primerka ''[[Edmontosaurus]]'', odkrite leta 1999]] Fosili dinozavrov niso omejeni le na kosti, temveč vključujejo tudi odtise ali mineralizirane ostanke kožnih ovojev, organov in drugih tkiv. Med temi se najlažje ohranijo kožni ovoji, zgrajeni iz [[Keratin|keratina]], saj ima ta beljakovina zaradi svojega prečno vezanega in [[Hidrofobnost|hidrofobnega]] molekularnega ustroja visoko odpornost proti razgradnji.<ref name="schweitzer2011">{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=M.H. |year=2011 |title=Soft Tissue Preservation in Terrestrial Mesozoic Vertebrates |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |volume=39 |pages=187–216 |doi=10.1146/annurev-earth-040610-133502|bibcode=2011AREPS..39..187S }}</ref> Fosili keratinskih kožnih ovojev ali koščenih kožnih struktur so znani pri večini glavnih skupin dinozavrov. Odtisi luskaste kože so bili odkriti že v 19. stoletju. [[Samuel Beckles]] je leta 1852 odkril sprednjo okončino zavropoda z ohranjeno kožo, ki so jo sprva napačno pripisali krokodilu; leta 1888 jo je Marsh pravilno identificiral, podrobneje pa jo je preučil [[Reginald Hooley]] leta 1917.<ref name="hooley1917"/> Med ornitishiji je Jacob Wortman leta 1884 našel odtise kože na prvem znanem primerku vrste ''[[Edmontosaurus annectens]]'', vendar so bili v veliki meri uničeni med izkopavanjem.<ref name="osborn1912">{{cite journal |first1=H.F. |last1=Osborn |year=1912 |title=Integument of the iguanodont dinosaur ''Trachodon'' |journal=Memoirs of the American Museum of Natural History |volume=1 |pages=33–54}}</ref> Owen in Hooley sta nato v letih 1885 in 1917 opisala odtise kož pri vrstah ''[[Hypsilophodon]]'' in ''Iguanodon''.<ref name="hooley1917">{{cite journal |last1=Hooley |first1=R.W. |year=1917 |title=II—On the Integument of ''Iguanodon bernissartensis'', Boulenger, and of ''Morosaurus becklesii'', Mantell |journal=Geological Magazine |volume=4 |issue=4 |pages=148–150 |doi=10.1017/s0016756800192386 |bibcode=1917GeoM....4..148H |s2cid=129640665 |url=https://zenodo.org/record/1537494 |archive-date=April 15, 2023 |access-date=February 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415133707/https://zenodo.org/record/1537494 |url-status=live }}</ref> Od takrat so odtise lusk najpogosteje našli pri hadrozavridih. Pri teh dinozavrih so ohranjeni odtisi znani s skoraj celotnega telesa pri več primerkih.<ref name="bell2014">{{cite book |last1=Bell |first1=P.R. |year=2014 |chapter=A review of hadrosaur skin impressions |editor-last1=Eberth |editor-first1=D. |editor-last2=Evans |editor-first2=D. |title=The Hadrosaurs: Proceedings of the International Hadrosaur Symposium |pages=572–590 |location=Bloomington |publisher=Princeton University Press}}</ref> {{multiple image | align = left | perrow = 1/2 | caption_align = center | image1 = Sinosauropteryx color.jpg | caption1 = Rekonstrukcija barv vrste ''[[Sinosauropteryx]]'' | image2 = Psittacosaurus (Vinther et al. 2016, cropped).png | caption2 = Rekonstrukcija barv vrste ''[[Psittacosaurus]]'' }} Z začetkom v 1990ih so odkritja izjemno ohranjenih fosilov na nahajališčih tipa [[Lagerstätte|Lagerstätten]] (nemško za »ležišče, nahajališče, skladišče«), pomembno prispevala k raziskovanju mehkih tkiv dinozavrov.<ref name="eliason2017">{{cite journal |last1=Eliason |first1=C.M. |last2=Hudson |first2=L. |last3=Watts |first3=T. |last4=Garza |first4=H. |last5=Clarke |first5=J.A. |year=2017 |title=Exceptional preservation and the fossil record of tetrapod integument |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=284 |issue=1862 |pages=1–10 |doi=10.1098/rspb.2017.0556|pmid=28878057 |pmc=5597822 }}</ref><ref name="benton1998">{{cite journal |last1=Benton |first1=M.J. |year=1998 |title=Dinosaur fossils with soft parts |journal=Trends in Ecology & Evolution |volume=13 |issue=8 |pages=303–304 |doi=10.1016/s0169-5347(98)01420-7|pmid=21238317 |bibcode=1998TEcoE..13..303B |url=http://doc.rero.ch/record/14715/files/PAL_E1646.pdf }}</ref> Najpomembnejša med njimi so bila nahajališča [[Biota Jehol|Jehol]] (zgodnja kreda) in [[Biota Yanliao|Yanliao]] (srednja do pozna jura) v severovzhodni Kitajski. Iz teh območij je bilo opisanih več sto primerkov fosilov dinozavrov z ohranjenimi odtisi perjem podobnih struktur. Te primerke so večinoma opisali [[Šing Šu (paleontolog)|Šing Šu]] in sodelavci.<ref name="zhou2017">{{cite journal |last1=Zhou |first1=Z.-H. |last2=Wang |first2=Y. |year=2017 |title=Vertebrate assemblages of the Jurassic Yanliao Biota and the Early Cretaceous Jehol Biota: Comparisons and implications |journal=Palaeoworld |volume=26 |issue=2 |pages=241–252 |doi=10.1016/j.palwor.2017.01.002}}</ref><ref name="norell2005">{{cite journal |last1=Norell |first1=M.A. |last2=Xu |first2=X. |year=2005 |title=Feathered Dinosaurs |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |volume=33 |pages=277–299 |doi=10.1146/annurev.earth.33.092203.122511|bibcode=2005AREPS..33..277N }}</ref> Pri današnjih plazilcih in sesalcih barvo telesa deloma določajo celične strukture [[Melanosom|melanosomi]], majhne strukture v celicah, ki shranjujejo pigment.<ref name="roy2020"/><ref name="vinther2020">{{cite journal |last1=Vinther |first1=J. |year=2020 |title=Reconstructing Vertebrate Paleocolor |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |volume=48 |pages=345–375 |doi=10.1146/annurev-earth-073019-045641|bibcode=2020AREPS..48..345V |s2cid=219768255 |doi-access=free }}</ref> Enake strukture ter kemične sledi melanina so bile odkrite v perju in luskah dinozavrov iz biot Jehol in Yanliao, pri teropodih in ornitishijih.<ref name="zhang2010">{{cite journal |last1=Zhang |first1=F. |last2=Kearns |first2=S.L. |last3=Orr |first3=P.J. |last4=Benton |first4=M.J. |last5=Zhou |first5=Z. |last6=Johnson |first6=D. |last7=Xu |first7=X. |last8=Wang |first8=X. |year=2010 |title=Fossilized melanosomes and the colour of Cretaceous dinosaurs and birds |journal=Nature |volume=463 |issue=7284 |pages=1075–1078 |doi=10.1038/nature08740 |pmid=20107440 |bibcode=2010Natur.463.1075Z |s2cid=205219587 |url=http://oro.open.ac.uk/22432/2/41064696.pdf |archive-date=February 2, 2014 |access-date=February 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202214645/http://oro.open.ac.uk/22432/2/41064696.pdf |url-status=live }}</ref> Te najdbe so omogočile rekonstrukcije dejanske barve dinozavrov, na primer pri vrstah ''[[Sinosauropteryx]]''<ref name="smithwick2017">{{cite journal |last1=Smithwick |first1=F.M. |last2=Nicholls |first2=R. |last3=Cuthill |first3=I.C. |last4=Vinther |first4=J. |year=2017 |title=Countershading and Stripes in the Theropod Dinosaur ''Sinosauropteryx'' Reveal Heterogeneous Habitats in the Early Cretaceous Jehol Biota |journal=Current Biology |volume=27 |issue=21 |pages=3337–3343.e2 |doi=10.1016/j.cub.2017.09.032 |pmid=29107548 |doi-access=free|bibcode=2017CBio...27E3337S |hdl=1983/8ee95b15-5793-42ad-8e57-da6524635349 |hdl-access=free }}</ref> in ''[[Psittacosaurus]]''<ref name="vinther2016">{{cite journal |last1=Vinther |first1=J. |last2=Nicholls |first2=R. |last3=Lautenschlager |first3=S. |last4=Pittman |first4=M. |last5=Kaye |first5=T.G. |last6=Rayfield |first6=E. |last7=Mayr |first7=G. |last8=Cuthill |first8=I.C. |year=2016 |title=3D Camouflage in an Ornithischian Dinosaur |journal=Current Biology |volume=26 |issue=18 |pages=2456–2462 |doi=10.1016/j.cub.2016.06.065 |pmid=27641767 |pmc=5049543|bibcode=2016CBio...26.2456V }}</ref>. Podobne metode so bile nato uporabljene tudi na fosilih iz drugih najdišč.<ref name="roy2020">{{cite journal |last1=Roy |first1=A. |last2=Pittman |first2=M. |last3=Saitta |first3=E.T. |last4=Kaye |first4=T.G. |last5=Xu |first5=X. |year=2020 |title=Recent advances in amniote palaeocolour reconstruction and a framework for future research |journal=Biological Reviews |volume=95 |issue=1 |pages=22–50 |doi=10.1111/brv.12552|pmid=31538399 |pmc=7004074 }}</ref> (Nekateri raziskovalci pa predlagajo, da bi fosilizirani melanosomi lahko bili tudi ostanki bakterij.<ref name="lindgren2015">{{cite journal |last1=Lindgren |first1=J. |last2=Moyer |first2=A. |last3=Schweitzer |first3=M.H. |last4=Sjövall |first4=P. |last5=Uvdal |first5=P. |last6=Nilsson |first6=D.E. |last7=Heimdal |first7=J. |last8=Engdahl |first8=A. |last9=Gren |first9=J.A. |last10=Schultz |first10=B.P. |last11=Kear |first11=B.P. |year=2015 |title=Interpreting melanin-based coloration through deep time: a critical review |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=282 |issue=1813 |article-number=20150614 |pmid=26290071 |doi=10.1098/rspb.2015.0614 |pmc=4632609}}</ref><ref name="schweitzer2015">{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=M.H. |last2=Lindgren |first2=J. |last3=Moyer |first3=A.E. |year=2015 |title=Melanosomes and ancient coloration re-examined: a response to Vinther 2015 (DOI 10.1002/bies.201500018) |journal=BioEssays |volume=37 |issue=11 |pages=1174–1183 |doi=10.1002/bies.201500061|pmid=26434749 |s2cid=45178498 }}</ref>) Vsebina želodcev pri nekaterih dinozavrih iz biot Jehol in Yanliao, ki so bili tesno sorodni pticam, je posredno razkrila podatke o prehrani in zgradbi njihovega prebavnega sistema (npr. o prisotnosti golše).<ref name="zhou2014">{{cite journal |last1=Zhou |first1=Z. |year=2014 |title=The Jehol Biota, an Early Cretaceous terrestrial Lagerstätte: new discoveries and implications |journal=National Science Review |volume=1 |issue=4 |pages=543–559 |doi=10.1093/nsr/nwu055|doi-access=free }}</ref><ref name="oconnor2019">{{cite journal |last1=O'Connor |first1=J.K. |last2=Zhou |first2=Z. |year=2019 |title=The evolution of the modern avian digestive system: insights from paravian fossils from the Yanliao and Jehol biotas |journal=Palaeontology |volume=63 |issue=1 |pages=13–27 |doi=10.1111/pala.12453|s2cid=210265348 }}</ref> Neposredni dokazi o notranji anatomiji so znani pri izjemno ohranjenem primerku ''[[Scipionyx]]'' iz italijanskega nahajališča [[Pietraroja Plattenkalk]], pri katerem so ohranjeni deli črevesja, jeter, mišic in sapnika.<ref name="softtissue"/> [[File:9121 - Milano, Museo storia naturale - Scipionyx samniticus - Foto Giovanni Dall'Orto 22-Apr-2007a.jpg|thumb|Fosil ''[[Scipionyx]]'' z ohranjenim črevesjem, [[Museo Civico di Storia Naturale di Milano|Natural History Museum of Milan]]]] Raziskovalna skupina pod vodstvom [[Mary Higby Schweitzer]], [[Jack Horner (paleontolog)|Jacka Hornerja]] in sodelavcev poročala o različnih primerih ohranjenih mehkih tkiv in beljakovin v fosilih dinozavrov. Leta 1991 so Schweitzer in sodelavci v kosteh [[Tiranozavridi|tiranozavridov]] našli različne mineralizirane strukture, ki so najverjetneje predstavljale [[rdeče krvničke]] in [[Kolagen|kolagenska]] vlakna.<ref name="morell1993">{{cite journal |last1=Morell |first1=V. |year=1993 |title=Dino DNA: the Hunt and the Hype |url=https://archive.org/details/sim_science_1993-07-09_261_5118/page/160 |journal=Science |volume=261 |issue=5118 |pages=160–162 |doi=10.1126/science.8327889|pmid=8327889 |bibcode=1993Sci...261..160M }}</ref><ref name="pawlicki1996">{{cite journal |last1=Pawlicki |first1=R. |last2=Korbel |first2=A. |last3=Kubiak |first3=H. |year=1996 |title=Cells, Collagen Fibrils and Vessels in Dinosaur Bone |journal=Nature |volume=211 |issue=5049 |pages=655–657 |doi=10.1038/211655a0|pmid=5968744 |s2cid=4181847 }}</ref><ref name="pawlicki1998">{{cite journal |last1=Pawlicki |first1=R. |last2=Nowogrodzka-Zagórska |first2=M. |year=1998 |title=Blood vessels and red blood cells preserved in dinosaur bones |journal=Annals of Anatomy - Anatomischer Anzeiger |volume=180 |issue=1 |pages=73–77 |doi=10.1016/S0940-9602(98)80140-4|pmid=9488909 }}</ref> Leta 2005 so Schweitzer in sodelavci poročali, da je stegnenica [[Tyrannosaurus|tiranozavra]] ohranila mehko, prožno tkivo, vključno s [[Krvna žila|krvnimi žilami]], [[Osteon|kostno matrico]] in vezivnim tkivom, ki je ohranilo svojo mikroskopsko zgradbo.<ref name=Schweitzer2005/> Odkritje je nakazovalo, da se lahko originalno mehko tkivo ohrani milijone let, pri čemer je bilo predlaganih več razlag za ta pojav.<ref name="anderson2023">{{cite journal |last1=Anderson |first1=L.A. |year=2023 |title=A chemical framework for the preservation of fossil vertebrate cells and soft tissues |journal=Earth-Science Reviews |volume=240 |article-number=104367 |doi=10.1016/j.earscirev.2023.104367|bibcode=2023ESRv..24004367A |s2cid=257326012 |doi-access=free }}</ref> Kasneje, leta 2009, so Schweitzer in sodelavci poročali, da je stegnenica ''[[Brachylophosaurus|Brachylophosaurusa]]'' ohranila podobne mikroskopske strukture, in analize z [[Imunohistokemija|imunohistokemijo]] (ki temelji na vezavi [[Protitelo|protiteles]]) so pokazale prisotnost beljakovin, kot so kolagen, [[elastin]] in [[laminin]].<ref name="schweitzer2009">{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=M.H. |last2=Zheng |first2=W. |last3=Organ |first3=C.L. |last4=Avci |first4=R. |last5=Suo |first5=Z. |last6=Freimark |first6=L.M. |last7=LeBleu |first7=V.S. |last8=Duncan |first8=M.B. |last9=van der Heiden |first9=M.G. |last10=Neveu |first10=J.M. |last11=Lane |first11=W.S. |last12=Cottrell |first12=J.S. |last13=Horner |first13=J.R. |last14=Cantley |first14=L.C. |last15=Kalluri |first15=R. |last16=Asara |first16=J.M. |year=2009 |title=Biomolecular characterization and protein sequences of the Campanian hadrosaur ''B. canadensis'' |url=https://archive.org/details/sim_science_2009-05-01_324_5927/page/626 |journal=Science |volume=324 |issue=5927 |pages=626–631 |doi=10.1126/science.1165069|pmid=19407199 |bibcode=2009Sci...324..626S |s2cid=5358680 }}</ref> Oba primerka sta dala kolagenska beljakovinska zaporedja, uporabna za [[Molekularna filogenija|molekularne filogenetske analize]], ki so ju, skladno s pričakovanji, uvrstile k pticam.<ref name="schweitzer2009"/><ref name="organ2008">{{cite journal |last1=Organ |first1=C.L. |last2=Schweitzer |first2=M.H. |last3=Zheng |first3=W. |last4=Freimark |first4=L.M. |last5=Cantley |first5=L.C. |last6=Asara |first6=J.M. |year=2008 |title=Molecular Phylogenetics of Mastodon and ''Tyrannosaurus rex'' |url=https://archive.org/details/sim_science_2008-04-25_320_5875/page/498 |journal=Science |volume=320 |issue=5875 |page=499 |doi=10.1126/science.1154284|pmid=18436782 |bibcode=2008Sci...320..499O |s2cid=24971064 }}</ref> Pri obeh fosilih so poročali tudi o ekstrakciji delnih fragmentov DNK,<ref name="schweitzer2013">{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=M.H. |last2=Zheng |first2=W. |last3=Cleland |first3=T.P. |last4=Bern |first4=M. |year=2013 |title=Molecular analyses of dinosaur osteocytes support the presence of endogenous molecules |journal=[[Bone (journal)|Bone]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier |volume=52 |issue=1 |pages=414–423 |doi=10.1016/j.bone.2012.10.010 |issn=8756-3282 |pmid=23085295}}</ref> enako tudi pri fosilu ''[[Hypacrosaurus|Hypacrosaurusa]]''.<ref name="bailleul2020">{{cite journal |last1=Bailleul |first1=A.M. |last2=Zheng |first2=W. |last3=Horner |first3=J.R. |last4=Hall |first4=B.K. |last5=Holliday |first5=C.M. |last6=Schweitzer |first6=M.H. |year=2020 |title=Evidence of proteins, chromosomes and chemical markers of DNA in exceptionally preserved dinosaur cartilage |journal=National Science Review |volume=7 |issue=4 |pages=815–822 |doi=10.1093/nsr/nwz206|pmid=34692099 |pmc=8289162 }}</ref> Leta 2015 so Sergio Bertazzo in sodelavci poročali o ohranjenih kolagenskih vlaknih in rdečih krvničkah v osmih fosilih dinozavrov iz krede, ki niso kazali znakov izjemne ohranjenosti, kar je nakazovalo, da bi se mehka tkiva lahko ohranjala pogosteje, kot so domnevali prej.<ref name="bertazzo2015">{{cite journal |last1=Bertazzo |first1=S. |last2=Maidment |first2=S.C.R. |author2-link=Susannah Maidment |last3=Kallepitis |first3=C. |last4=Fearn |first4=S. |last5=Stevens |first5=M.M. |last6=Xie |first6=H.-N. |display-authors=3 |year=2015 |title=Fibres and cellular structures preserved in 75-million-year-old dinosaur specimens |journal=[[Nature Communications]] |volume=6 |article-number=7352 |bibcode=2015NatCo...6.7352B |doi=10.1038/ncomms8352 |issn=2041-1723 |pmc=4468865 |pmid=26056764}}</ref> Predlogi, da te strukture predstavljajo bakterijske [[biofilm|biofilmw]]<ref name="kaye2008">{{cite journal |last1=Kaye |first1=T.G. |last2=Gaugler |first2=G. |last3=Sawlowicz |first3=Z. |year=2008 |title=Dinosaurian Soft Tissues Interpreted as Bacterial Biofilms |journal=PLOS ONE |volume=3 |issue=7 |article-number=e2808 |doi=10.1371/journal.pone.0002808|pmid=18665236 |pmc=2483347 |bibcode=2008PLoSO...3.2808K |doi-access=free }}</ref> so bili zavrnjeni,<ref name="peterson2010">{{cite journal |last1=Peterson |first1=J.E. |last2=Lenczewski |first2=M.E. |last3=Scherer |first3=R.P. |year=2010 |title=Influence of Microbial Biofilms on the Preservation of Primary Soft Tissue in Fossil and Extant Archosaurs |journal=PLOS ONE |volume=5 |issue=10 |article-number=e13334 |bibcode=2010PLoSO...513334P |doi=10.1371/journal.pone.0013334 |doi-access=free |issn=1932-6203 |pmc=2953520 |pmid=20967227}}</ref> vendar pa ostaja možnost navzkrižne kontaminacije, ki jo je težko zanesljivo izključiti.<ref name="buckley2017">{{cite journal |last1=Buckley |first1=M. |last2=Warwood |first2=S. |last3=van Dongen |first3=B. |last4=Kitchener |first4=A.C. |last5=Manning |first5=P.L. |year=2017 |title=A fossil protein chimera; difficulties in discriminating dinosaur peptide sequences from modern cross-contamination |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=284 |issue=1855 |doi=10.1098/rspb.2017.0544|pmid=28566488 |pmc=5454271 }}</ref> == Evolucijska zgodovina == Dinozavri so se od svojih arhozavrskih prednikov ločili v srednjem do poznem [[Trias|triasu]], približno 20&nbsp;milijonov let po uničujočem [[Permsko-triasno izumrtje|permsko-triasnem izumrtju]], ki je pred približno 252&nbsp;milijoni let izbrisalo okoli 96% vseh morskih vrst in 70% kopenskih vretenčarjev.<ref name="KPA" /><ref name="TannerLucas" /> Najstarejši fosili dinozavrov, znani po dobro ohranjenih ostankih, segajo v [[Karnij|karnijsko dobo]] triasnega obdobja.<ref name="griffin2022">{{cite journal |last1=Griffin |first1=C.T. |last2=Wynd |first2=B.M. |last3=Munyikwa |first3=D. |last4=Broderick |first4=T.J. |last5=Zondo |first5=M. |last6=Tolan |first6=S. |last7=Langer |first7=M.C. |last8=Nesbitt |first8=S.J. |last9=Taruvinga |first9=H.R. |year=2022 |title=Africa's oldest dinosaurs reveal early suppression of dinosaur distribution |journal=Nature |volume=609 |issue=7926 |pages=313–319 |doi=10.1038/s41586-022-05133-x |pmid=36045297 |bibcode=2022Natur.609..313G |s2cid=251977824 |issn=0028-0836}}</ref> Po triasu je evolucija dinozavrov potekala vzporedno s spremembami v rastlinstvu in z gibanjem celin. V poznem triasu in zgodnji juri so bile celine še vedno povezane v enotno kopno maso, imenovano [[Pangea]], in po svetu je prevladovala precej enotna dinozavrska favna, sestavljena predvsem iz mesojedih pripadnikov skupine [[Coelophysoidea]] in zgodnjih rastlinojedih [[Sauropodomorpha|zavropodomorfov]].<ref name=HCL04/> V istem obdobju so se močno razširile [[golosemenke]], zlasti [[iglavci]], ki so predstavljali pomemben vir hrane. Zgodnji zavropodomorfi še niso imeli razvitih učinkovitih mehanizmov za obdelavo hrane v ustih, zato so morali hrano razgrajevati šele v prebavnem traktu.<ref name=FS04/> Splošna podobnost dinozavrskih združb se je nadaljevala v srednji in pozni juri, ko so večino plenilcev sestavljali [[Ceratozaver|ceratozavri]], pripadniki [[Megalosavroji|Megalosauroidea]] in [[Alozavroji|Allosauroidea]], medtem ko so med rastlinojedci prevladovali [[Stegosauria|stegozavri]] in veliki [[Sauropoda|zavropodi]].<ref name=HCL04/> V tem obdobju so postajali pogostejši tudi [[Ankylosauria|ankilozavri]] in [[Ornithopoda|ornitopodi]], medtem ko so primitivni zavropodomorfi že izumrli. Najpogostejše rastline so bile iglavci in [[Praproti|praprotnice]]. Zavropodi, podobno kot njihovi predniki zavropodomorfi, niso žvečili hrane, medtem ko so se [[ornitishiji]] razvijali v smeri učinkovitejše obdelave hrane v ustih; pri nekaterih so se pojavili organi, podobni licem, ki so pomagali zadržati hrano v ustih, in gibanje čeljusti za mletje rastlin.<ref name=FS04/> Pomemben evolucijski dogodek v juri je bil pojav pravih ptic, ki so se razvile iz operjenih pripadnikov skupine Coelurosauria.<ref name=KP04/> Kredno-paleogensko izumrtje, ki se je zgodilo pred približno 66&nbsp;milijoni let ob koncu [[kreda|krede]], je povzročilo izumrtje vseh skupin dinozavrov, razen [[neornitini|modernih ptic]] (Neornithes). Nekatere druge skupine [[Diapsida|diapsidov]] so dogodek preživele, med njimi [[krokodili]], [[Dyrosauridae]], [[Sebecosuchia]], [[želve]], [[kuščarji]], [[kače]], [[prakuščarji]] in [[Choristodera]].<ref name=AF04/> == Klasifikacija == {{glavni|Klasifikacija dinozavrov}} Dinozavri spadajo v skupino [[Archosauria|arhozavrov]], ki vključuje tudi današnje [[krokodili|krokodile]]. Od ostalih plazilcev se ločijo po diapsidni lobanji (glede na pritrditev čeljustnih mišic), po zobeh, ki rastejo iz žepkov in ne direktno iz čeljusti, dinozavri pa se od ostalih prakuščarjev ločijo predvsem po tem, da imajo noge pod telesom in ne ob straneh.<ref name="B012"/> Dinozavri so kot klad razdeljeni v dve primarni veji, zavrishiji (Saurischia) in ornitishiji (Ornithischia). Zavrishiji vključujejo tiste [[takson]]e, ki si delijo novejšega skupnega prednika s pticami kot s skupino ornitishijev, medtem ko ornitishiji vključuje vse taksone, ki si delijo novejšega skupnega prednika s ''Triceratopsom'' kot s skupino zavrishijev. Anatomsko se ti dve skupini najbolj prepoznavno razlikujeta po zgradbi [[Medenica|medenice]]. [[Slika:Saurischia.png|thumb|250px|Zavrishiji [[Saurischia]] - struktura medenice]] [[Slika:Ornithischia.png|thumb|250px|Ornitishiji [[Ornithischia]] - struktura medenice]] * Zgodnji zavrishiji ("kuščarji z boki") so svoje ime dobili iz [[Stara grščina|grške besede]] ''{{lang|grc-Latn|sauros}}'' ({{lang|grc|σαῦρος}}), kar pomeni "kuščar" in ''{{lang|grc-Latn|ischion}}'' ({{lang|grc|ἰσχίον}}), kar pomeni "kolčni sklep". Ohranili so strukturo kolka svojih prednikov, s sramno kostjo usmerjeno kranialno, ali naprej.<ref name="MJB00" /> Ta osnovna oblika se je kasneje spremenila, saj se je sramna kost pri nekaterih skupinah zasukala nazaj v različnih stopnjah v večih skupinah (''Herrerasaurus'',<ref name="GSP88" /> Therizinosauria,<ref name="clarketal2004" /> Dromaeosauridae<ref name="MAPM04" /> in ptice<ref name="KP04" />). Zavrishiji vključujejo teropode (izključno dvonožni z različnimi načini prehranjevanja) in zavropodomorfe (dolgovrati rastlinojedi, ki vključujejo napredne, štirinožne skupine).<ref name="theropods" /><ref name="sauropodomorphs">{{cite journal |last1=Taylor |first1=Michael P. |author-link1=Michael P. Taylor |last2=Wedel |first2=Mathew J. |author-link2=Matt Wedel |year=2013 |title=Why sauropods had long necks; and why giraffes have short necks |journal=[[PeerJ]] |location=[[Corte Madera, California|Corte Madera, CA]]; London |volume=1 |article-number=e36 |doi=10.7717/peerj.36 |issn=2167-8359 |pmid=23638372 |pmc=3628838 |doi-access=free }}</ref> * Ornitishiji ("ptičji boki") so svoje ime dobili iz grške besede ''ornis'' (ὀρνίς), kar pomeni "ptica" in ''ischion'' (ἰσχίον) za "kolčni sklep". Imeli so medenični obroč, ki je na videz spominjal na ptičjega: sramna kost je bila usmerjena usmerjena nazaj. Za razliko od ptic je imela sramna kost ornitishijcev praviloma še dodaten, naprej usmerjen izrastek. Ornitishiji vključujejo raznolike vrste, ki so bile pretežno rastlinojede. Kljub izrazoma "ptičji bok" (Ornithischia) in "kuščarjev bok" (Saurischia), ptice niso del skupine ornitishijev. Namesto tega ptice spadajo med zavrishija, "kuščarje z boki"—ptice so se razvile iz zgodnejših dinozavrov s "kuščarjevimi boki".<ref name="B012"/> Naslednji [[kladogram]] prikazuje poenostavljen prikaz sorodstvenih odnosov med skupinami dinozavrov po Michaelu Bentonu (2015):<ref name="MJB00" /> {{clade |style=line-height:75%;font-size:85% |label1='''Dinosauria''' |1={{clade |label1=[[Saurischia]] |1={{clade |1=[[Herrerasauridae]] [[File:Herresaurus.png|60 px]] |2={{clade |label1=[[Theropoda]] |1={{clade |1=[[Coelophysoidea]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Coelophysis size flipped.jpg|60 px]]</span> |2={{clade |1=[[Ceratosauria]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Carnotaurus_Reconstruction_%282022%29.png|60 px]]</span> |label2=[[Tetanurae]] |2={{clade |1=[[Megalosauroidea]] [[File:Spinosaurus aegyptiacus by PaleoGeek.png|60px]] |2={{clade |1=[[Allosauroidea]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Allosaurus Revised.jpg|60px]]</span> |label2=[[Coelurosauria]] |2={{clade |1=[[Tyrannosauroidea]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Tyrannosaurus-rex-Profile-steveoc86 (coloured).png|60 px]]</span> |2={{clade |1=[[Compsognathidae]] [[File:Sinosauropteryx mmartyniuk solosml.png|60px]] |2={{clade |1=[[Ornithomimidae]] [[File:Qiupalong Restoration.png|60px]] |label2=[[Maniraptora]] |2={{clade hidden |id=2 |mode=left |expand-text=&nbsp;(vključuje ptice) |1=[[Alvarezsauridae]] [[File:Shuvuuia.jpg|60px]] |2={{clade |1=[[Therizinosauridae]] [[File:Therizinosaurus Restoration.png|60px]] |2={{clade |1=[[Oviraptorosauria]] [[File:Citipati osmolskae Restoration.png|60px]] |label2=[[Paraves]] |2={{clade |1=[[Deinonychosauria]]<br /><br />[[File:Dromaeosaurus Restoration.png|60px]] |2=[[Aves]] (birds) <span style="{{mirrorH}}">[[File:Dendrocopos_major_-Durham,_England_-female-8_white_background.jpg|45px]]</span> }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} |label2=[[Sauropodomorpha]] |2={{clade |1=[[Plateosauridae]] [[file:Plateosaurus_engelhardti.png|60px]] |2={{clade |1=[[Riojasauridae]] |2={{clade |1=[[Massospondylidae]] [[File:Massospondylus reconstruction.png|60px]] |label2=[[Sauropoda]] |2={{clade |1=[[Vulcanodontidae]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Vulcanodon NT.jpg|60px]]</span> |2={{clade |1=[[Mamenchisauridae]] [[File:Omeisaurus_tianfuensis34.jpg|60px]] |label2=[[Neosauropoda]] |2={{clade |1=[[Diplodocoidea]] [[File:Diplodocus_carnegii.jpg|60px]] |label2=[[Macronaria]] |2={{clade hidden |id=2 |mode=left |expand-text= [[File:Brachiosaurus_DB.jpg|60px]] |1=[[Camarasauridae]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Camarasaurus supremus.png|60px]]</span> |2={{clade |1=[[Brachiosauridae]] [[File:Brachiosaurus_DB.jpg|60px]] |2=[[Titanosauria]] [[File:Opisthocoelicaudia.jpg|60px]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} |label2=[[Ornithischia]] |2={{clade |1=[[Heterodontosauridae]] [[File:Heterodontosaurus_restoration.jpg|60px]] |2={{clade |label1=[[Thyreophora]] |1={{clade |1=[[Stegosauria]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Stegosaurus_stenops_Life_Reconstruction.png|60px]]</span> |2=[[Ankylosauria]] [[File:Ankylosaurus_magniventris_by_sphenaphinae.png|60px]] }} |label2=[[Cerapoda]] |2={{clade |label1=[[Marginocephalia]] |1={{clade |1=[[Pachycephalosauria]] [[File:Stegoceras_validum.jpg|60px]] |2=[[Ceratopsia]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Anchiceratops_dinosaur.png|60px]]</span> }} |label2=[[Ornithopoda]] |2={{clade |1=''[[Iguanodon]]'' [[File:Iguanodon_paleoart_2025.png|60px]] |2=[[Hadrosauridae]] [[File:Saurolophus_scalation.png|60px]] }} }} }} }} }} }} == Paleobiologija == Znanje o dinozavrih izhaja iz različnih fosilnih in nefosilnih zapisov, med katere sodijo okamenele kosti, [[Iztrebek|iztrebki]], [[Fosilna sled|sledovi stopinj]], [[Gastrolit|gastroliti]], [[Pero|peresa]], odtisi [[koža|kože]], ohranjeni deli [[notranji organ|notranjih organov]] in druga [[Mehko tkivo|mehka tkiva]].<ref name="softtissue">{{cite journal |last1=Dal Sasso |first1=Cristiano |author-link1=Cristiano Dal Sasso |last2=Signore |first2=Marco |date=March 26, 1998 |title=Exceptional soft-tissue preservation in a theropod dinosaur from Italy |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=392 |issue=6674 |pages=383–387 |doi=10.1038/32884 |bibcode=1998Natur.392..383D |s2cid=4325093 |issn=0028-0836|url=http://doc.rero.ch/record/14901/files/PAL_E2043.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160920170653/https://doc.rero.ch/record/14901/files/PAL_E2043.pdf |archive-date=2016-09-20 |url-status=live }}</ref><ref name="Schweitzer2005"/> Pri raziskovanju dinozavrov sodeluje več znanstvenih disciplin, kot so [[fizika]] (zlasti [[biomehanika]]), [[kemija]], [[biologija]] ter [[vede o Zemlji]], katerega del je tudi [[paleontologija]].<ref name=alexander2006/><ref name=dinobiology>{{cite journal |last1=Farlow |first1=James O. |last2=Dodson |first2=Peter |last3=Chinsamy |first3=Anusuya |author-link3=Anusuya Chinsamy-Turan |date=November 1995 |title=Dinosaur Biology |journal=[[Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics|Annual Review of Ecology and Systematics]] |location=[[Palo Alto, California|Palo Alto, CA]] |publisher=[[Annual Reviews (publisher)|Annual Reviews]] |volume=26 |issue=1 |pages=445–471 |doi=10.1146/annurev.es.26.110195.002305 |bibcode=1995AnRES..26..445F |issn=1545-2069}}</ref> Dve temi, ki sta še posebej pritegnili pozornost znanstvenikov, sta velikost dinozavrov in njihovo vedenje.<ref>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004}}</ref> === Velikost === [[File:Longest dinosaur by clade.svg|alt=|thumb|upright=1.35 |Primerjalni diagram velikosti prikazuje razliko med povprečnim človekom in največjimi znanimi dinozavri iz petih glavnih [[klad]]ov:{{legend|#b1293a|[[Sauropoda]] (''[[Supersaurus|Supersaurus vivianae]]'')}}{{legend|#cf52cf|[[Ornithopod]]a (''[[Shantungosaurus|Shantungosaurus giganteus]]'')}}{{legend|#59ca4e|[[Theropoda]] (''[[Spinosaurus|Spinosaurus aegyptiacus]]'')}} {{legend|#f89451|[[Thyreophora]] (''[[Stegosaurus|Stegosaurus ungulatus]]'')}} {{legend|#2e538c|[[Marginocephalia]] (''[[Triceratops|Triceratops prorsus]]'')}}]] Trenutni dokazi kažejo, da se je povprečna velikost dinozavrov skozi obdobja, od triasa do zgodnjega in poznega jure ter krede, spreminjala.<ref name=Sereno1999/> Mesojedi štirinožni dinozavri, ki so v mezozoiku zasedali večino kopenskih plenilskih niš, so večinoma tehtali med 100 in 1.000 kilogrami. Za primerjavo: sodobni plenilski sesalci večinoma tehtajo med 10 in 100 kilogrami.<ref name=JF93/> Najpogostejša velikostna skupina mezozojskih dinozavrov je bila od 1 do 10 ton,<ref name=Peczkis1994/> kar je precej več od povprečne teže sesalcev v kenozoiku, ki jo ocenjujejo na 2 do 5 kilogramov.<ref name=NMNH/> ====Največji in najmanjši==== Znanstveniki verjetno nikoli ne bodo popolnoma prepričani, kateri so bili največji in najmanjši dinozavri, ki so kdaj živeli. Razlog za to je, ker se je v fosile spremenil le zelo majhen delež vseh živali, večina pa jih je še vedno zakopanih v zemlji. Le redki fosili neptičjih dinozavrov, ki so jih odkrili, predstavljajo popolna okostja, odtisi kože ali drugih mehkih tkiv pa so izjemno redki. Sestavljanje celotnega okostja na podlagi velikosti in oblike kosti, primerjanih s podobnimi, bolje znanimi vrstami, ni natančna znanost. Rekonstrukcija mišic in notranjih organov živih dinozavrov temelji predvsem na domnevah in znanstvenem sklepanju.<ref>{{harvnb|Paul|2010}}</ref> [[File:Argentinosaurus 9.svg|thumb|upright=1.15|left|Primerjava velikosti ''[[Argentinosaurus]]a'' s povprečno velikim človekom]] Najvišji in najtežji dinozaver, znan po dobro ohranjenem okostju, je bil ''[[Giraffatitan|Giraffatitan brancai]]'' (prej uvrščen v rod ''[[Brachiosaurus]]''). Njegove ostanke so odkrili v Tanzaniji med letoma 1907 in 1912. Kosti več osebkov podobne velikosti so bile vključene v skelet, ki je zdaj razstavljen v [[Natural History Museum, Berlin|Museum für Naturkunde]] v [[Berlin|Berlinu]];<ref name=EC68/> ta rekonstrukcija meri približno 12 metrov v višino in 21,8–22,5 metra v dolžino.<ref>{{cite journal |last1=Mazzetta |first1=Gerardo V. |last2=Christiansenb |first2=Per |last3=Fariñaa |first3=Richard A. |year=2004 |title=Giants and Bizarres: Body Size of Some Southern South American Cretaceous Dinosaurs |url=http://www.miketaylor.org.uk/tmp/papers/Mazzetta-et-al_04_SA-dino-body-size.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20090225155217/http://www.miketaylor.org.uk/tmp/papers/Mazzetta-et-al_04_SA-dino-body-size.pdf |archive-date=2009-02-25 |url-status=live |journal=Historical Biology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis |volume=16 |issue=2–4 |pages=71–83 |doi=10.1080/08912960410001715132 |bibcode=2004HBio...16...71M |citeseerx=10.1.1.694.1650 |s2cid=56028251 |issn=0891-2963}}</ref><ref>{{cite journal |last=Janensch |first=Werner |author-link=Werner Janensch |year=1950 |others=Translation by Gerhard Maier |title=Die Skelettrekonstruktion von ''Brachiosaurus brancai'' |trans-title=The Skeleton Reconstruction of Brachiosaurus brancai |url=https://paleoglot.org/files/Janensch1950b.pdf |url-status=live |journal=Palaeontographica |location=Stuttgart |publisher=[[E. Schweizerbart]] |volume=Suplement VII |issue=1. Reihe, Teil 3, Lieferung 2 |pages=97–103 |oclc=45923346 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170711052046/https://paleoglot.org/files/Janensch1950b.pdf |archive-date=July 11, 2017 |access-date=October 24, 2019}}</ref> Žival je verjetno tehtala med 30.000 in 60.000 kilogrami. Najdaljši popoln dinozaver je bil ''Diplodocus'', , dolg 27 metrov, odkrit v [[Združene države Amerike|ameriški]] zvezni državi [[Wyoming]] in od leta 1907 razstavljen v [[Pittsburgh]]'s [[Carnegie Museum of Natural History]].<ref name=lucas04>{{cite conference |last1=Lucas |first1=Spencer G. |last2=Herne |first2=Matthew C. |last3=Hecket |first3=Andrew B. |last4=Hunt |first4=Adrian P. |last5=Sullivan |first5=Robert M. |display-authors=3 |year=2004 |title=Reappraisal of ''Seismosaurus'', a Late Jurassic Sauropod Dinosaur From New Mexico |url=https://gsa.confex.com/gsa/2004AM/finalprogram/abstract_77727.htm |url-status=live |conference=2004 Denver Annual Meeting (November 7–10, 2004) |conference-url=https://gsa.confex.com/gsa/2004AM/webprogram/start.html |volume=36 |publisher=Geological Society of America |location=Boulder, CO |page=422 |id=Paper No. 181-4 |oclc=62334058 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191008110318/https://gsa.confex.com/gsa/2004AM/finalprogram/abstract_77727.htm |archive-date=October 8, 2019 |access-date=October 25, 2019}}</ref> Najdaljši dinozaver, znan po dobro ohranjenem fosilnem materialu, je ''[[Patagotitan]]'': katerega okostje v American Museum of Natural History v [[New York City|New Yorku]] meri 37 metrov. [[Museo Carmen Funes|Museo Municipal Carmen Funes]] v Argentini ima rekonstruirano okostje ''[[Argentinosaurus|Argentinosaurusa]]'' dolgo 39,7 metra.<ref name="PLOS One">{{cite journal |last1=Sellers |first1=William Irvin. |last2=Margetts |first2=Lee |last3=Coria |first3=Rodolfo Aníbal |author3-link=Rodolfo Coria |last4=Manning |first4=Phillip Lars |year=2013 |editor1-last=Carrier |editor1-first=David |title=March of the Titans: The Locomotor Capabilities of Sauropod Dinosaurs |doi=10.1371/journal.pone.0078733 |journal=PLOS ONE |location=San Francisco, CA |publisher=PLOS |volume=8 |issue=10 |article-number=e78733 |pmid=24348896 |pmc=3864407|bibcode=2013PLoSO...878733S |issn=1932-6203|doi-access=free }}</ref> [[File:Bruhathkayosaurus matleyi updated.png|thumb|upright=1.15|right|''[[Bruhathkayosaurus]]'', verjetno največja kopenska žival, ki je kdaj obstajala.]] Obstajali so tudi večji dinozavri, vendar je znanje o njih omejeno na majhno število nepopolnih fosilov. Večina največjih znanih rastlinojedih primerkov je bila odkrita po letu 1970 in vključuje ogromnega [[Argentinosaurus|argentinozavra]], ki je verjetno tehtal med 80.000 in 100.000 kilogramov in dosegal dolžino 30–40 metrov. Med najdaljšimi so bili 33,5 metra dolg ''Diplodocus hallorum''<ref name=KC06/> (prej ''Seismosaurus''), 33–34 metrov dolg [[Supersaurus|superzaver]]<ref name=LHW07/> in 37 metrov dolg ''Patagotitan''. Najvišji je bil 18 metrov visok [[Sauroposeidon|zavropozejdon]], kar bi ustrezalo višini šestega nadstropja. Nekateri dinozavri so bili hkrati najdaljši in najtežji. Najbolj znan je ''[[Amphicoelias fragillimus]]'', znan le po danes izgubljenem delu vretenca, opisanem leta 1878. Na podlagi ilustracije te kosti se ocenjuje, da je bil dolg 58 metrov in je tehtal približno 122.400 kilogramov.<ref name=KC06/> Novejše raziskave pa kažejo, da je bil ''Amphicoelias'' pravzaprav krajši, a močnejši pripadnik [[Rebbachisauridae]]. Danes znan pod imenom ''[[Maraapunisaurus]]'', je ta zavropod visok 40 m in težak približno 120.000 kilogramov.<ref name="carpenter2018">{{cite journal | title=Maraapunisaurus fragillimus, N.G. (formerly Amphicoelias fragillimus), a basal Rebbachisaurid from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Colorado | author=Carpenter, Kenneth | journal=Geology of the Intermountain West | year=2018 | volume=5 | pages=227–244 | doi=10.31711/giw.v5i0.28 | doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Paul|first=Gregory S.|date=2019|title=Determining the largest known land animal: A critical comparison of differing methods for restoring the volume and mass of extinct animals|url=http://www.gspauldino.com/Titanomass.pdf|journal=Annals of the Carnegie Museum|volume=85|issue=4|pages=335–358|doi=10.2992/007.085.0403|bibcode=2019AnCM...85..335P|s2cid=210840060|archive-date=January 28, 2020|access-date=December 2, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20200128092205/http://www.gspauldino.com/Titanomass.pdf|url-status=live}}</ref> Drug kandidat za največjega kopenskega dinozavra je ''[[Bruhathkayosaurus]]'', kontroverzna vrsta, katere obstoj je bil potrjen šele po odkritju arhivskih fotografij.<ref>{{Cite journal |last1=Pal |first1=Saurabh |last2=Ayyasami |first2=Krishnan |date=27 June 2022 |title=The lost titan of Cauvery |journal=[[Geology Today]] |language=en |volume=38 |issue=3 |pages=112–116 |doi=10.1111/gto.12390 |bibcode=2022GeolT..38..112P |s2cid=250056201 |issn=0266-6979}}</ref> ''Bruhathkayosaurus'' je bil titanozaver in je verjetno tehtal več kot ''Maraapunisaurus''. Glede na ocene velikosti iz leta 2023 je ta titanozaver dosegal 44 metrov dolžine in tehtal med 110.000 in 170.000 kilogramov. Če so te ocene pravilne, bi bil ''Bruhathkayosaurus'' velik skoraj toliko kot [[sinji kit]] in ''[[Perucetus colossus]]'', kar bi ga uvrščalo med največje znane živali v zgodovini.<ref name="Bruhathkayosaurus2023">{{Cite journal |last1=Paul |first1=Gregory S. |last2=Larramendi |first2=Asier |date=11 April 2023 |title=Body mass estimate of ''Bruhathkayosaurus'' and other fragmentary sauropod remains suggest the largest land animals were about as big as the greatest whales |journal=Lethaia |language=en |volume=56 |issue=2 |pages=1–11 |doi=10.18261/let.56.2.5 |bibcode=2023Letha..56..2.5P |s2cid=259782734 |issn=0024-1164|doi-access=free }}</ref> Največji mesojedi dinozaver je bil [[Spinosaurus|spinozaver]], reaching a length of {{convert|12.6|to|18|m|ft|sp=us}} dolg med 12,6 in 18 metrov in težak 7–20,9 ton.<ref name=SMBM06/><ref name=TH07/> Med druge velike mesojede teropode spadajo ''[[Giganotosaurus]]'', ''[[Carcharodontosaurus]]'' in [[tiranozaver]].<ref name=TH07/> Med najvišje teropode so sodili [[terizinozaver]] in ''[[Deinocheirus]]''. Največji znani ornitishij ("ptičji boki") je bil verjetno hadrozavrid ''[[Shantungosaurus|Shantungosaurus giganteus]]'' dolg 16,6 metra in težak do 16 ton.<ref>{{cite journal |last1=Zhao |first1=Xijin |author1-link=Zhao Xijin |last2=Li |first2=Dunjing |last3=Han |first3=Gang |last4=Zhao |first4=Huaxi |last5=Liu |first5=Fengguang |last6=Li |first6=Laijin |last7=Fang |first7=Xiaosi |display-authors=3 |year=2007 |title=Zhuchengosaurus maximus from Shandong Province |journal=Acta Geoscientia Sinica |location=[[Beijing]] |publisher=[[Chinese Academy of Geological Sciences]] |volume=28 |issue=2 |pages=111–122 |issn=1006-3021}}</ref><ref>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=438–463|loc=chpt. 20: "Hadrosauridae" by John R. Horner David B. Weishampel, and Catherine A. Forster.}}</ref> [[File:Bee hummingbird (Mellisuga helenae) adult male in flight-cropped.jpg|thumb|Odrasel [[čmrlji kolibri]], najmanjši znani dinozaver]] Najmanjši znani dinozaver je [[čmrlji kolibri]],<ref>{{harvnb|Norell|Gaffney|Dingus|2000}}</ref> dolg le 5 centimetrov in težak približno 1,8 grama.<ref>{{cite web |url=https://www.birds.com/species/a-b/bee-hummingbird/ |url-status=live |title=Bee Hummingbird (''Mellisuga helenae'') |website=Birds.com |publisher=Paley Media |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403005328/https://www.birds.com/species/a-b/bee-hummingbird/ |archive-date=April 3, 2015 |access-date=October 27, 2019}}</ref> Najmanjši znani ne[[Avialae|ptičji]] dinozavri so bili veliki približno kot [[golobi]] in so pripadali teropodom, tesno sorodnim pticam.<ref name=zhang2008/> Na primer, ''[[Anchiornis huxleyi]]'' je trenutno najmanjši opisani odrasli neptičji dinozaver, opisan iz odraslega primerka, z ocenjeno težo 110 gramov<ref name=anchiadvance/> in skupno dolžino okostja 34 centimetrov.<ref name=zhang2008/><ref name=anchiadvance/> Najmanjši rastlinojedi neptičji dinozavri so bili ''[[Microceratus]]'' in ''[[Wannanosaurus]]'', dolga približno 60 cm.<ref name="Holtz2007"/><ref name="butler&zhao2009"/> === Vedenje === [[File:Maiasaura nest (2).jpg|thumb|left|Gnezdišče hadrozavra ''[[Maiasaura|Maiasaura peeblesorum]],'' odkrito leta 1978]] Številne sodobne ptice so zelo družabne in pogosto živijo v jatah. Splošno sprejeto je, da so bile nekatere vedenjske značilnosti, ki jih danes opažamo pri pticah in [[Krokodili|krokodilih]] (najbližji živeči sorodniki ptic), skupne tudi izumrlim skupinam dinozavrov. Razlage o vedenju fosilnih vrst temeljijo predvsem na legi okostij, njihovi [[Habitat (ekologija)|življenjski okolici]], [[Računalniška simulacija|računalniških simulacijah]] njihove biomehanike ter primerjavah z današnjimi živalmi, ki zasedajo podobne ekološke niše.<ref name=alexander2006/> Prvi možni dokazi o življenju v [[Čreda|čredah]] ali [[Jata|jatah]] kot vedenje značilno za mnoge skupine dinozavrov (poleg ptic), izvirajo iz leta 1878, ko so v [[Bernissart|Bernissartu]] v [[Belgija|Belgiji]] odkrili ostanke 31 osebkov ornitishijev, ki so pripadali rodu ''Iguanodon''. Ti ornitishiji so najverjetneje poginili skupaj, ko so padli v globoko, z vodo zalito [[Udorna jama|udorno jamo]].<ref name=Yans/> Kasneje so odkrili še več podobnih najdišč množičnih poginov. Takšne najdbe, skupaj z več sledovi stopinj, kažejo, da je bilo družabno vedenje pogosto pri številnih zgodnjih vrstah dinozavrov. Sledi stotin ali celo tisočev rastlinojedcev kažejo, da so se račjekljuni (hadrozavridi) verjetno gibali v velikih čredah, podobno kot današnji [[ameriški bizon]] ali afriška [[skokonoga gazela]]. Sledi zavroopodov kažejo, da so se ti velikani gibali v skupinah, ki so jih sestavljale različne vrste, vsaj na območju [[Oxfordshire|Oxfordshirea]] v Angliji.<ref name=Day2002/> Življenje v čredah se je morda razvilo zaradi obrambe pred plenilci, zaradi [[Selitev ptic|selitev]] ali kot zaščita mladičev. Obstajajo tudi dokazi, da so številne vrste počasneje rastočih dinozavrov, vključno z različnimi teropodi, zavropodi, ankilozavri, ornitopodi in ceratopsidi, oblikovale skupine, sestavljene predvsem iz mlajših osebkov. Eden izmed primerov je najdišče v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], kjer so našli ostanke več kot 20 osebkov vrste ''[[Sinornithomimus]]'', starih od enega do sedmih let. Ta najdba se interpretira kot družbena skupina, ki se je ujela v blatu.<ref name=DVetal08sino/> Razlaga dinozavrov kot družabnih živali se uporablja tudi na prikazovanje mesojedih teropodov kot lovcev v tropih, ki sodelujejo pri napadih na večji plen.<ref name=LG93/><ref name="maxwell&ostrom1995"/> Vendar pa je tak način življenja redek med sodobnimi pticami, krokodili in drugimi plazilci, zato se [[Tafonomija|tafonomski]] dokazi, ki nakazujejo lov v tropih pri teropodih, kot sta ''Deinonychus'' in ''[[Allosaurus]]'', lahko razlagajo tudi kot posledica smrtonosnih spopadov med hranjenjem, podobno kot pri številnih današnjih plenilcih iz skupine [[Diapsida|diapsidov]].<ref name=RB07/> [[File:Centrosaurus dinosaur.png|thumb|upright=1.15|Rekonstrukcija dveh osebkov vrste ''[[Centrosaurus apertus]]'' v [[medvrstno tekmovanje|medvrstnem tekmovanju]]]] Grebeni in ovratniki nekaterih dinozavrov, kot so pripadniki skupin [[Marginocephalia]], teropodov in [[Lambeosaurinae]], so bili verjetno preveč krhki, da bi lahko služili kot učinkovita obramba. Zato se domneva, da so imeli predvsem vlogo pri parjenju ali agresivnem vedenju, čeprav je o parjenju dinozavrov in [[Teritorialnost|teritorialnem vedenju]] znanega zelo malo. Rane na glavah, ki so nastale zaradi ugrizov, pa kažejo, da so se vsaj teropodi včasih vključevali v aktivne, nasilne spopade.<ref name=PC98/> Z vedenjskega vidika velja za eno najdragocenejših fosilnih odkritij najdba iz [[Gobi|puščave Gobi]] iz leta 1971. Fosil vključuje [[velociraptor]]ja, ki napada [[protoceratops]]a,<ref name=AMNH/> kar je neposreden dokaz, da so se dinozavri dejansko spopadali med seboj.<ref name=carpenter1998/> Dodatni dokaz za napade na živi plen predstavlja delno zaceljen rep hadrozavra ''[[Edmontosaurus]]'', katerega poškodbe kažejo, da ga je ugriznil tiranozaver, vendar je plen kljub temu preživel<ref name=carpenter1998/> Primeri [[kanibalizem|kanibalizma]] pri nekaterih vrstah dinozavrov so bili potrjeni leta 2003, ko so na [[Madagaskar]]ju našli fosile s sledovi zobovja, ki pripadajo teropodu ''[[Majungasaurus]]''.<ref name=rogersetal2003/> Na podlagi fosilnih dokazov, kot so ostanki dinozavra ''[[Oryctodromeus]]'', se zdi, da so senekatere ornitishijske vrste vsaj občasno zadrževale v rovih ali jamah.<ref name=VMK07/> Številne sodobne ptice so drevesne vrste (živijo in gnezdijo na drevesih), enako pa veljala za številne mezozojske ptice, zlasti za [[Enantiornithes|enantiornitine]].<ref>{{harvnb|Chiappe|Witmer|2002}}</ref> Nekatere zgodnje vrste, podobne pticam (med njimi tudi nekateri dromeozavri, kot je mikroraptor) so morda prav tako že bile drevesne.<ref name=chatterjee2007/> Vendar pa je večina neptičjih dinozavrov očitno živela in se gibala po tleh. Razumevanje njihovega gibanja po tleh je ključno za oblikovanje vedenjskih modelov dinozavrov. Znanost o biomehaniki, ki jo je razvil [[Robert McNeill Alexander]], je na tem področju prinesla pomembne vpoglede. Na primer, raziskave sil, ki jih povzročajo mišice in gravitacija na okostje, so med drugim proučevale kako hitro so dinozavri lahko tekli,<ref name=alexander2006/> ali so [[Diplodocidae|diplodokidi]] s svojimi repi lahko ustvarili [[Nadzvočni pok|nadzvočni pok]] in ali so zavropodi lahko plavali oziroma se obdržali na vodi.<ref name=Henderson2006/> === Komunikacija === [[File:Lambeosaurus magnicristatus DB.jpg|thumb|Rekonstrukcija izrazitega in nenavadnega prikaza pri ''[[Lambeosaurus|Lambeosaurus magnicristatus]]''. Greben je lahko služil tudi kot resonančna komora za oddajanje zvokov.]] Sodobne ptice [[Komunikacija živali|komunicirajo]] s pomočjo vidnih in zvočnih signalov. Različne strukture za vizualno prikazovanje pri fosilnih dinozavrih, kot so rogovi, ovratniki, grebeni, plavuti in perje, nakazujejo, da je bila vizualna komunikacija pomembna že pri njihovih prednikih.<ref name=senter2008/> Rekonstrukcija perja pri vrsti ''Anchiornis'' kaže, da so barve imele pomembno vlogo pri medsebojni komunikaciji neptičjih dinozavrov.<ref name="Li2010"/> Raziskava iz leta 2009 je pokazala, da so nekatere vrste poleg vidnih znakov uporabljale tudi nezvočne oblike oglašanja, na primer sikanje, škrtanje ali pokanje z čeljustmi, škropljenje z vodo in udarjanje s krili (kar je bilo možno pri krilatih dinozavrih z dolgimi, vitkimi rokami in prsti - skupina Maniraptora).<ref name=senter2008/> Fosilizirana [[grlo|grla]] so bile prepoznane pri dveh vrstah dinozavrov; pri ankilozavru ''[[Pinacosaurus]]'' in neornitishiju ''[[Pulaosaurus]]''. Njuna zgradba nakazuje, da so bili dinozavri sposobni zapletenih, pticam podobnih vokalizacij.<ref name=":1" /><ref name="Yang2025"/> Študija iz leta 2016 je pokazala, da so nekateri dinozavri lahko proizvajali zvoke z zaprtimi usti, kot so gruljenje, hukanje in bobnenje. Ti zvoki, znani tako pri plazilcih kot pri pticah, nastanejo z napihovanjem požiralnika ali sapnika. Tak način oglašanja se je pri arhozavrih razvil večkrat neodvisno, pogosto skupaj s povečanjem telesne velikosti.<ref name="Tobias2016"/> Grebeni nekaterih hadrozavrov in nosne votline ankilozavrov so morda delovali kot [[akustična resonanca|resonatorji]], ki so ojačevale zvok.<ref name="Weishampel981"/><ref name="Witmer"/> Ptice so sčasoma razvile nov organ za oglašanje, imenovan [[sirinks]],<ref name=":22"/> katerega najstarejši fosil je bil odkrit pri raci podobni vrsti ''[[Vegavis|Vegavis iaai]]'' stari približno 69 –66&nbsp;milijonov let.<ref name="Clarke2016"/> Sirinks je morda sčasoma dopolnil in nato nadomestil grlo kot glavni organ za vokalizacijo med evolucijo ptic.<ref name=":0" /> ===Reproduktivna biologija=== [[File:Gniazdo sieweczki RB.JPG|left|thumb|alt=Tri modrikasta jajca s črnimi pikami ležijo na plasti belih koščkov školjk, obdana s peščeno podlago in drobnimi koščki modrikastega kamna|Gnezdo [[deževnik (ptič)|deževnika]] (''[[Charadrius]]'')]] Vsi dinozavri so valili [[Amniote|amniotska jajca]]. Jajca so običajno odlagali v gnezda. Večina vrst je gradila precej zapletena gnezda, ki so bila lahko v obliki skodelic, kupol, plošč, plitvih jam, nasipov ali rovov.<ref name="Hansell">{{harvnb|Hansell|2000}}</ref> Nekatere sodobne vrste ptic gnezda sploh ne gradijo; na primer [[Uria aalge|navadni lumen]] jajca vali na goli skali, ali samci [[cesarski pingvin|cesarskega pingvina]], ki jajca držijo med telesom in stopali. Prvinske ptice in številni neptičji dinozavri so pogosto odlagali jajca v skupnih gnezdih, pri čemer so za valjenje večinoma skrbeli samci. Medtem ko imajo sodobne ptice le en delujoč [[jajcevod]] in izležejo eno jajce naenkrat, so imele bolj prvinske ptice in dinozavri dva jajcevoda, podobno kot krokodili. Nekateri neptičji dinozavri, kot na primer ''[[Troodon]]'', so imeli t. i. postopno odlaganje jajc, kjer so odrasli lahko odložili po dva jajca vsak dan ali vsak drugi dan, nato pa so začeli z valjenjem šele, ko so bila vsa jajca odložena, da bi zagotovili istočasno izvalitev vseh mladičev.<ref name="Varrichioetal.02">{{cite journal |last1=Varricchio |first1=David J. |last2=Horner |first2=John R. |last3=Jackson |first3=Frankie D. |year=2002 |title=Embryos and eggs for the Cretaceous theropod dinosaur ''Troodon formosus'' |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the Society of Vertebrate Paleontology |volume=22 |issue=3 |pages=564–576 |doi=10.1671/0272-4634(2002)022[0564:EAEFTC]2.0.CO;2 |s2cid=85728452 |issn=0272-4634}}</ref> Ko samice odlagajo jajca, v kosteh svojih okončin razvijejo posebno vrsto kosti, ki nastane med trdo zunanjo plastjo in [[kostni mozeg|kostnim mozgom]]. Ta kost se imenuje [[medularna kost]] in vsebuje veliko [[kalcij]]a, ki ga samice uporabijo za tvorbo jajčnih lupin. Odkritje medularne kosti v okostju vrste ''Tyrannosaurus'' je bilo prvi dokaz, da so tudi izumrli dinozavri imeli to strukturo in paleontologom prvič omogočilo, da so zanesljivo določili spol fosilnega primerka dinozavra. Kasnejše raziskave so pokazale prisotnost medularne kosti tudi pri karnozavru ''Allosaurus'' in ornitopodu ''[[Tenontosaurus]]''. Ker se je evolucijska linija, ki vključuje ''Allosaurus'' in ''Tyrannosaurus'', odcepila od linije, ki vodi do ''Tenontosaurus'' že zelo zgodaj v evoluciji dinozavrov, to nakazuje, da je sposobnost tvorjenja medularne kosti verjetno skupna vsem dinozavrom.<ref name=LW08/> [[File:Citipati AMNH.jpg|thumb|Fosil, interpretiran kot gnezdeči [[oviraptoridae|oviraptorid]] ''[[Citipati]]'' v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].]] Druga razširjena značilnost sodobnih ptic (z izjemo nekaterih fosilnih skupin in današnjih [[velenoge kure|velenogih kur]]) je skrb staršev za mladiče po izvalitvi. Leta 1978 je paleontolog [[Jack Horner (paleontolog)|Jack Horner]] v Montani odkril gnezdišče vrste ''[[Maiasaura]]'' (kar pomeni »dobra mama kuščar«), kar je potrdilo , da so ornitopodi za svoje mladiče skrbeli tudi dolgo po izvalitvi.<ref name=HM79/> Leta 1993 so odkrili primerek [[oviraptoridae|oviraptorida]] vrste ''[[Citipati|Citipati osmolskae]]'', ki je bil ohranjen v položaju valjenja, podobnem kokošjemu.<ref name="search.eb"/> To nakazuje, da so morda že uporabljali plast perja za ohranjanje toplote jajc.<ref>{{harvnb|Currie|Koppelhus|Shugar|Wright|2004|pp=[http://thomas-hopp.com/pdf/DinoBrooding.pdf 234–250]|loc=chpt. 11: "Dinosaur Brooding Behavior and the Origin of Flight Feathers" by Thomas P. Hopp and Mark J. Orsen.}}</ref> Zarodek zgodnjega zavropodomorfa vrste ''[[Massospondylus]]''je bil odkrit brez zob, kar kaže, da so starši morali hraniti svoje mladiče po izvalitvi.<ref name=Reiszetal05/> Sledi stopinj, odkrite na [[Isle of Skye]] na severozahodu [[Škotska|Škotske]], prav tako potrjujejo vedenje, povezano s skrbjo staršev pri ornitopodih.<ref name=BBCtracks/> Vendar obstaja veliko dokazov o samostojnosti mladičev po izvalitvi pri številnih vrstah dinozavrov, zlasti pri teropodih. Tako pri ''Tyrannosaurusu'' kot pri ''Troodonu'' so bili mladiči zelo samostojni že takoj po izvalitvi in so verjetno zasedali drugačna ekološke niše kot odrasli osebki.<ref name="Varrichioetal.02"/> Prav tako obstajajo dokazi, da je bila samostojnost značilna tudi za zavropode, njihovi mladiči kmalu po izvalitvi gibali v skupinah in se samostojno prehranjevali.<ref>{{cite journal |last1=Myers |first1=Timothy S. |last2=Fiorillo |first2=Anthony R. |year=2009 |title=Evidence for gregarious behavior and age segregation in sauropod dinosaurs |journal=[[Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier |volume=274 |issue=1–2 |pages=96–104 |doi=10.1016/j.palaeo.2009.01.002 |issn=0031-0182|bibcode=2009PPP...274...96M |url=http://doc.rero.ch/record/16633/files/PAL_E962.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529011847/http://doc.rero.ch/record/16633/files/PAL_E962.pdf |archive-date=2020-05-29 |url-status=live }}</ref> Genitalne strukture se zelo redko ohranijo v fosilih. Leta 2021 je bil opisan najbolje ohranjen primerek zunanjega dela [[Kloaka|kloake]] pri dinozavru vrste ''Psittacosaurus''.<ref name="cloacal-vent">{{cite journal|doi=10.1016/j.cub.2020.12.039|title=A cloacal opening in a non-avian dinosaur|first1=Jakob|last1=Vinther|first2=Robert|last2=Nicholls|first3=Diane A.|last3=Kelly|journal=Current Biology|volume=31|pages=R1–R3|date=February 22, 2021|issue=4|publisher=Elsevier|pmid=33472049|s2cid=231644183|doi-access=free|bibcode=2021CBio...31.R182V }}</ref> ===Fiziologija=== Ker imajo tako sodobni krokodili kot ptice srce s štirimi komorami (pri krokodilih je nekoliko spremenjeno), je verjetno, da je bila ta lastnost značilna za vse arhozavre, torej tudi za vse dinozavre.<ref name=CH04/> Vse današnje ptice imajo visok metabolizem in so [[Endoterm|endotermne]] (»tople krvi«), vendar se že od 1960ih znanstveniki ne strinjajo, kako daleč v evolucijsko preteklost dinozavrov sega ta lastnost. Različni raziskovalci so zagovarjali, da so bili dinozavri bodisi endotermni, [[Ektoterm|ektotermni]] (»hladne krvi«) ali pa nekje vmes.<ref name="pontzer2009">{{cite journal |last1=Pontzer |first1=H. |last2=Allen |first2=V. |last3=Hutchinson |first3=J.R. |year=2009 |title=Biomechanics of running indicates endothermy in bipedal dinosaurs |journal=PLOS ONE |volume=4 |issue=11 |article-number=e7783 |doi=10.1371/journal.pone.0007783 |doi-access=free |pmc=2772121 |pmid=19911059 |bibcode=2009PLoSO...4.7783P |issn=1932-6203}}</ref> Večina raziskovalcev se danes strinja, da so imeli različni rodovi dinozavrov različne stopnje presnove, večina pa je imela višji metabolizem kot drugi plazilci, vendar nižjega kot današnje ptice in sesalci.<ref name="benson2018">{{cite journal |last1=Benson |first1=R.B.J. |year=2018 |title=Dinosaur Macroevolution and Macroecology |journal=Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics |volume=49 |pages=379–408 |doi=10.1146/annurev-ecolsys-110617-062231|s2cid=92837486 |doi-access=free }}</ref> Dokazi iz študij o krokodilih in njihovih izumrlih sorodnikih kažejo, da so se višji presnovni procesi lahko razvili že pri najzgodnejših arhozavrih, skupnih prednikih dinozavrov in krokodilov.<ref name="legendre2016">{{cite journal |last1=Legendre |first1=L.J. |last2=Guénard |first2=G. |last3=Botha-Brink |first3=J. |last4=Cubo |first4=J. |title=Palaeohistological Evidence for Ancestral High Metabolic Rate in Archosaurs |journal=Systematic Biology |year=2016 |volume=65 |issue=6 |pages=989–996 |doi=10.1093/sysbio/syw033|pmid=27073251 |doi-access=free }}</ref><ref name="seymour2004">{{cite journal |last1=Seymour |first1=R.S. |last2=Bennett-Stamper |first2=C.L. |last3=Johnston |first3=S.D. |last4=Carrier |first4=D.R. |last5=Grigg |first5=G.C. |year=2004 |title=Evidence for endothermic ancestors of crocodiles at the stem of archosaur evolution |journal=Physiological and Biochemical Zoology |volume=77 |issue=6 |pages=1051–1067 |doi=10.1093/sysbio/syw033|pmid=27073251 |doi-access=free }}</ref> [[File:Pasta-Brontosaurus.jpg|thumb|left|Ta rekonstrukcija brontozavra (''[[Brontosaurus]]'') iz leta 1897 prikazuje kot vodno žival z dolgim repom, je delo [[Charles R. Knight|Charlesa R. Knighta]], in ponazarja zgodnje predstave o življenjskem slogu dinozavrov.]] Ko so odkrili prve neptičje dinozavre, so paleontologi sprva menili, da so bili ektotermni (»hladne krvi«). Zaradi tega so jih dolgo časa opisovali kot počasne in okorne živali, čeprav so številni sodobni plazilci hitri in gibčni, kljub temu da uravnavajo telesno temperaturo z zunanjimi viri toplote. Predstava o dinozavrih kot počasnih hladnokrvnih živali je prevladovala vse do leta 1968, ko je [[Robert T. Bakker]], eden prvih zagovornikov teorije o toplokrvnih dinozavrih, objavil članek na to temo. V njem je na podlagi zgradbe telesa in ekoloških dokazih trdil, da so bili zavropodi, verjetno endotermni in da so živeli aktivno življenje na kopnem, ne pa kot počasne vodne živali z vlečečimi se repi, kot so jih prej prikazovali. Leta 1972 je Bakker svoje argumente še razširil z analizami porabe energije in razmerja med plenilci in plenom. Njegovo delo je močno vplivalo na spremembo pogleda na dinozavre in je pomembno prispevalo k t. i. renesansi dinozavrov, obdobju, ko so se pogledi na njihovo biologijo in vedenje dinozavrov močno spremenili.<ref name="bakker1968">{{cite journal |last1=Bakker |first1=R.T. |author-link=Robert T. Bakker |year=1968 |title=The Superiority of Dinosaurs |journal=Discovery: Magazine of the Peabody Museum of Natural History |volume=3 |issue=2 |pages=11–22 |issn=0012-3625 |oclc=297237777}}</ref><ref name="bakker1972">{{cite journal |last1=Bakker |first1=R.T. |author-link=Robert T. Bakker |year=1972 |title=Anatomical and Ecological Evidence of Endothermy in Dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1972-07-14_238_5359/page/80 |journal=Nature |volume=238 |issue=5359 |pages=81–85 |doi=10.1038/238081a0|bibcode=1972Natur.238...81B |s2cid=4176132 }}</ref><ref name="taylor2010"/><ref name="parsons2001"/> Eden najpomembnejših prispevkov k sodobnemu razumevanju fiziologije dinozavrov je [[paleohistologija]], preučevanje mikroskopske zgradbe tkiv dinozavrov.<ref name="erickson2014">{{cite journal |last1=Erickson |first1=G.M. |year=2014 |title=On dinosaur growth |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |volume=42 |issue=1 |pages=675–697 |doi=10.1146/annurev-earth-060313-054858|bibcode=2014AREPS..42..675E }}</ref><ref name="bailleul2019">{{cite journal |last1=Bailleul |first1=A.M. |last2=O'Connor |first2=J. |last3=Schweitzer |first3=M.H. |year=2019 |title=Dinosaur paleohistology: review, trends and new avenues of investigation |journal=PeerJ |volume=7 |article-number=e7764 |doi=10.7717/peerj.7764|pmid=31579624 |pmc=6768056 |doi-access=free }}</ref> V 1960ih je [[Armand de Ricqlès]] predlagal, da prisotnost fibrolamelarne kosti—kostno tkivo z neenakomerno, vlaknasto strukturo, bogato s krvnimi žilami—kaže na stalno hitro rast in s tem na endotermnost. Fibrolamelarna kost je bila pogosta pri dinozavrih in pterozavrih, čeprav ni bila prisotna pri vseh skupinah.<ref name="dericqles1974">{{cite journal |last1=De Ricqlès |first1=A. |year=1974 |title=Evolution of endothermy: histological evidence |journal=Evolutionary Theory |volume=1 |issue=2 |pages=51–80 |url=http://www.stuartsumida.com/BIOL622/Ricqles1974.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417055907/http://www.stuartsumida.com/BIOL622/Ricqles1974.pdf |archive-date=2021-04-17 |url-status=live}}</ref><ref name="dericqles1980">{{cite book |last1=De Ricqlès |first1=A. |year=1980 |chapter=Tissue structures of dinosaur bone, functional significance and possible relation to dinosaur physiology |editor-last1=Thomas |editor-first1=R.D.K. |editor-last2=Olson |editor-first2=E.C. |title=A Cold Look at the Warm-Blooded Dinosaurs |location=New York |publisher=American Association for the Advancement of Science |pages=103–139}}</ref> To je spodbudilo obsežne raziskave, ki poskušajo rekonstruirati [[Krivulja rasti|krivuljo rasti]] in modelirati evolucijo hitrosti rasti v različnih linijah dinozavrov,<ref name="physiologyrefs">Za zglede takšnih raziskav, opravljenih na različnih linijah dinozavrov, glej * {{cite journal|last1=Erickson|first1=G.M.|last2=Tumanova|first2=T.A.|year=2000|title=Growth curve of ''Psittacosaurus mongoliensis'' Osborn (Ceratopsia: Psittacosauridae) inferred from long bone histology|journal=Zoological Journal of the Linnean Society|volume=130|issue=4|pages=551–566|doi=10.1111/j.1096-3642.2000.tb02201.x|s2cid=84241148}} * {{cite journal|last1=Erickson|first1=G.|last2=Rogers|first2=K.|last3=Yerby|first3=S.|year=2001|title=Dinosaurian growth patterns and rapid avian growth rates|journal=Nature|volume=412|issue=429–433|pages=429–433|bibcode=2001Natur.412..429E|doi=10.1038/35086558|pmid=11473315|s2cid=4319534}}{{Erratum|doi=10.1038/nature16488|http://retractionwatch.com/2016/03/01/high-profile-critic-slams-nature-letters-about-dinosaur-growth-following-corrections/ ''Retraction Watch''|pmid=26675731|checked=yes}} * {{cite journal|last1=Erickson|first1=G.|last2=Makovicky|first2=P.|last3=Currie|first3=P.|last4=Norell|first4=M.A.|last5=Yerby|first5=S.A.|last6=Brochu|first6=C.A.|year=2004|title=Gigantism and comparative life-history parameters of tyrannosaurid dinosaurs|url=http://doc.rero.ch/record/15279/files/PAL_E2578.pdf|url-status=live|journal=Nature|volume=430|issue=7001|pages=772–775|bibcode=2004Natur.430..772E|doi=10.1038/nature02699|pmid=15306807|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714024211/http://doc.rero.ch/record/15279/files/PAL_E2578.pdf|archive-date=2020-07-14|s2cid=4404887}}{{Erratum|doi=10.1038/nature16487|http://retractionwatch.com/2016/03/01/high-profile-critic-slams-nature-letters-about-dinosaur-growth-following-corrections/ ''Retraction Watch''|pmid=26675726|checked=yes}} * {{cite journal|last1=Lehman|first1=T.M.|last2=Woodward|first2=H.N.|year=2008|title=Modeling growth rates for sauropod dinosaurs|url=http://doc.rero.ch/record/16723/files/PAL_E3766.pdf|url-status=live|journal=Paleobiology|volume=34|issue=2|pages=264–281|doi=10.1666/0094-8373(2008)034[0264:MGRFSD]2.0.CO;2|archive-url=https://web.archive.org/web/20230204092325/https://doc.rero.ch/record/16723/files/PAL_E3766.pdf|archive-date=February 4, 2023|access-date=January 3, 2023|s2cid=84163725}} * {{cite journal|last1=Horner|first1=J.R.|last2=de Ricqles|first2=A.|last3=Padian|first3=K.|last4=Scheetz|first4=R.D.|year=2009|title=Comparative long bone histology and growth of the "hypsilophodontid" dinosaurs ''Orodromeus makelai'', ''Dryosaurus altus'', and ''Tenontosaurus tillettii'' (Ornithischia: Euornithopoda)|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=3|pages=734–747|bibcode=2009JVPal..29..734H|doi=10.1671/039.029.0312|s2cid=86277619}} * {{cite journal|last1=Woodward|first1=H.|last2=Freedman Fowler|first2=E.|last3=Farlow|first3=J.|last4=Horner|first4=J.|year=2015|title=''Maiasaura'', a model organism for extinct vertebrate population biology: A large sample statistical assessment of growth dynamics and survivorship|journal=Paleobiology|volume=41|issue=4|pages=503–527|bibcode=2015Pbio...41..503W|doi=10.1017/pab.2015.19|s2cid=85902880}}</ref> ki na splošno nakazujejo, da so dinozavri rasli hitreje kot današnji plazilci.<ref name="bailleul2019"/> Drugi dokazi, ki podpirajo endotermnost, vključujejo prisotnost perja in drugih oblik telesnih pokrivnih struktur pri številnih skupinah; bolj enotna razmerja izotopa [[kisik-18]] v kostnem tkivu v primerjavi s ektotermnimi živalmi, zlasti na območjih z različnimi zemljepisnimi širinami in s tem različnimi temperaturami, kar kaže na stabilno notranjo telesno temperaturo<ref name="amiot2006">{{cite journal |last1=Amiot |first1=R. |last2=Lécuyer |first2=C. |last3=Buffetaut |first3=E. |last4=Escarguel |first4=G. |last5=Fluteau |first5=F. |last6=Martineau |first6=F. |year=2006 |title=Oxygen isotopes from biogenic apatites suggest widespread endothermy in Cretaceous dinosaurs |journal=Earth and Planetary Science Letters |volume=246 |issue=1–2 |pages=41–54 |doi=10.1016/j.epsl.2006.04.018|bibcode=2006E&PSL.246...41A |url=http://doc.rero.ch/record/14262/files/PAL_E2159.pdf }}</ref><ref name="amiot2010">{{cite journal |last1=Amiot |first1=R. |last2=Wang |first2=X. |last3=Lécuyer |first3=C. |last4=Buffetaut |first4=E. |last5=Boudad |first5=L. |last6=Cavin |first6=L. |last7=Ding |first7=Z. |last8=Fluteau |first8=F. |last9=Kellner |first9=A.W.A. |last10=Tong |first10=H. |last11=Zhang |first11=F. |year=2010 |title=Oxygen and carbon isotope compositions of middle Cretaceous vertebrates from North Africa and Brazil: ecological and environmental significance |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=297 |issue=2 |pages=439–451 |doi=10.1016/j.palaeo.2010.08.027|bibcode=2010PPP...297..439A }}</ref> (čeprav se ta razmerja lahko spremenijo med fosilizacijo<ref name="kolodny1996">{{cite journal |last1=Kolodny |first1=Y. |last2=Luz |first2=B. |last3=Sander |first3=M. |last4=Clemens |first4=W.A. |year=1996 |title=Dinosaur bones: fossils or pseudomorphs? The pitfalls of physiology reconstruction from apatitic fossils |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=126 |issue=1–2 |pages=161–171 |doi=10.1016/S0031-0182(96)00112-5 |bibcode=1996PPP...126..161K |url=http://doc.rero.ch/record/14443/files/PAL_E1627.pdf |archive-date=February 4, 2023 |access-date=January 3, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204094527/https://doc.rero.ch/record/14443/files/PAL_E1627.pdf |url-status=live }}</ref>); ter odkritja polarnih dinozavrov, ki so živeli v Avstraliji, na Antarktiki in Aljaski v obdobjih, ko so imela ta območja hladno, zmerno klimo.<ref name="paul1988">{{cite journal |last1=Paul |first1=G.S. |year=1988 |title=Physiological, migratorial, climatological, geophysical, survival, and evolutionary implications of Cretaceous polar dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-paleontology_1988-07_62_4/page/640 |journal=Journal of Paleontology |volume=62 |issue=4 |pages=640–652 |jstor=1305468|ref=none}}</ref><ref name="clemens1993">{{cite journal |last1=Clemens |first1=W.A. |last2=Nelms |first2=L.G. |year=1993 |title=Paleoecological implications of Alaskan terrestrial vertebrate fauna in latest Cretaceous time at high paleolatitudes |url=https://archive.org/details/sim_geology_1993-06_21_6/page/502 |journal=Geology |volume=21 |issue=6 |pages=503–506 |doi=10.1130/0091-7613(1993)021<0503:PIOATV>2.3.CO;2|bibcode=1993Geo....21..503C }}</ref><ref name="rich2002">{{cite journal |last1=Rich |first1=T.H. |last2=Vickers-Rich |first2=P. |last3=Gangloff |first3=R.A. |year=2002 |title=Polar dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_science_2002-02-08_295_5557/page/978 |journal=Science |volume=295 |issue=5557 |pages=979–980 |doi=10.1126/science.1068920|pmid=11834803 |s2cid=28065814 }}</ref><ref name="buffetaut2004">{{cite journal |last1=Buffetaut |first1=E. |year=2004 |title=Polar dinosaurs and the question of dinosaur extinction: a brief review |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=214 |issue=3 |pages=225–231 |doi=10.1016/j.palaeo.2004.02.050|url=http://doc.rero.ch/record/15383/files/PAL_E2734.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200608120307/http://doc.rero.ch/record/15383/files/PAL_E2734.pdf |archive-date=2020-06-08 |url-status=live }}</ref> [[File:Dino bird h.jpg|thumb|Primerjava med [[Zračna vreča|zračnimi vrečami]] [[abelizaver|abelizavra]]]] Pri zavrishijih je bil hitrejši metabolizem podprt z razvojem dihalnega sistema, podobnega tistemu pri pticah. Značilnost tega sistema je bil obsežen splet [[Zračna vreča|zračnih vreč]], ki so se razširjale pljuča in vdirale v številne kosti, zaradi česar so bile te votle.<ref name=Sereno2008/> Tak način dihanja se je verjetno razvil že pri najzgodnejših predstavnikih skupine.<ref name="oconnor2009">{{cite journal |last1=O'Connor |first1=P.M. |year=2009 |title=Evolution of archosaurian body plans: skeletal adaptations of an air-sac-based breathing apparatus in birds and other archosaurs |journal=Journal of Experimental Zoology Part A: Ecological Genetics and Physiology |volume=311 |issue=8 |pages=629–646 |doi=10.1002/jez.548|pmid=19492308 |bibcode=2009JEZA..311..629O }}</ref> Omogočal jim je, da so v primerjavi s sesalci podobne velikosti dobili več kisika, imeli večji plimni volumen v mirovanju in dihali počasneje. Zaradi tega so lahko dlje časa vzdrževali visoko raven telesne aktivnosti.<ref name="sander2011"/> Hitro kroženje zraka je služilo tudi kot učinkovito hlajenje. Skupaj z nižjo presnovno hitrostjoHitro kroženje zraka je služilo tudi kot učinkovito hlajenje. Skupaj z nižjo presnovno hitrostjo<ref name="eagle2011">{{cite journal |last1=Eagle |first1=R.A. |last2=Tütken |first2=T. |last3=Martin |first3=T.S. |last4=Tripati |first4=A.K. |last5=Fricke |first5=H.C. |last6=Connely |first6=M. |last7=Cifelli |first7=R.L. |last8=Eiler |first8=J.M. |year=2011 |title=Dinosaur body temperatures determined from isotopic (¹³C-¹⁸O) ordering in fossil biominerals |url=https://archive.org/details/sim_science_2011-07-22_333_6041/page/442 |journal=Science |volume=333 |issue=6041 |pages=443–445 |pmid=21700837 |doi=10.1126/science.1206196 |bibcode=2011Sci...333..443E |s2cid=206534244}}</ref> je to preprečevalo, da bi se veliki zavropodi pregreli. Te lastnosti so jim lahko omogočile tudi izjemno hitro rast do zelo velikih velikosti.<ref name="wedel2003">{{cite journal |last1=Wedel |first1=M.J. |year=2003 |title=Vertebral pneumaticity, air sacs, and the physiology of sauropod dinosaurs |journal=Paleobiology |volume=29 |issue=2 |pages=243–255 |doi=10.1017/S0094837300018091 |bibcode=2003Pbio...29..243W |url=http://doc.rero.ch/record/14872/files/PAL_E2010.pdf |archive-date=May 18, 2023 |access-date=January 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230518003816/https://doc.rero.ch/record/14872/files/PAL_E2010.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="perry2009">{{cite journal |last1=Perry |first1=S.F. |last2=Christian |first2=A. |last3=Breuer |first3=T. |last4=Pajor |first4=N. |last5=Codd |first5=J.R. |year=2009 |title=Implications of an avian-style respiratory system for gigantism in sauropod dinosaurs |journal=Journal of Experimental Zoology Part A: Ecological Genetics and Physiology |volume=311 |issue=8 |pages=600–610 |doi=10.1002/jez.517 |pmid=19189317|bibcode=2009JEZA..311..600P }}</ref> Poleg tega je njihova velikanska telesna masa pomenila majhno razmerje med površino in prostornino, kar jim je dodatno olajšalo ohranjanje stalne telesne temperature, pojav, ki se imenuje [[gigantotermija]].<ref name="sander2011"/><ref name="alexander1998">{{cite journal |last1=Alexander |first1=R.M. |year=1998 |title=All-time giants: the largest animals and their problems |journal=Palaeontology |volume=41 |pages=1231–1245 |url=https://www.palass.org/publications/palaeontology-journal/archive/41/6/article_pp1231-1245 |archive-date=September 27, 2016 |access-date=January 2, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160927060250/https://www.palass.org/publications/palaeontology-journal/archive/41/6/article_pp1231-1245 |url-status=live }}</ref> Tako kot pri drugih plazilcih so tudi pri dinozavrih [[Ledvica|ledvice]] iz krvi odstranjevale dušikove odpadne snovi in jih izločale kot [[Sečna kislina|sečno kislino]], ne pa kot [[Sečnina|sečnino]] ali [[amonijak]] preko sečevoda v črevesje. Tak način izločanja jim je pomagal ohranjati vodo.<ref name="benson2018"/> Pri večini danes živečih vrst se sečna kislina izloča skupaj z iztrebki v poltrdni obliki.<ref name="tsahar2005">{{cite journal |last1=Tsahar |first1=E. |last2=Martínez del Rio |first2=C. |last3=Izhaki |first3=I. |last4=Arad |first4=Z. |year=2005 |title=Can birds be ammonotelic? Nitrogen balance and excretion in two frugivores |journal=[[The Journal of Experimental Biology]] |volume=208 |issue=6 |pages=1025–1034 |url= https://jeb.biologists.org/content/jexbio/208/6/1025.full.pdf |url-status=live |doi=10.1242/jeb.01495 |issn=0022-0949 |pmid=15767304 |bibcode=2005JExpB.208.1025T |s2cid=18540594 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191017110333/https://jeb.biologists.org/content/jexbio/208/6/1025.full.pdf |archive-date=October 17, 2019 |access-date=October 31, 2019}}</ref><ref name="skadhauge2003">{{cite journal |last1=Skadhauge |first1=E. |last2=Erlwanger |first2=K.H. |last3=Ruziwa |first3=S.D. |last4=Dantzer |first4=V. |last5=Elbrønd |first5=V.S. |last6=Chamunorwa |first6=J.P. |year=2003 |title=Does the ostrich (''Struthio camelus'') coprodeum have the electrophysiological properties and microstructure of other birds? |journal=[[Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Molecular & Integrative Physiology]] |volume=134 |issue=4 |pages=749–755 |doi=10.1016/S1095-6433(03)00006-0 |issn=1095-6433 |pmid=12814783}}</ref> Vendar pa lahko nekatere sodobne ptice, na primer [[kolibriji]], po potrebi izločajo večino dušikovih odpadkov kot amonijak.<ref name="preest1997">{{cite journal |last1=Preest |first1=M.R. |last2=Beuchat |first2=C.A. |year=1997 |title=Ammonia excretion by hummingbirds |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1997-04-10_386_6625/page/560 |journal=Nature |volume=386 |issue=6625 |pages=561–562 |bibcode=1997Natur.386..561P |doi=10.1038/386561a0 |s2cid=4372695 |issn=0028-0836}}</ref> Izločki, skupaj z vsebino črevesja, izstopijo iz [[Kloaka|kloake]].<ref name="mora1965">{{cite journal |last1=Mora |first1=J. |last2=Martuscelli |first2=J. |last3=Ortiz Pineda |first3=J. |last4=Soberon |first4=G. |year=1965 |title=The Regulation of Urea-Biosynthesis Enzymes in Vertebrates |url=https://archive.org/details/sim_biochemical-journal_1965-07_96_1/page/28 |journal=[[Biochemical Journal]] |volume=96 |issue=1 |pages=28–35 |issn=0264-6021 |doi=10.1042/bj0960028 |pmc=1206904 |pmid=14343146}}</ref><ref name="packard1966">{{cite journal |last=Packard |first=G.C. |year=1966 |title=The Influence of Ambient Temperature and Aridity on Modes of Reproduction and Excretion of Amniote Vertebrates |journal=The American Naturalist |volume=100 |issue=916 |pages=667–682 |doi=10.1086/282459 |issn=0003-0147 |jstor=2459303 |bibcode=1966ANat..100..667P |s2cid=85424175}}</ref> Mnoge vrste izbljuvajo tudi kepice neprebavljenih ostankov. Fosilne kepice so znane že iz jure, na primer pri rodovih, kot je ''[[Anchiornis]]''.<ref name="xu2018">{{cite journal |last1=Xu |first1=X. |last2=Li |first2=F. |last3=Wang |first3=Y. |last4=Sullivan |first4=C. |last5=Zhang |first5=F. |last6=Zhang |first6=X. |last7=Sullivan |first7=C. |last8=Wang |first8=X. |last9=Zheng |first9=X. |year=2018 |title=Exceptional dinosaur fossils reveal early origin of avian-style digestion |journal=Scientific Reports |volume=8 |issue=1 |page=14217 |doi=10.1038/s41598-018-32202-x |pmid=30242170 |issn=2045-2322 |pmc=6155034 |bibcode=2018NatSR...814217Z}}</ref> {{anchor|intelligence}}Velikost in obliko možganov je mogoče delno rekonstruirati na podlagi kosti ki obdajajo možgane. Leta 1896 je Marsh izračunal razmerja med maso možganov in telesno maso pri sedmih vrstah dinozavrov. Ugotovil je, da so bili njihovi možgani sorazmerno manjši kot pri današnjih krokodilih, možgani stegozavra pa naj bi bili manjši od vseh danes živečih kopenskimih vretenčarjev. To je okrepilo javno predstavo o dinozavrih kot počasnih in izjemno neinteligentnih živalih. Leta 1973 je Harry Jerison pokazal, da so sorazmerno manjši možgani pričakovani pri večjih telesnih velikostih ter da velikost možganov pri dinozavrih ni bila manjša, kot bi pričakovali v primerjavi z današnjimi plazilci.<ref name="russell1997"/> Kasnejše raziskave so pokazale, da se je relativna velikost možganov postopno povečevala pri razvoju teropodov. Najvišjo raven inteligence, primerljivo s sodobnimi pticami, so izračunali pri troodontidu ''Troodon''.<ref name="brusatte2012"/> == Izumrtje glavnih skupin == [[File:LWA with Walt.JPG|thumb|upright|[[Luis Walter Alvarez|Luis]] (levo) in njegov sin [[Walter Alvarez]] (desno) na meji K-T v [[Gubbio]], Italija, 1981]] [[Izumrtje]] neletečih dinozavrov je eno od najbolj zanimivih vprašanj v paleontologiji. V osemdesetih letih je [[Walter Alvarez]] postavil teorijo, v kateri je povezal izumrtje z udarcem [[asteroid]]a pred okrog 66 milijoni let.<ref name="Renne2013">{{cite journal|last=Renne|first=Paul R.|last2=Deino|first2=Alan L.|last3=Hilgen|first3=Frederik J.|last4=Kuiper|first4=Klaudia F.|last5=Mark|first5=Darren F.|last6=Mitchell|first6=William S.|last7=Morgan|first7=Leah E.|last8=Mundil|first8=Roland|last9=Smit|first9=Jan|date=7 February 2013|title=Time Scales of Critical Events Around the Cretaceous-Paleogene Boundary|url=http://www.sciencemag.org/content/339/6120/684|journal=Science|volume=339|issue=6120|pages=684–687|bibcode=2013Sci...339..684R|doi=10.1126/science.1230492|issn=0036-8075|pmid=23393261}}</ref> Na to kaže nenadna sprememba vsebnosti [[iridij]]a v fosilnih plasteh. Dokazi kažejo, da je 10&nbsp;km širok bolid zadel [[polotok]] [[Jukatan (polotok)|Jukatan]] v [[Mehika|Mehiki]] (danes naj bi bil krater v Mehiškem zalivu), ustvaril 170&nbsp;km širok [[krater Chicxulub]] in povzročil masovno izumrtje. Znanstveniki še vedno ugotavljajo, če so bili dinozavri že pred udarcem v zatonu, ali so bili še vedno v polnem razvoju. Čeprav se hitrosti izumrtja ne da določiti samo iz fosilnih ostankov, zadnji modeli kažejo, da je potekalo zelo hitro. Pri udarcu se je sprostila veliko energije in veliko snovi je odneslo v ozračje. Posledično je zato Zemlja prejela manj toplote s Sonca in se tako ohladila. Druge teorije govorijo o povečani [[vulkan]]ski aktivnosti in padanju koncentracije [[kisik]]a v ozračju. Skupaj z dinozavri so izumrle tudi druge skupine živali, med drugim [[amonit]]i, mozazavri, pleziozavri, pterozavri, rastlinojedi krokodili in želve ter veliko skupin [[sesalec|sesalcev]] in [[ptič]]ev. ===Možni preživeli dinozavri v paleocenu=== Ostanke neptičjih dinozavrov so občasno našli, ki segaja v obdobje po [[Kredno–terciarno izumrtje|kredno–terciarnem izumrtju]]. Leta 2000 so [[Spencer G. Lucas|Spencer Lucas]] in sodelavci poročali o odkritju desne stegnenice hadrozavra v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]], ter jo opisali kot dokaz o paleocenskih dinozavrih. Kamnina v kateri je bila kost odkrita, je datirana v zgodnji [[paleocen]], pred približno 64,8 milijona leti.<ref name="fassett2011"/> Če kost ni bila [[Usedanje (geologija)|ponovno odložena]] zaradi erozijskih procesov, bi to pomenilo, da so nekatere populacije dinozavrov preživele vsaj pol milijona let v kenozoiku.<ref name="fassett2009"/> Ti podatki so bili uporabljeni kot podpora ideji, da je bilo izumrtje K–T postopno.<ref name="sloan1986"/> Vendar pa številni raziskovalci te domnevne paleocenske dinozavre obravnavajo kot ponovno odložene fosile, torej kot ostanke, ki so bili izprani iz prvotne lokacije in nato ponovno zakopani v mlajše sedimente.<ref name="lucas2009">{{cite journal |last1=Lucas |first1=S.G. |last2=Sullivan |first2=R.M. |last3=Cather |first3=S.M. |last4=Jasinski |first4=S.E. |last5=Fowler |first5=D.W. |last6=Heckert |first6=A.B. |last7=Spielmann |first7=J.A. |last8=Hunt |first8=A.P. |year=2009 |title=No definitive evidence of Paleocene dinosaurs in the San Juan Basin |journal=Palaeontologia Electronica |volume=12 |issue=2 |page=8A}}</ref><ref name="renne2012">{{cite journal |last1=Renne |first1=P.R. |last2=Goodwin |first2=M.B. |year=2012 |title=Direct U-Pb dating of Cretaceous and Paleocene dinosaur bones, San Juan Basin, New Mexico: COMMENT |journal=Geology |volume=40 |issue=4 |pages=e259 |doi=10.1130/G32521C.1|bibcode=2012Geo....40E.259R |doi-access=free }}</ref><ref name="lofgren1990">{{cite journal |last1=Lofgren |first1=D.L. |last2=Hotton |first2=C.L. |last3=Runkel |first3=A.C. |year=1990 |title=Reworking of Cretaceous dinosaurs into Paleocene channel, deposits, upper Hell Creek Formation, Montana |url=https://archive.org/details/sim_geology_1990-09_18_9/page/874 |journal=Geology |volume=18 |issue=9 |pages=874–877 |doi=10.1130/0091-7613(1990)018<0874:ROCDIP>2.3.CO;2|bibcode=1990Geo....18..874L }}</ref> Poleg tega se starostne ocene teh najdb pogosto štejejo za nezanesljive.<ref name="koenig2012">{{cite journal |last1=Koenig |first1=A.E. |last2=Lucas |first2=S.G. |last3=Neymark |first3=L.A. |last4=Heckert |first4=A.B. |last5=Sullivan |first5=R.M. |last6=Jasinski |first6=S.E. |last7=Fowler |first7=D.W. |year=2012 |title=Direct U-Pb dating of Cretaceous and Paleocene dinosaur bones, San Juan Basin, New Mexico: COMMENT |journal=Geology |volume=40 |issue=4 |pages=e262 |doi=10.1130/G32154C.1|bibcode=2012Geo....40E.262K |doi-access=free }}</ref> == Dinozavri v popularni kulturi == [[File:Winsor McCay (1914)Gertie the Dinosaur.webm|thumb|right|alt=Animirani film.|thumbtime=16:46|''[[Gertie the Dinosaur]]'' (1914); avtor [[Winsor McCay]], prvi animirani dinozaver]] Dinozavri že dolgo burijo človeško domišljijo in se velikokrat pojavljajo v [[fantazija|fantazijskih]] ali [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnih]] delih. Znane so knjige ''[[Izgubljeni svet]]'' [[Arthur Conan Doyle|Arhurja Conana Doyla]], ''[[Jurski park]]'' [[Michael Crichton|Michaela Crichtona]] in druge. Dinozavri so se pojavljali tudi v filmih, na primer v ''Milijon let pred našim štetjem'' (v tem filmu sta dve veliki napaki, dinozavri so namreč pred milijonom let že zdavnaj izumrli, pa tudi istočasno z ljudmi niso nikoli živeli). V prvih filmih so še uporabljali animirane modele, pravi razcvet pa je prišel z razvojem računalniške animacije. V filmu ''Jurski park'' ([[1993]]) in njegovih dveh nadaljevanjih smo lahko že videli precej realistične dinozavre. Sledilo je tudi precej dokumentarcev, na primer [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-jev ''Sprehod z dinozavri''. Dinozavri so priljubljeni tudi v [[risanka]]h in [[strip]]ih. Ideja, da bi s pomočjo [[kloniranje|kloniranja]] ponovno oživili dinozavre, je postala popularna s knjigo in filmom ''Jurski park''. Avtor [[Michael Crichton]] je predlagal, da bi [[DNK]] dinozavrov dobili iz [[komarji|komarjev]], ujetih v [[jantar]]ju. Ta metoda je s stališča današnje znanosti za zdaj še nemogoča, saj DNK s časom razpade zaradi stika z zrakom, vodo ali zaradi sevanja. V filmu je zagrešena tudi napaka, saj so DNK pridobili iz jantarja iz [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]], ki je star samo 30 milijonov let in je tako nastal davno po izumrtju dinozavrov. ==Opombe== {{sklici|group=op}} == Sklici == {{sklici|refs= <ref name=":0">{{Cite journal|last=Kingsley|first=E.P.|display-authors=etal|date=2018|title=Identity and novelty in the avian syrinx|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|volume=115|issue=41|pages=10109–10217|doi=10.1073/pnas.1804586115|pmid=30249637|pmc=6187200|bibcode=2018PNAS..11510209K |doi-access=free}}</ref> <ref name=":1">{{Cite journal |last1=Yoshida |first1=Junki |last2=Kobayashi |first2=Yoshitsugu |last3=Norell |first3=Mark A. |date=2023-02-15 |title=An ankylosaur larynx provides insights for bird-like vocalization in non-avian dinosaurs |journal=Communications Biology |language=en |volume=6 |issue=1 |page=152 |doi=10.1038/s42003-023-04513-x |pmid=36792659 |pmc=9932143 |issn=2399-3642}}</ref> <ref name=":22">{{Cite journal|last=Riede|first=T.|date=2019 |title=The evolution of the syrinx: an acoustic theory |journal=PLOS ONE |volume=17|issue=2|article-number=e2006507 |doi=10.1371/journal.pbio.2006507|pmid=30730882|pmc=6366696 |doi-access=free}}</ref> <ref name=AF04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=672–684|loc=chpt. 30: "Dinosaur Extinction" by J. David Archibald and David E. Fastovsky.}}</ref> <ref name=alexander2006>{{cite journal |last=Alexander |first=R. McNeill |author-link=Robert McNeill Alexander |year=2006 |title=Dinosaur biomechanics |journal=Proceedings of the Royal Society B |location=London |publisher=Royal Society |volume=273 |issue=1596 |doi=10.1098/rspb.2006.3532 |issn=0962-8452 |pmid=16822743|pages=1849–1855 |pmc=1634776}}</ref> <ref name=AMNH>{{cite web |url=http://www.amnh.org/exhibitions/fightingdinos/ex-fd.html |title=The Fighting Dinosaurs |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |publisher=American Museum of Natural History |location=New York |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118062252/http://www.amnh.org/exhibitions/fightingdinos/ex-fd.html |archive-date=January 18, 2012 |access-date=December 5, 2007}}</ref> <ref name=anchiadvance>{{cite journal |last1=Xu |first1=Xing |last2=Zhao |first2=Qi |last3=Norell |first3=Mark |last4=Sullivan |first4=Corwin |last5=Hone |first5=David |last6=Erickson |first6=Gregory |author6-link=Gregory M. Erickson |last7=Wang |first7=XiaoLin |last8=Han |first8=FengLu |last9=Guo |first9=Yu |display-authors=3 |title=A new feathered maniraptoran dinosaur fossil that fills a morphological gap in avian origin |date=February 2008 |journal=[[Science Bulletin|Chinese Science Bulletin]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier on behalf of Science in China Press |volume=54 |issue=3 |pages=430–435 |doi=10.1007/s11434-009-0009-6 |s2cid=53445386 |issn=1001-6538|doi-access=free |bibcode=2009SciBu..54..430X }}</ref> <ref name="B012">{{harvnb|Brusatte|2012|pp=9–20, 21}}</ref> <ref name=BBCdinobonemed>{{cite news |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=July 6, 2007 |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6276948.stm |url-status=live |title=Dinosaur bones 'used as medicine' |work=BBC News |location=London |publisher=BBC |archive-url=https://web.archive.org/web/20190827184635/https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6276948.stm |archive-date=August 27, 2019 |access-date=November 4, 2019}}</ref> <ref name=BBCtracks>{{cite journal |last1=Clark |first1=Neil D. L. |last2=Booth |first2=Paul |last3=Booth |first3=Claire L. |last4=Ross |first4=Dugald A. |display-authors=3 |year=2004 |title=Dinosaur footprints from the Duntulm Formation (Bathonian, Jurassic) of the Isle of Skye |url=http://eprints.gla.ac.uk/4496/1/4496.pdf |url-status=live |journal=[[Geological Society of Glasgow|Scottish Journal of Geology]] |location=London |publisher=[[Geological Society of London]] |volume=40 |issue=1 |pages=13–21 |doi=10.1144/sjg40010013 |bibcode=2004ScJG...40...13C |s2cid=128544813 |issn=0036-9276 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130722081936/http://eprints.gla.ac.uk/4496/1/4496.pdf |archive-date=July 22, 2013 |access-date=December 12, 2019}}</ref> <ref name="brusatte2012">{{harvnb|Brusatte|2012|p=83}}</ref> <ref name=buckland1824>{{cite journal |last=Buckland |first=William |author-link=William Buckland |year=1824 |title=Notice on the Megalosaurus or great Fossil Lizard of Stonesfield |url=https://zenodo.org/record/1448577 |url-status=live |journal=Transactions of the Geological Society of London |location=London |publisher=Geological Society of London |volume=1 |issue=2 |pages=390–396 |doi=10.1144/transgslb.1.2.390 |s2cid=129920045 |issn=2042-5295 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191021214509/https://zenodo.org/record/1448577/files/article.pdf |archive-date=October 21, 2019 |access-date=November 5, 2019}}</ref> <ref name="butler&zhao2009">{{cite journal |last1=Butler |first1=Richard J. |last2=Zhao |first2=Qi |date=February 2009 |title=The small-bodied ornithischian dinosaurs ''Micropachycephalosaurus hongtuyanensis'' and ''Wannanosaurus yansiensis'' from the Late Cretaceous of China |journal=[[Cretaceous Research]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier |volume=30 |issue=1 |pages=63–77 |doi=10.1016/j.cretres.2008.03.002 |bibcode=2009CrRes..30...63B |issn=0195-6671}}</ref> <ref name=carpenter1998>{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |title=Evidence of predatory behavior by theropod dinosaurs |url=http://www.arca.museus.ul.pt/ArcaSite/obj/gaia/MNHNL-0000778-MG-DOC-web.PDF |archive-url=https://web.archive.org/web/20130926134333/http://www.arca.museus.ul.pt/ArcaSite/obj/gaia/MNHNL-0000778-MG-DOC-web.PDF |archive-date=2013-09-26 |url-status=live |journal=Gaia: Revista de Geociências |location=Lisbon |publisher=National Museum of Natural History and Science |volume=15 |pages=135–144 |issn=0871-5424}}</ref> <ref name=CH04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=643–659|loc=chpt. 28: "Physiology of Nonavian Dinosaurs" by Anusuya Chinsamy and Willem J. Hillenius.}}</ref> <ref name=chatterjee2007>{{cite journal |last1=Chatterjee |first1=Sankar |author1-link=Sankar Chatterjee |last2=Templin |first2=R. Jack |year=2007 |title=Biplane wing planform and flight performance of the feathered dinosaur ''Microraptor gui'' |url=https://www.pnas.org/content/pnas/104/5/1576.full.pdf |url-status=live |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |location=Washington, D.C. |publisher=National Academy of Sciences |volume=104 |issue=5 |pages=1576–1580 |pmc=1780066 |pmid=17242354 |bibcode=2007PNAS..104.1576C |doi=10.1073/pnas.0609975104 |issn=0027-8424 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190818174156/https://www.pnas.org/content/pnas/104/5/1576.full.pdf |archive-date=August 18, 2019 |access-date=October 29, 2019|doi-access=free }}</ref> <ref name=clarketal2004>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=151–164|loc=chpt. 7: "Therizinosauroidea" by James M. Clark, [[Teresa Maryańska]], and [[Rinchen Barsbold]].}}</ref><ref name="Clarke2016">{{cite journal |last1=Clarke |first1=Julia A. |author1-link=Julia Clarke |last2=Chatterjee |first2=Sankar |last3=Zhiheng |first3=Li |last4=Riede |first4=Tobias |last5=Agnolin |first5=Federico |last6=Goller |first6=Franz |last7=Isasi |first7=Marcelo P. |last8=Martinioni |first8=Daniel R. |last9=Mussel |first9=Francisco J. |last10=Novas |first10=Fernando E. |author10-link=Fernando Novas |display-authors=3 |year=2016 |title=Fossil evidence of the avian vocal organ from the Mesozoic |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=538 |issue=7626 |pages=502–505 |doi=10.1038/nature19852 |pmid=27732575 |bibcode=2016Natur.538..502C |s2cid=4389926 |issn=0028-0836|hdl=11336/64786 |hdl-access=free }}</ref> <ref name=Day2002>{{cite journal |last1=Day |first1=Julia J. |last2=Upchurch |first2=Paul |last3=Norman |first3=David B. |last4=Gale |first4=Andrew S. |last5=Powell |first5=H. Philip |display-authors=3 |year=2002 |title=Sauropod Trackways, Evolution, and Behavior |journal=Science |location=Washington, D.C. |publisher=American Association for the Advancement of Science |volume=296 |issue=5573 |page=1659 |doi=10.1126/science.1070167 |issn=0036-8075 |pmid=12040187|s2cid=36530770 |url=http://doc.rero.ch/record/15083/files/PAL_E2344.pdf }}</ref> <ref name=DFG97>{{harvnb|Glut|1997|p=40}}</ref> <ref name=DL90>{{harvnb|Lambert|The Diagram Group|1990|p=[https://archive.org/details/dinosaurdatabook00lamb/page/288 288]}}</ref> <ref name=dong1992>{{harvnb|Dong|1992}}</ref> <ref name=DS02>{{cite journal |last1=Delair |first1=Justin B. |last2=Sarjeant |first2=William A.S. |year=2002 |title=The earliest discoveries of dinosaurs: the records re-examined |journal=[[Geologists' Association|Proceedings of the Geologists' Association]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier on behalf of the [[Geologists' Association]] |volume=113 |issue=3 |pages=185–197 |doi=10.1016/S0016-7878(02)80022-0 |bibcode=2002PrGA..113..185D |issn=0016-7878}}</ref> <ref name=DVetal08sino>{{cite journal |last1=Varricchio |first1=David J. |last2=Sereno |first2=Paul C. |last3=Zhao |first3=Xijin |last4=Lin |first4=Tan |last5=Wilson |first5=Jeffery A. |author5-link=Jeffrey A. Wilson |last6=Lyon |first6=Gabrielle H. |display-authors=3 |year=2008 |title=Mud-trapped herd captures evidence of distinctive dinosaur sociality |url=https://www.app.pan.pl/archive/published/app53/APP53-567.pdf |url-status=live |journal=[[Acta Palaeontologica Polonica]] |location=[[Warsaw]] |publisher=Institute of Paleobiology, [[Polish Academy of Sciences]] |volume=53 |issue=4 |pages=567–578 |doi=10.4202/app.2008.0402 |s2cid=21736244 |issn=0567-7920 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330032513/https://www.app.pan.pl/archive/published/app53/APP53-567.pdf |archive-date=March 30, 2019 |access-date=May 6, 2011}}</ref> <ref name=EC68>{{harvnb|Colbert|1971}}</ref> <ref name="fassett2009">{{cite journal |last1=Fassett |first1=J.E. |last2=Heaman |first2=L.M. |last3=Simonetti |first3=A. |year=2009 |title=New geochronologic and stratigraphic evidence confirms the Paleocene age of the dinosaur-bearing Ojo Alamo Sandstone and Animas Formation in the San Juan Basin, New Mexico and Colorado |journal=Palaeontologia Electronica |volume=12 |issue=1 |page=3A |url=https://palaeo-electronica.org/2009_1/149/index.html |archive-date=March 18, 2021 |access-date=January 27, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210318001522/https://palaeo-electronica.org/2009_1/149/index.html |url-status=live }}</ref> <ref name="fassett2011">{{cite journal |last1=Fassett |first1=J.E. |last2=Heaman |first2=L.M. |last3=Simonetti |first3=A. |year=2011 |title=Direct U–Pb dating of Cretaceous and Paleocene dinosaur bones, San Juan Basin, New Mexico |url=https://archive.org/details/sim_geology_2011-02_39_2/page/158 |journal=Geology |volume=39 |issue=2 |pages=159–162 |bibcode=2011Geo....39..159F |doi=10.1130/G31466.1 |issn=0091-7613}}</ref> <ref name=FBS97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/n12 ix–xi]|loc=Preface, "Dinosaurs: The Terrestrial Superlative" by James O. Farlow and M.K. Brett-Surman.}}</ref> <ref name=FBS97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/n12 ix–xi]|loc=Preface, "Dinosaurs: The Terrestrial Superlative" by James O. Farlow and M.K. Brett-Surman.}}</ref> <ref name=FS04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=614–626|loc=chpt. 26: "Dinosaur Paleoecology" by David E. Fastovsky and Joshua B. Smith.}}</ref> <ref name=G45>{{harvnb|Gunther|1968}}</ref> <ref name=GM25>{{cite journal |last=Mantell |first=Gideon A. |author-link=Gideon Mantell |year=1825 |title=Notice on the ''Iguanodon'', a newly discovered fossil reptile, from the sandstone of Tilgate forest, in Sussex |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Philosophical Transactions of the Royal Society of London]] |location=London |publisher=Royal Society |volume=115 |pages=179–186 |doi=10.1098/rstl.1825.0010 |issn=0261-0523 |jstor=107739 |bibcode=1825RSPT..115..179M|doi-access=free }}</ref> <ref name=GSP88>{{harvnb|Paul|1988|pp=[https://archive.org/details/predatorydinosaursoftheworld1988/page/n245 248–250]}}</ref> <ref name=HCL04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=627–642|loc=chpt. 27: "Mesozoic Biogeography of Dinosauria" by Thomas R. Holtz Jr., Ralph E. Chapman, and [[Matt Lamanna|Matthew C. Lamanna]].}}</ref> <ref name=HDS97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/14 14]|loc=chpt. 2: "European Dinosaur Hunters" by Hans-Dieter Sues.}}</ref> <ref name=Henderson2006>{{cite journal |last=Henderson |first=Donald M. |year=2003 |title=Effects of stomach stones on the buoyancy and equilibrium of a floating crocodilian: a computational analysis |url=https://archive.org/details/sim_canadian-journal-of-zoology_2003-08_81_8/page/1346 |journal=[[Canadian Journal of Zoology]] |location=[[Ottawa]] |publisher=[[Canadian Science Publishing|NRC Research Press]] |volume=81 |issue=8 |pages=1346–1357 |doi=10.1139/z03-122 |bibcode=2003CaJZ...81.1346H |issn=0008-4301}}</ref> <ref name=Holland1909>This was recognized not later than 1909: {{cite web |url=http://www.hmnh.org/library/diplodocus/holland1910.html |title=Dr. W. J. Holland and the Sprawling Sauropods |last=Celeskey |first=Matt |year=2005 |website=The Hairy Museum of Natural History |archive-url=https://web.archive.org/web/20110612180650/http://www.hmnh.org/library/diplodocus/holland1910.html |archive-date=June 12, 2011 |access-date=October 18, 2019}} * {{cite journal |last=Holland |first=William J. |author-link=William Jacob Holland |date=May 1910 |title=A Review of Some Recent Criticisms of the Restorations of Sauropod Dinosaurs Existing in the Museums of the United States, with Special Reference to that of ''Diplodocus Carnegiei'' in the Carnegie Museum |url=https://archive.org/details/jstor-2455581 |journal=[[The American Naturalist]] |publisher=[[American Society of Naturalists]] |volume=44 |issue=521 |pages=259–283 |issn=0003-0147 |access-date=October 18, 2019|doi=10.1086/279138 |bibcode=1910ANat...44..258H |s2cid=84424110 }} * The arguments and many of the images are also presented in {{harvnb|Desmond|1975}}.</ref> <ref name=Holmes>{{harvnb|Holmes|1998}}</ref> <ref name=Holtz2007>{{harvnb|Holtz|2007}}</ref> <ref name=HM79>{{cite journal |last1=Horner |first1=John R. |last2=Makela |first2=Robert |year=1979 |title=Nest of juveniles provides evidence of family structure among dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1979-11-15_282_5736/page/296 |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=282 |issue=5736 |pages=296–298 |bibcode=1979Natur.282..296H |doi=10.1038/282296a0 |s2cid=4370793 |issn=0028-0836}}</ref> <ref name=JF93>{{harvnb|Dodson|Gingerich|1993|pp=[http://earth.geology.yale.edu/~ajs/1993/11.1993.06Farlow.pdf 167–199]|loc="On the rareness of big, fierce animals: speculations about the body sizes, population densities, and geographic ranges of predatory mammals and large carnivorous dinosaurs" by James O. Farlow.}}</ref> <ref name=KC06>{{harvnb|Foster|Lucas|2006|pp=[https://econtent.unm.edu/digital/collection/bulletins/id/790 131–138]|loc="Biggest of the big: a critical re-evaluation of the mega-sauropod ''Amphicoelias fragillimus'' Cope, 1878" by [[Kenneth Carpenter]].}}</ref> <ref name=KP04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=210–231|loc=chpt. 11: "Basal Avialae" by [[Kevin Padian]].}}</ref> <ref name=KPA>{{cite journal |last1=Kump |first1=Lee R. |author-link1=Lee Kump |last2=Pavlov |first2=Alexander |last3=Arthur |first3=Michael A. |s2cid=34821866 |title=Massive release of hydrogen sulfide to the surface ocean and atmosphere during intervals of oceanic anoxia |url=https://archive.org/details/sim_geology_2005-05_33_5/page/396 |year=2005 |journal=Geology |location=Boulder, CO |publisher=Geological Society of America |volume=33 |issue=5 |pages=397–400 |doi=10.1130/G21295.1 |bibcode=2005Geo....33..397K |issn=0091-7613 }}</ref> <ref name=L99>{{harvnb|Lhuyd|1699|p=67}}</ref> <ref name="Letal05">{{cite journal |last1=Langer |first1=Max C. |last2=Ezcurra |first2=Martin D. |author-link2=Martin Ezcurra |last3=Bittencourt |first3=Jonathas S. |last4=Novas |first4=Fernando E. |author-link4=Fernando Novas |date=February 2010 |title=The origin and early evolution of dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_biological-reviews_2010-02_85_1/page/64 |journal=Biological Reviews |location=[[Cambridge]] |publisher=[[Cambridge Philosophical Society]] |volume=85 |issue=1 |pages=65–66, 82 |doi=10.1111/j.1469-185x.2009.00094.x |issn=1464-7931 |pmid=19895605|hdl=11336/103412 |s2cid=34530296 |hdl-access=free }}</ref> <ref name=LG93>{{harvnb|Lessem|Glut|1993|pp=[https://archive.org/details/dinosaursocietys00less/page/19 19–20]|loc="Allosaurus"}}</ref> <ref name=LHW07>{{cite journal |last1=Lovelace |first1=David M. |last2=Hartman |first2=Scott A. |last3=Wahl |first3=William R. |date=October–December 2007 |title=Morphology of a specimen of ''Supersaurus'' (Dinosauria, Sauropoda) from the Morrison Formation of Wyoming, and a re-evaluation of diplodocid phylogeny |journal=[[Arquivos do Museu Nacional]] |url=https://archive.org/details/biostor-248729 |location=[[Rio de Janeiro]] |publisher=[[National Museum of Brazil]]; [[Federal University of Rio de Janeiro]] |volume=65 |issue=4 |pages=527–544 |citeseerx=10.1.1.603.7472 |issn=0365-4508 |access-date=October 26, 2019}}</ref> <ref name="Li2010">{{cite journal |last1=Li |first1=Quanguo |last2=Gao |first2=Ke-Qin |last3=Vinther |first3=Jakob |last4=Shawkey |first4=Matthew D. |last5=Clarke |first5=Julia A. |last6=D'Alba |first6=Liliana |last7=Meng |first7=Qingjin |last8=Briggs |first8=Derek E. G. |author8-link=Derek Briggs |last9=Prum |first9=Richard O. |author9-link=Richard Prum |display-authors=3 |year=2010 |title=Plumage Color Patterns of an Extinct Dinosaur |url=https://doc.rero.ch/record/210394/files/PAL_E4402.pdf |url-status=live |journal=Science |location=Washington, D.C. |publisher=American Association for the Advancement of Science |volume=327 |issue=5971 |pages=1369–1372 |bibcode=2010Sci...327.1369L |doi=10.1126/science.1186290 |pmid=20133521 |s2cid=206525132 |issn=0036-8075 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330023836/https://doc.rero.ch/record/210394/files/PAL_E4402.pdf |archive-date=March 30, 2019 |access-date=November 7, 2019}}</ref> <ref name=LW08>{{cite journal |last1=Lee |first1=Andrew H. |last2=Werning |first2=Sarah |year=2008 |title=Sexual maturity in growing dinosaurs does not fit reptilian growth models |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |location=Washington, D.C. |publisher=National Academy of Sciences |volume=105 |issue=2 |pages=582–587 |bibcode=2008PNAS..105..582L |doi=10.1073/pnas.0708903105 |issn=0027-8424 |pmid=18195356 |pmc=2206579|doi-access=free }}</ref> <ref name=LSJ>{{cite web |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=deino%2Fs&lang=greek |title=Greek Dictionary Headword Search Results |editor-last=Crane |editor-first=George R. |website=[[Perseus Project|Perseus 4.0]] |publisher=[[Tufts University]] |location=[[Medford, Massachusetts|Medford]] and [[Somerville, Massachusetts|Somerville, MA]] |access-date=October 13, 2019 |archive-date=December 10, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191210013213/https://www.perseus.tufts.edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=deino%2Fs&lang=greek |url-status=live }} Lemma for '[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Ddeino%2Fs1 δεινός] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191210013242/https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Ddeino%2Fs1 |date=December 10, 2019 }}' from [[Henry Liddell|Henry George Liddell]], [[Robert Scott (philologist)|Robert Scott]], ''[[A Greek–English Lexicon|A Greek-English Lexicon]]'' (1940): 'fearful, terrible'.</ref> <ref name=MAPM04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=196–210|loc=chpt. 10: "Dromaeosauridae" by Peter J. Makovicky and [[Mark Norell|Mark A. Norell]].}}</ref> <ref name="maxwell&ostrom1995">{{cite journal |last1=Maxwell |first1=W. Desmond |last2=Ostrom |first2=John H. |author2-link=John Ostrom |year=1995 |title=Taphonomy and paleobiological implications of ''Tenontosaurus''–''Deinonychus'' associations|journal=Journal of Vertebrate Paleontology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the Society of Vertebrate Paleontology |volume=15 |issue=4 |pages=707–712 |doi=10.1080/02724634.1995.10011256 |bibcode=1995JVPal..15..707M |issn=0272-4634}}</ref> <ref name=MJB00>{{harvnb|Benton|2015}}, p. 205–210</ref> <ref name=MJB04dino>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=7–19|loc=chpt. 1: "Origin and Relationships of Dinosauria" by [[Michael Benton|Michael J. Benton]].}}</ref> <ref name=MM97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/607 607–624]|loc=chpt. 39: "Major Groups of Non-Dinosaurian Vertebrates of the Mesozoic Era" by Michael Morales.}}</ref> <ref name=nesbitt2011>{{cite journal |last=Nesbitt |first=Sterling J. |author-link=Sterling Nesbitt |year=2011 |title=The Early Evolution of Archosaurs: Relationships and the Origin of Major Clades |journal=[[Bulletin of the American Museum of Natural History]] |location=New York |publisher=[[American Museum of Natural History]] |volume=2011 |issue=352 |pages=1–292 |doi=10.1206/352.1 |issn=0003-0090 |hdl=2246/6112 |s2cid=83493714 |doi-access=free }}</ref> <ref name=NMNH>{{cite web |url=http://paleobiology.si.edu/dinosaurs/info/everything/evo_1.html |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |year=2007 |title=Dinosaur Evolution |website=Department of Paleobiology |series=Dinosaurs |location=Washington, D.C. |publisher=[[National Museum of Natural History]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111204903/http://paleobiology.si.edu/dinosaurs/info/everything/evo_1.html |archive-date=November 11, 2007 |access-date=November 21, 2007}}</ref> <ref name=olshevsky2000>{{harvnb|Olshevsky|2000}}</ref> <ref name=Owen1841>{{harvnb|Owen|1842|loc=p.[https://archive.org/details/reportofeleventh42lond/page/n141 103]: "The combination of such characters ... will, it is presumed, be deemed sufficient ground for establishing a distinct tribe or sub-order of Saurian Reptiles, for which I would propose the name of ''Dinosauria''*. (*Gr. ''δεινός'', fearfully great; ''σαύρος'', a lizard. ... )}}</ref> <ref name=parsons2001>{{harvnb|Parsons|2001|pp=22–48|loc="The Heresies of Dr. Bakker".}}</ref> <ref name=PC98>{{cite journal |last=Tanke |first=Darren H. |author-link=Darren Tanke |year=1998 |title=Head-biting behavior in theropod dinosaurs: paleopathological evidence |url=http://www.mnhn.ul.pt/geologia/gaia/12.pdf |journal=Gaia: Revista de Geociências |location=[[Lisbon]] |publisher=[[National Museum of Natural History and Science, Lisbon|National Museum of Natural History and Science]] |issue=15 |pages=167–184 |doi=10.7939/R34T6FJ1P |s2cid=90552600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080227134632/http://www.mnhn.ul.pt/geologia/gaia/12.pdf |archive-date=February 27, 2008 |issn=0871-5424}}</ref> <ref name=Peczkis1994>{{cite journal |last=Peczkis |first=Jan |year=1995 |title=Implications of body-mass estimates for dinosaurs |journal=[[Journal of Vertebrate Paleontology]] |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the [[Society of Vertebrate Paleontology]] |volume=14 |issue=4 |pages=520–533 |doi=10.1080/02724634.1995.10011575 |jstor=4523591 |bibcode=1995JVPal..14..520P |issn=0272-4634}}</ref> <ref name=RB07>{{cite journal |last1=Roach |first1=Brian T. |last2=Brinkman |first2=Daniel L. |date=April 2007 |title=A Reevaluation of Cooperative Pack Hunting and Gregariousness in ''Deinonychus antirrhopus'' and Other Nonavian Theropod Dinosaurs |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |location=[[New Haven, Connecticut|New Haven, CT]] |publisher=[[Peabody Museum of Natural History]] |volume=48 |issue=1 |pages=103–138 |doi=10.3374/0079-032X(2007)48[103:AROCPH]2.0.CO;2 |s2cid=84175628 |issn=0079-032X}}</ref> <ref name=RC05>{{harvnb|Cowen|2005|pp=151–175|loc=chpt. 12: "Dinosaurs".}}</ref> <ref name=rogersetal2003>{{cite journal |last1=Rogers |first1=Raymond R. |last2=Krause |first2=David W. |author2-link=David W. Krause |last3=Curry Rogers |first3=Kristina |author3-link=Kristina Curry Rogers |year=2007 |title=Cannibalism in the Madagascan dinosaur ''Majungatholus atopus'' |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=422 |issue=6931 |pages=515–518 |doi=10.1038/nature01532 |issn=0028-0836 |pmid=12673249 |bibcode=2003Natur.422..515R|s2cid=4389583 }}</ref> <ref name=Reiszetal05>{{cite journal |last1=Reisz |first1=Robert R. |author1-link=Robert R. Reisz |last2=Scott |first2=Diane |last3=Sues |first3=Hans-Dieter |author3-link=Hans-Dieter Sues |last4=Evans |first4=David C. |last5=Raath |first5=Michael A. |display-authors=3 |year=2005 |title=Embryos of an Early Jurassic Prosauropod Dinosaur and Their Evolutionary Significance |url=https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/7530/paleo_REISZ_ET_AL.2005.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20180722004548/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/7530/paleo_REISZ_ET_AL.2005.pdf |archive-date=2018-07-22 |url-status=live |journal=Science |location=Washington, D.C. |publisher=American Association for the Advancement of Science |volume=309 |issue=5735 |pages=761–764 |bibcode=2005Sci...309..761R |doi=10.1126/science.1114942 |issn=0036-8075 |pmid=16051793|s2cid=37548361 }}</ref> <ref name=russell1995>{{cite journal |author=Russell, Dale A. |author-link=Dale Russell |year=1995 |title=China and the lost worlds of the dinosaurian era |journal=[[Historical Biology]] |location=[[Milton Park]], [[Oxfordshire]] |publisher=[[Taylor & Francis]] |volume=10 |issue=1 |pages=3–12 |doi=10.1080/10292389509380510 |bibcode=1995HBio...10....3R |issn=0891-2963}}</ref> <ref name="russell1997">{{Cite book |publisher=Academic Press |isbn=978-0-12-226810-6 |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofdi0000curr/page/370 370]–372 |editor=Kevin Padian |editor2=Philip J. Currie |last=Russell |first=Dale A. |title=Encyclopedia of dinosaurs |url=https://archive.org/details/encyclopediaofdi0000curr |chapter=Intelligence |location=San Diego |date=1997}}</ref> <ref name="sander2011">{{cite journal |last1=Sander |first1=P. Martin |last2=Christian |first2=Andreas |last3=Clauss |first3=Marcus |last4=Fechner |first4=Regina |last5=Gee |first5=Carole T. |last6=Griebeler |first6=Eva-Maria |last7=Gunga |first7=Hanns-Christian |last8=Hummel |first8=Jürgen |last9=Mallison |first9=Heinrich |display-authors=3 |date=February 2011 |title=Biology of the sauropod dinosaurs: the evolution of gigantism |url=https://archive.org/details/sim_biological-reviews_2011-02_86_1/page/116 |journal=Biological Reviews |location=Cambridge |publisher=Cambridge Philosophical Society |volume=86 |issue=1 |pages=117–155 |doi=10.1111/j.1469-185X.2010.00137.x |issn=1464-7931 |pmid=21251189 |pmc=3045712}}</ref> <ref name=Schweitzer2005>{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=Mary H. |author-link1=Mary Higby Schweitzer |last2=Wittmeyer |first2=Jennifer L. |last3=Horner |first3=John R. |author-link3=Jack Horner (paleontologist) |last4=Toporski |first4=Jan K. |year=2005 |title=Soft-Tissue Vessels and Cellular Preservation in ''Tyrannosaurus rex'' |url=https://archive.org/details/sim_science_2005-03-25_307_5717/page/1952 |journal=Science |location=Washington, D.C. |publisher=American Association for the Advancement of Science |volume=307 |issue=5717 |pages=1952–1955 |bibcode=2005Sci...307.1952S |doi=10.1126/science.1108397 |issn=0036-8075 |pmid=15790853|s2cid=30456613 }}</ref> <ref name="search.eb">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/dinosaurs/dinosaurs/BRa.html |title=Discovering Dinosaur Behavior: 1960–present view |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |location=[[Chicago|Chicago, IL]] |publisher=[[Encyclopædia Britannica, Inc.]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213042521/https://www.britannica.com/dinosaurs/dinosaurs/BRa.html |archive-date=December 13, 2013 |access-date=October 30, 2019}}</ref> <ref name=senter2008>{{cite journal |last=Senter |first=Phil |date=30 June 2009 |title=Voices of the past: a review of Paleozoic and Mesozoic animal sounds |journal=Historical Biology |volume=20 |issue=4 |pages=255–287 |doi=10.1080/08912960903033327 |s2cid=84473967 |issn=0891-2963|doi-access=free |bibcode=2008HBio...20..255S }}</ref> <ref name=Sereno1999>{{cite journal |last=Sereno |first=Paul C. |author-link=Paul Sereno |title=The Evolution of Dinosaurs |url-status=live |year=1999 |url=https://www.researchgate.net/publication/12917068 |journal=[[Science (journal)|Science]] |location=Washington, D.C. |publisher=[[American Association for the Advancement of Science]] |volume=284 |issue=5423 |pages=2137–2147 |doi=10.1126/science.284.5423.2137 |issn=0036-8075 |pmid=10381873 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180105180335/https://www.researchgate.net/profile/Paul_Sereno/publication/12917068_The_Evolution_of_Dinosaurs/links/56b0c66d08ae8e372151f17e/The-Evolution-of-Dinosaurs.pdf |archive-date=January 5, 2018 |access-date=November 8, 2019}}</ref> <ref name=Sereno2008>{{cite journal |last1=Sereno |first1=Paul C. |last2=Martinez |first2=Ricardo N. |last3=Wilson |first3=Jeffrey A. |last4=Varricchio |first4=David J. |last5=Alcober |first5=Oscar A. |last6=Larsson |first6=Hans C. E. |display-authors=3 |date=September 2008 |editor-last=Kemp |editor-first=Tom |title=Evidence for Avian Intrathoracic Air Sacs in a New Predatory Dinosaur from Argentina |journal=PLOS ONE |location=San Francisco, CA |publisher=PLOS |volume=3 |issue=9 |article-number=e3303 |bibcode=2008PLoSO...3.3303S |doi=10.1371/journal.pone.0003303 |doi-access=free |issn=1932-6203 |pmc=2553519 |pmid=18825273}}</ref> <ref name="sloan1986">{{cite journal |last1=Sloan |first1=R.E. |last2=Rigby |first2=J.K. Jr. |last3=Van Valen |first3=L.M. |author3-link=Leigh Van Valen |last4=Gabriel |first4=D. |display-authors=3 |year=1986 |title=Gradual Dinosaur Extinction and Simultaneous Ungulate Radiation in the Hell Creek Formation |url=https://archive.org/details/sim_science_1986-05-02_232_4750/page/628 |journal=Science |volume=232 |issue=4750 |pages=629–633 |bibcode=1986Sci...232..629S |doi=10.1126/science.232.4750.629 |issn=0036-8075 |pmid=17781415|s2cid=31638639}}</ref> <ref name=SMBM06>{{cite journal|last1=Dal Sasso |first1=Cristiano |last2=Maganuco |first2=Simone |last3=Buffetaut |first3=Éric |last4=Mendez |first4=Marco A. |display-authors=3 |year=2005 |title=New information on the skull of the enigmatic theropod ''Spinosaurus'', with remarks on its sizes and affinities |url=http://www.reocities.com/Athens/bridge/4602/spinoskull.pdf |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the Society of Vertebrate Paleontology |volume=25 |issue=4 |pages=888–896 |doi=10.1671/0272-4634(2005)025[0888:NIOTSO]2.0.CO;2 |s2cid=85702490 |issn=0272-4634 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110429015542/http://reocities.com/Athens/bridge/4602/spinoskull.pdf |archive-date=April 29, 2011 |access-date=May 5, 2011}}</ref> <ref name=TannerLucas>{{cite journal |last1=Tanner |first1=Lawrence H. |last2=Lucas |first2=Spencer G. |author2-link=Spencer G. Lucas |last3=Chapman |first3=Mary G. |date=March 2004 |title=Assessing the record and causes of Late Triassic extinctions |url=http://nmnaturalhistory.org/pdf_files/TJB.pdf |journal=[[Earth-Science Reviews]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier |volume=65|issue=1–2 |pages=103–139 |bibcode=2004ESRv...65..103T |doi=10.1016/S0012-8252(03)00082-5 |issn=0012-8252 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071025225841/http://nmnaturalhistory.org/pdf_files/TJB.pdf |archive-date=October 25, 2007 |access-date=October 22, 2007}}</ref> <ref name=TH07>{{cite journal |last1=Therrien |first1=François |last2=Henderson |first2=Donald M. |year=2007 |title=My theropod is bigger than yours ... or not: estimating body size from skull length in theropods |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the Society of Vertebrate Paleontology |volume=27 |issue=1 |pages=108–115 |doi=10.1671/0272-4634(2007)27[108:MTIBTY]2.0.CO;2 |s2cid=86025320 |issn=0272-4634}}</ref> <ref name="Tobias2016">{{cite journal |last1=Riede |first1=Tobias |last2=Eliason |first2=Chad M. |last3=Miller |first3=Edward H. |last4=Goller |first4=Franz |last5=Clarke |first5=Julia A. |display-authors=3 |year=2016 |title=Coos, booms, and hoots: the evolution of closed-mouth vocal behavior in birds |journal=[[Evolution (časopis)|Evolution]] |location=Hoboken, NJ |publisher=[[Wiley (založnik)|John Wiley & Sons]] for the [[Society for the Study of Evolution]] |volume=70 |issue=8 |pages=1734–1746 |doi=10.1111/evo.12988 |issn=0014-3820 |pmid=27345722|bibcode=2016Evolu..70.1734R |s2cid=11986423 |doi-access=free }}</ref> <ref name="Wang&Dodson">{{cite journal |last1=Wang |first1=Steve C. |last2=Dodson |first2=Peter |author-link2=Peter Dodson |year=2006 |title=Estimating the diversity of dinosaurs |journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A.]] |location=[[Washington, D.C.]] |publisher=[[National Academy of Sciences]] |volume=103 |issue=37 |pages=13601–13605 |bibcode=2006PNAS..10313601W |doi=10.1073/pnas.0606028103 |issn=0027-8424 |pmc=1564218 |pmid=16954187|doi-access=free }}</ref> <ref name=WAS97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/3 3–11]|loc=chpt. 1: "The Earliest Discoveries" by [[William Sarjeant|William A.S. Sarjeant]].}}</ref> <ref name="Weishampel981">{{cite journal |last=Weishampel |first=David B. |author-link=David B. Weishampel |date=Spring 1981 |title=Acoustic Analysis of Vocalization of Lambeosaurine Dinosaurs (Reptilia: Ornithischia) |url=http://www.hopkinsmedicine.org/FAE/DBWpdf/R3_1981aWeishampel.pdf |journal=[[Paleobiology (journal)|Paleobiology]] |location=[[Bethesda, Maryland|Bethesda, MD]] |publisher=[[Paleontological Society]] |volume=7 |issue=2 |pages=252–261 |doi=10.1017/S0094837300004036 |jstor=2400478 |s2cid=89109302 |issn=0094-8373 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113229/http://www.hopkinsmedicine.org/FAE/DBWpdf/R3_1981aWeishampel.pdf |archive-date=October 6, 2014 |access-date=October 30, 2019}}</ref> <ref name="Witmer">{{cite journal |last1=Miyashita |first1=Tetsuto |last2=Arbour |first2=Victoria M. |author2-link=Victoria Arbour |last3=Witmer |first3=Lawrence M. |last4=Currie |first4=Philip J. |display-authors=3 |date=December 2011 |title=The internal cranial morphology of an armoured dinosaur ''Euoplocephalus'' corroborated by X-ray computed tomographic reconstruction |url=http://www.oucom.ohiou.edu/dbms-witmer/Downloads/2011_Miyashita_et_al._Euoplocephalus_head_anatomy.pdf |journal=[[Journal of Anatomy]] |location=Hoboken, NJ |publisher=John Wiley & Sons |volume=219 |issue=6 |pages=661–675 |doi=10.1111/j.1469-7580.2011.01427.x |issn=1469-7580 |pmid=21954840 |pmc=3237876 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924062640/http://www.oucom.ohiou.edu/dbms-witmer/Downloads/2011_Miyashita_et_al._Euoplocephalus_head_anatomy.pdf |archive-date=September 24, 2015 |access-date=October 30, 2019}}</ref> <ref name=theropods>{{cite journal |last1=Amiot |first1=Romain |last2=Buffetaut |first2=Éric |author-link2=Éric Buffetaut |last3=Lécuyer |first3=Christophe |last4=Wang |first4=X. |last5=Boudad |first5=L. |last6=Ding |first6=Z. |last7=Fourel |first7=F. |last8=Hutt |first8=S. |last9=Martineau |first9=F. |last10=Medeiros |first10=M.A. |last11=Mo |first11=J. |last12=Simon |first12=L. |last13=Suteethorn |first13=V. |last14=Sweetman |first14=S. |last15=Tong |first15=H. |last16=Zhang |first16=F. |last17=Zhou |first17=Z. |display-authors=3 |year=2010 |title=Oxygen isotope evidence for semi-aquatic habits among spinosaurid theropods |url=https://archive.org/details/sim_geology_2010-02_38_2/page/138 |journal=[[Geology (journal)|Geology]] |location=[[Boulder, Colorado|Boulder, CO]] |publisher=[[Geological Society of America]] |volume=38 |issue=2 |pages=139–142 |bibcode=2010Geo....38..139A |doi=10.1130/G30402.1 |issn=0091-7613}}</ref> <ref name=TKMB07>{{cite journal |last1=Kubo |first1=Tai |date=November 2007 |last2=Benton |first2=Michael J. |title=Evolution of hindlimb posture in archosaurs: limb stresses in extinct vertebrates |journal=[[Palaeontology (journal)|Palaeontology]] |location=[[Hoboken, New Jersey|Hoboken, NJ]] |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |volume=50 |issue=6 |pages=1519–1529 |doi=10.1111/j.1475-4983.2007.00723.x |bibcode=2007Palgy..50.1519K |s2cid=140698705 |issn=0031-0239|url=http://doc.rero.ch/record/14855/files/PAL_E1993.pdf }}</ref> <ref name=VMK07>{{cite journal |last1=Varricchio |first1=David J. |last2=Martin |first2=Anthony J. |author2-link=Anthony J. Martin |last3=Katsura |first3=Yoshihiro |year=2007 |title=First trace and body fossil evidence of a burrowing, denning dinosaur |journal=Proceedings of the Royal Society B |location=London |publisher=Royal Society |pmid=17374596 |volume=274|issue=1616 |pmc=2176205 |pages=1361–1368 |doi=10.1098/rspb.2006.0443 |issn=0962-8452}}</ref> <ref name="Yang2025">{{cite journal|last1=Yang|first1=Yunfeng|last2=King|first2=James L.|last3=Xu|first3=Xing|year=2025|title=A new neornithischian dinosaur from the Upper Jurassic Tiaojishan Formation of northern China|journal=PeerJ|volume=13|article-number=e19664|doi=10.7717/peerj.19664 |pmid=40661901 |pmc=12258161 |doi-access=free }}</ref> <ref name=Yans>{{cite journal |last1=Yans |first1=Johan |last2=Dejax |first2=Jean |last3=Pons |first3=Denise |last4=Dupuis |first4=Christian |last5=Taquet |first5=Philippe |author5-link=Philippe Taquet |display-authors=3 |date=January–February 2005 |title=Implications paléontologiques et géodynamiques de la datation palynologique des sédiments à faciès wealdien de Bernissart (bassin de Mons, Belgique) |trans-title=Palaeontological and geodynamical implications of the palynological dating of the wealden facies sediments of Bernissart (Mons Basin, Belgium) |journal=[[Comptes rendus de l'Académie des Sciences|Comptes Rendus Palevol]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier of behalf of the French Academy of Sciences |volume=4 |issue=1–2 |pages=135–150 |language=fr |doi=10.1016/j.crpv.2004.12.003 |bibcode=2005CRPal...4..135Y |issn=1631-0683}}</ref> <ref name=zhang2008>{{cite journal |last1=Zhang |first1=Fucheng |last2=Zhou |first2=Zhonghe |author2-link=Zhou Zhonghe |last3=Xu |first3=Xing |author3-link=Xu Xing (paleontologist) |last4=Wang |first4=Xiaolin |last5=Sullivan |first5=Corwin |display-authors=3 |year=2008 |title=A bizarre Jurassic maniraptoran from China with elongate ribbon-like feathers |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2008-10-23_455_7216/page/1104 |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=455 |issue=7216 |pages=1105–1108 |bibcode=2008Natur.455.1105Z |doi=10.1038/nature07447 |issn=0028-0836 |pmid=18948955|s2cid=4362560 }}</ref> }} == Bibliografija == {{Refbegin|30em}} * {{cite book |last=Bakker |first=Robert T. |author-link=Robert T. Bakker |year=1986 |title=The Dinosaur Heresies: New Theories Unlocking the Mystery of the Dinosaurs and Their Extinction |url=https://archive.org/details/dinosaurheresies00robe |url-access=registration |location=[[New York City|New York]] |publisher=[[William Morrow and Company]] |isbn=978-0-688-04287-5 |lccn=86012643 |oclc=13699558 |access-date=November 6, 2019 }} * {{cite book |last1=Benton |first1=Michael J. |title=Vertebrate Palaeontology |url=https://archive.org/details/vertebratepalaeo0000bent_4ed |date=2015 |publisher=Wiley Blackwell |location=Oxford |isbn=978-1-118-40684-7 |edition=4. [comletely revised]}} * {{cite book |last=Brusatte |first=Stephen L. |author-link=Stephen L. Brusatte |editor-last=Benton |editor-first=Michael J. |year=2012 |title=Dinosaur Paleobiology |doi=10.1002/9781118274071 |series=Topics in Paleobiology |others=Foreword by Michael J. Benton |location=[[Hoboken, New Jersey|Hoboken, NJ]] |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |bibcode=2012dipa.book.....B |isbn=978-0-470-65658-7 |lccn=2011050466 |oclc=781864955}} * {{cite book |editor1-last=Chiappe |editor1-first=Luis M. |editor1-link=Luis M. Chiappe |editor2-last=Witmer |editor2-first=Lawrence M. |editor2-link=Lawrence Witmer |year=2002 |title=Mesozoic Birds: Above the Heads of Dinosaurs |location=Berkeley |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-20094-4 |lccn=2001044600 |oclc=901747962}} * {{cite book |last=Colbert |first=Edwin H. |author-link=Edwin H. Colbert |year=1971 |orig-date=Originally published, New York: [[E. P. Dutton]], 1968; [[London]]: [[Evans Brothers Ltd]], 1969 |title=Men and Dinosaurs: The Search in Field and Laboratory |url=https://archive.org/details/mendinosaurssear00colb |url-access=registration |location=[[Harmondsworth]] |publisher=[[Penguin Books|Penguin]] |isbn=978-0-14-021288-4 |oclc=16208760 |access-date=October 31, 2019 }} * {{cite book |last=Cowen |first=Richard |year=2005 |title=History of Life |edition=4. |location=Malden, MA |publisher=Blackwell Publishing |isbn=978-1-4051-1756-2 |lccn=2003027993 |oclc=53970577}} The 5th edition of the book is available from the [https://archive.org/details/History_of_Life_5th_Edition_by_Richard_Cowen Internet Archive]. Retrieved 2019-10-19. * {{cite book |editor1-last=Currie |editor1-first=Philip J. |editor2-last=Koppelhus |editor2-first=Eva B. |editor3-last=Shugar |editor3-first=Martin A. |editor-last4=Wright |editor4-first=Joanna L. |year=2004 |title=Feathered Dragons: Studies on the Transition from Dinosaurs to Birds |url=https://archive.org/details/feathereddragons0000unse |series=Life of the Past |location=[[Bloomington, Indiana|Bloomington, IN]] |publisher=[[Indiana University Press]] |isbn=978-0-253-34373-4 |lccn=2003019035 |oclc=52942941}} * {{cite book |editor1-last=Currie |editor1-first=Philip J. |editor-link1=Philip J. Currie |editor2-last=Padian |editor2-first=Kevin |editor-link2=Kevin Padian |year=1997 |title=Encyclopedia of Dinosaurs |url=https://archive.org/details/EncyclopediaOfDinosaurs |location=[[San Diego|San Diego, CA]] |publisher=[[Academic Press]] |isbn=978-0-12-226810-6 |lccn=97023430 |oclc=436848919 |access-date=October 30, 2019 }} * {{cite book |last=Desmond |first=Adrian J. |author-link=Adrian Desmond |year=1975 |title=The Hot-Blooded Dinosaurs: A Revolution in Palaeontology |url=https://archive.org/details/hotbloodeddinosa00desm |url-access=registration |location=London |publisher=Blond & Briggs |isbn=978-0-8037-3755-6 |lccn=76359907 |ol=4933052M |access-date=October 30, 2019 }} * {{cite book |editor1-last=Dodson |editor1-first=Peter |editor1-link=Peter Dodson |editor2-last=Gingerich |editor2-first=Philip D. |editor2-link=Philip D. Gingerich |year=1993 |title=Functional Morphology and Evolution |series=[[American Journal of Science]] |volume=293A |location=[[New Haven, Connecticut|New Haven, CT]] |publisher=Kline Geology Laboratory, [[Yale University]] |issn=0002-9599 |oclc=27781160}} * {{cite book |last=Dong |first=Zhiming |author-link=Dong Zhiming |year=1992 |title=Dinosaurian Faunas of China |edition=English |publisher=[[State Oceanic Administration|China Ocean Press]]; [[Springer Science+Business Media|Springer-Verlag]] |location=[[Beijing]]; [[Berlin]]; New York |isbn=978-3-540-52084-9 |lccn=92207835 |oclc=26522845}} * {{cite book |editor1-last=Farlow |editor1-first=James O. |editor2-last=Brett-Surman |editor2-first=M.K. |year=1997 |title=The Complete Dinosaur |url=https://archive.org/details/isbn_9780253333490 |url-access=registration |location=Bloomington, IN |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33349-0 |lccn=97-23698 |oclc=924985811 |access-date=October 14, 2019 }} * {{cite journal |editor1-last=Foster |editor1-first=John R. |editor1-link=John Foster (paleontologist) |editor2-last=Lucas |editor2-first=Spencer G. |editor2-link=Spencer G. Lucas |year=2006 |title=Paleontology and Geology of the Upper Jurassic Morrison Formation |journal=Bulletin of the New Mexico Museum of Natural History and Science |url=https://econtent.unm.edu/digital/collection/bulletins/id/803 |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=[[Albuquerque, New Mexico|Albuquerque, NM]] |publisher=[[New Mexico Museum of Natural History and Science]] |issn=1524-4156 |oclc=77520577 |access-date=October 21, 2019 }} * {{cite book |last=Glut |first=Donald F. |author-link=Donald F. Glut |year=1997 |title=Dinosaurs: The Encyclopedia |url=https://archive.org/details/dinosaursencyclo0000glut |others=Foreword by Michael K. Brett-Surman |location=[[Jefferson, North Carolina|Jefferson, NC]] |publisher=[[McFarland & Company]] |isbn=978-0-89950-917-4 |lccn=95047668 |oclc=33665881}} * {{cite book |editor-last=Gunther |editor-first=Robert Theodore |editor-link=Robert Gunther |year=1968 |orig-date=First printed in [[Oxford]] 1945 |title=Life and Letters of Edward Lhwyd |url=https://archive.org/details/earlyscienceinox14gunt/page/n3 |series=Early Science in Oxford |volume=XIV |others=Preface by Albert Everard Gunther |edition=Reprint |location=London |publisher=Dawsons of Pall Mall |isbn=978-0-7129-0292-2 |lccn=22005926 |oclc=43529321 |access-date=November 4, 2019 }} * {{cite book |last=Hansell |first=Mike |year=2000 |title=Bird Nests and Construction Behaviour |others=Pen and ink illustration by Raith Overhill |url=https://archive.org/details/birdnestsconstru0000hans |url-access=registration |location=[[Cambridge]] |publisher=University of Cambridge Press |isbn=978-0-521-46038-5 |lccn=99087681 |oclc=876286627 |access-date=October 30, 2019 }} * {{cite book |last=Holmes |first=Thom |year=1998 |title=Fossil Feud: The Rivalry of the First American Dinosaur Hunters |location=[[Parsippany-Troy Hills, New Jersey|Parsippany, NJ]] |publisher=[[Julian Messner]] |isbn=978-0-382-39149-1 |lccn=96013610 |oclc=34472600 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/isbn_9790382391483_c8k9 }} * {{cite book |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |year=2007 |title=Dinosaurs: The Most Complete, Up-to-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |others=Illustrated by [[Luis Rey|Luis V. Rey]] |url=https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt |url-access=registration |location=New York |publisher=[[Random House]] |isbn=978-0-375-82419-7 |lccn=2006102491 |oclc=77486015 |access-date=October 22, 2019 }} * {{cite book |last=Lambert |first=David |author2=The Diagram Group |year=1990 |title=The Dinosaur Data Book: The Definitive, Fully Illustrated Encyclopedia of Dinosaurs |url=https://archive.org/details/dinosaurdatabook00lamb |url-access=registration |location=New York |publisher=[[Avon Books]] |isbn=978-0-380-75896-8 |lccn=89092487 |oclc=21833417 |access-date=October 14, 2019 }} * {{cite book |last1=Lessem |first1=Don |author1-link=Don Lessem |last2=Glut |first2=Donald F. |year=1993 |title=The Dinosaur Society's Dinosaur Encyclopedia |url=https://archive.org/details/dinosaursocietys00less |url-access=registration |others=Illustrations by Tracy Lee Ford; scientific advisors, Peter Dodson, et al. |location=New York |publisher=Random House |isbn=978-0-679-41770-5 |lccn=94117716 |oclc=30361459 |access-date=October 30, 2019 }} * {{cite book |last=Lhuyd |first=Edward |author-link=Edward Lhuyd |year=1699 |title=Lithophylacii Britannici ichnographia |trans-title=British figured stones |url=http://lhldigital.lindahall.org/cdm/ref/collection/earththeory/id/1913 |location=London |publisher=Ex Officina M.C. |access-date=November 4, 2019 |archive-date=August 14, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200814045952/http://lhldigital.lindahall.org/cdm/ref/collection/earththeory/id/1913 }} * {{cite book |last1=Norell |first1=Mark |author1-link=Mark Norell |last2=Gaffney |first2=Eugene S. |author2-link=Eugene S. Gaffney |last3=Dingus |first3=Lowell |year=2000 |orig-date=Originally published as ''Discovering Dinosaurs in the American Museum of Natural History''. New York: [[Alfred A. Knopf|Knopf]], 1995 |title=Discovering Dinosaurs: Evolution, Extinction, and the Lessons of Prehistory |url=https://archive.org/details/discoveringdinos00nore |url-access=registration |edition=Revised |location=Berkeley |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-22501-5 |lccn=99053335 |oclc=977125867 |access-date=October 30, 2019 }} * {{cite book |last=Owen |first=Richard |author-link=Richard Owen |chapter=Report on British Fossil Reptiles. Part II |chapter-url=https://archive.org/details/reportofeleventh42lond/page/n99 |date=1842 |title=Report of the Eleventh Meeting of the British Association for the Advancement of Science; Held at Plymouth in July 1841 |url=https://archive.org/details/reportofeleventh42lond |location=[[London]] |publisher=[[John Murray (publishing house)|John Murray]] |pages=[https://archive.org/details/reportofeleventh42lond/page/60 60]–204 |lccn=99030427 |oclc=1015526268 |access-date=October 13, 2019 }} * {{cite book |last=Parsons |first=Keith M. |year=2001 |title=Drawing out Leviathan: Dinosaurs and the Science Wars |url=https://archive.org/details/drawingoutleviat0000pars |url-access=registration |series=Life in the Past |location=Bloomington, IN |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33937-9 |lccn=2001016803 |oclc=50174737 |access-date=October 30, 2019 }} * {{cite book |last=Paul |first=Gregory S. |author-link=Gregory S. Paul |year=1988 |title=Predatory Dinosaurs of the World: A Complete Illustrated Guide |url=https://archive.org/details/predatorydinosaursoftheworld1988 |location=New York |publisher=[[Simon & Schuster]] |isbn=978-0-671-61946-6 |lccn=88023052 |oclc=859819093 |access-date=October 30, 2019 }} * {{cite book |last=Paul |first=Gregory S. |year=2010 |title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs |series=Princeton Field Guides |location=Princeton, NJ |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13720-9|lccn=2010014916 |oclc=907619291|title-link=The Princeton Field Guide to Dinosaurs}} * {{cite book |last=Plot |first=Robert |author-link=Robert Plot |year=1677 |title=The Natural History of Oxford-shire: Being an Essay toward the Natural History of England |url=https://archive.org/details/naturalhistoryo00plot/page/n9 |location=Oxford; London |publisher=S. Millers |lccn=11004267 |oclc=933062622 |access-date=November 13, 2019}} * {{cite book |last=Rupke |first=Nicolaas A. |author-link=Nicolaas Adrianus Rupke |year=1994 |title=Richard Owen: Victorian Naturalist |url=https://archive.org/details/richardowenvicto00rupk |url-access=registration|location=New Haven |publisher=[[Yale University Press]] |isbn=978-0-300-05820-8 |lccn=93005739 |oclc=844183804 |access-date=November 5, 2019}} * {{cite book |last=Olshevsky |first=George |year=2000 |title=An Annotated Checklist of Dinosaur Species by Continent |series=Mesozoic Meanderings |volume=3 |others=Illustrated by Tracy Lee Ford |location=[[San Diego|San Diego, CA]] |publisher=Publications Requiring Research |issn=0271-9428 |lccn=00708700 |oclc=44433611}} * {{cite book |editor-last=Paul |editor-first=Gregory S. |year=2000 |title=The Scientific American Book of Dinosaurs |url=https://archive.org/details/scientificameric0000unse_z5s3 |edition=12 |location=New York |publisher=[[St. Martin's Press]] |isbn=978-0-312-26226-6|lccn=2001269051 |oclc=45256074}} * {{cite book |editor1-last=Weishampel |editor1-first=David B. |editor1-link=David B. Weishampel |editor2-last=Dodson |editor2-first=Peter |editor3-last=Osmólska |editor3-first=Halszka |editor3-link=Halszka Osmólska|year=2004 |title=The Dinosauria |edition=2. |location=Berkeley |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-25408-4 |lccn=2004049804 |oclc=154697781|title-link=The Dinosauria}} {{Refend}} === Strokovni članki === <!-- References as per format in http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Cite_sources --> * Belinda S. W. Chang, Karolina Jönsson, Manija A. Kazmi, Michael J. Donoghue and Thomas P. Sakmar. (2002). [http://mbe.oupjournals.org/cgi/content/full/19/9/1483 Recreating a functional ancestral archosaur visual pigment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081007201921/http://mbe.oupjournals.org/cgi/content/full/19/9/1483 |date=2008-10-07 }}. ''Molecular Biology and Evolution'' '''19''' (9), 1483–1489. * Hai-Lin Wang, Zi-Yang Yan and Dong-Yan Jin. (1997). [http://mbe.oupjournals.org/cgi/reprint/14/5/589 Reanalysis of published DNA sequence amplified from Cretaceous dinosaur egg fossil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080828103713/http://mbe.oupjournals.org/cgi/reprint/14/5/589 |date=2008-08-28 }}. ''Molecular Biology and Evolution'' '''14''' (5), 589–591. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|dinozaver|Dinozaver}} {{Zbirka|Dinosauria|Dinozavri}} {{Birds}} {{Taxonbar|from=Q430}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Dinozavri|*]] [[Kategorija:Paleontologija]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1842]] [[Kategorija:Kladi dinozavrov| ]] p5kw3iz24e40sofaemn8rv47bpz4p81 0 49766 6682420 6315803 2026-05-28T19:29:33Z Yerpo 8417 /* B */ pnp 6682420 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Josef Abrhám]] *[[Marek Adamczyk]] *[[Jiří Adamíra]] *[[Jaroslava Adamová]] *[[Zlata Adamovská]] *[[Julius Albert]] *[[Jana Altmannová]] *[[Jana Andresíková]] *[[Ivana Andrlová]] *[[Veronika Arichteva]] *[[Jitka Asterová]] *[[Karel Augusta]] == B == *[[Lída Baarová]] *[[Jiři Bábek]] *[[Václav Babka]] *[[Michaela Badinková]] *[[Radek Bajgar]] *[[Zdenka Baldová]] *[[Eliška Balzerová]] *[[Jiří Bartoška]] *[[Tereza Bebarová]] *[[Josef Bek]] *[[Alice Bendová]] *[[Svatopluk Beneš]] *[[Olinka Berkova]] *[[Jana Bernášková]] *[[Josef Beyvl]] *[[Josef Bláha]] (''po mami slovenskega rodu, rojen v Novem mestu'') *[[Marie Blažková]] *[[Mahulena Bočanová]] *[[Jiřina Bohdalová]] *[[Marek Bouda]] *[[Nela Boudová]] *[[Jana Boušková]] *[[Vladimír Brabec]] *[[Helena Brabcová]] *[[Hana Brejchová]] *[[Jana Brejchová]] *[[Vlastimil Brodský]] *[[Ondřej Brousek]] *[[Otakar Brousek, Sr.]] *[[Anna Brousková]] *[[Jiří Bruder]] *[[Petr Brukner]] *[[Ondřej Brzobohatý]] *[[Radoslav Brzobohatý]] *[[Jan Budař]] *[[Slávka Budínová]] *[[Emil František Burian]]? *[[Vlasta Burian|Vlasta (Josef Vlastimil) Burian]] /[[Josef Vlastimil Burian|Josef Vlastimil (Vlasta) Burian]] == C == *[[Josef Carda]] *[[Vlasta Chramostová]] *[[Miriam Chytilová]] *[[Ivana Chýlková]] *[[Vilma Cibulková]] *[[Hana Cízková]] *[[Rudolf Cortés]] *[[Eduard Cupák]] == Č == * [[Josef Čáp]] *[[Petr Čepek]] *[[Broněk Černý]] *[[František Černý]] *[[Helga Čočková]] *[[Petr Čtvrtníček]] == D == * [[Hana Davidová]] *[[Karel Dellapina]] *[[Patrik Děrgel]] *[[Jana Dítetová]] *[[Vladimír Dlouhý]] *[[Karel Dobrý]] *[[Miroslav Donutil]] *[[Marie Drahokoupilová]] *[[Jaroslav Drbohlav]] *[[Michael Dymek]] *[[Jana Drbohlavová]] *[[Zuzana Dřízhalová]] *[[Jiří Dvořák]] == E == *[[Marek Eben]] *[[Karel Effa]] *[[Miroslav Etzler]] == F == *[[Věra Ferbasová]] *[[Anna Ferencová]] *[[Eman Fiala]] *[[František Fiala]] (''Ferenc Futurista'') *[[Karel Fiala]] *[[Anna Fialová]] *[[Pavlína Filipovská]] *[[František Filipovský]] *[[Martin Finger]] *[[Monika Fingerová]] *[[Anna Fixová]] *[[Jitka Frantová]] Pelikánová *[[Veronika Freimanová]] *[[Ladislav Frej]] *[[Kristýna Frejová]] *[[Martin Frič]] *[[Marta Fričová]] *[[Markéta Frösslová]] * [[Žaneta Fuchsová]] *[[Louis de Funès]] *[[Ferenc Futurista]] (František Fiala) == G == *[[Veronika Gajerová]] *[[Věra Galatíková]] *[[Anna Geislerová]] *[[Zuzana Geislerová]] *[[Adéla Gondíková]] *[[Arnošt Goldflam]] *[[Nataša Gollová]] (r. Hodáčová; Ada Goll) *[[Hana Gregorová]] == H == *[[Hugo Haas]] *[[Matěj Hádek]] *[[Zdena Hadrbolcová]] *[[Ladislav Hampl]] *[[Tomáš Hanák]] *[[Petr Haničinec]] *[[Štěpánka Haničincová]] *[[Jaromír Hanzlík]] *[[Vlastimil Hašek]] *[[Karel Hašler]] *[[Zdeněk Gina Hašler]] *[[Václav Havelka]] *[[Vojtěch Havelka]] *[[Libuše Havelková]] *[[Rozálie Havelková]] *[[Dagmar Havlová]] (Dagmar Veškrnová) *[[Karel Heřmánek]] *[[Ljuba Hermanová]] *[[Annelie Herz]] *[[Eva Herzigová]] *[[Daniela Hlaváčová]] *[[Jana Hlaváčová]] *[[Vladimír Hlavatý]] (1905-1992) *[[Josef Hlinomaz]] *[[Michael Hofbauer]] * [[Tereza Hofová]] *[[Karel Höger]] *[[Hana Holišová]] *[[Eva Holubová]] *[[Karel Höger]] *[[Miroslav Horníček]] *[[Jan Hraběta]] *[[Marta Hrachovinová]] *[[Rudolf Hrušínský]] *[[Jiří Hrzán]] *[[Eva Hudečková]] *[[Martina Hudečková]] *[[Daniel Hůlka]] == I == *[[Rudolf Inemann]] *[[Klára Issová]] *[[Martha Issová]] *[[Zdeněk Izer]] == J == *[[Petr Jákl]] *[[Petr Jančařík]] *[[Alena Jančaříková]] *[[Vítězslav Jandák]] *[[Ivan Jandl]] (1937-1987) *[[Klára Jandová]] *[[Zorka Janů]] *[[Iva Janžurová]] *[[Rudolf Jelínek]] *[[Eva Jeníčková]] *[[Ota Jirák]] *[[Jiřina Jirásková]] *[[Petra Jungmanová]] *[[Tomáš Juřička]] *[[Lucie Juřičková]] == K == *[[Zita Kabátová]] *[[Irena Kačírková]] *[[Oldřich Kaiser]] *[[Karolína Kaiserová]] *[[Zuzana Kajnarová]] *[[Veronika Kánská]] *[[Jan Kanyza]] *[[Valerie Kaplanová]] *[[Jan Kašpar]] *[[Josef Kemr]] *[[Jaroslav Kepka]] *[[Jan Klusák]] *[[Václav Knop]] *[[Franta Kocourek]] *[[Jiří Kodet]] *[[Barbora Kodetová]] *[[Jakub Kohák]] *[[Jan Stanislav Kolár]] *[[Josef Jiří Kolár]] *[[Marie (Máša) Kolárová]], r. ''Hermanová'' *[[Daniela Kolářová]] *[[Naďa Konvalinková]] *[[Miloš Kopecký]] *[[Václav Kopta]] *[[Otomar Korbelář]] *[[Lubomír Kostelka]] *[[Petr Kostka]] *[[Tereza Kostková]] *[[Zora Kostková]] *[[Václav Kotek]] *[[Jorga Kotrbová]] *[[Tamara Kotrbová]] *[[Václav Kotva]] *[[František Kovářík]] (1886-1984) *[[Zdeněk Kozák]] *[[Laďka Kozderková]] *[[Josef Král]] (1899-1979) *[[Jiří Krampol]] *[[Adam Kraus]] *[[Jan Kraus]] *[[Martin Kraus]] *[[Jana Krausová]] *[[Kateřina Kristelová]] *[[Miroslav Krobot]] (tudi gledal. režiser) *[[Lenka Krobotová]] *[[Jiří Krytinář]] *[[Eliška Křenková]] *[[Pavel Kříž]] *[[Veronika Kubařová]] *[[Tereza Kučerová]] *[[Marie Kyselková]] == L == *[[Marián Labuda]] *[[Jiří Lábus]] *[[Otto Lackovič]] *[[Pavel Landovský]] *[[Jiří Langmajer]] *[[Lukáš Langmajer]] *[[Josef Langmiler]] *[[Francis Lederer]] *[[Eva Leimbergerová]] *[[František Lier]] *[[Anna Linhartová]] *[[Lubomír Lipský]] *[[Jiří Lír]] *[[Katerina Lírová]] *[[Pavel Liška]] *[[Václav Lohniský]] *[[Kateřina Lojdová]] *[[Magda Lokvencová]]? *[[Herbert Lom]] *[[Radovan Lukavský]] == M == *[[Jiří Macháček]] *[[Berta Macháčková]] *[[Hana Maciuchová]] *[[Jiří Mádl]] *[[Zdeněk Mahdal]] *[[Stanislav Majer]] *[[Vladimír Majer]] *[[Monika Malácová]] *[[Kristýna Maléřová-Podzimková]] *[[Lilian Malkina]] (ruskega rodu) *[[Adina Mandlová]] *[[Jaroslav Marvan]] *[[Suzanne Marwille]] *[[David Matásek]] *[[Lucie Matoušková]] *[[Waldemar Matuška]] *[[Carmen Mayerová]] *[[Dana Medřická]] *[[Miloslav Mejzlík]] *[[Jiřina Mencáková]] *[[Vladimír Menšík]] *[[Alena Mihulová]] *[[Zuzana Mistríková]] (slovaškega rodu) *[[Josef Mladý]] *[[Dana Morávková]] *[[Marie Motlová]] *[[Jaroslav Moučka]] *[[Ladislav Mrkvička]] *[[Luděk Munzar]] *[[Barbora Munzarová]] *[[Oldřich Musil]] *[[Míla Myslíková]] *[[Martin Myšička]] == N == *[[Marie Nademlejnská]] *Aleš Najbrt ? *[[Petr Nárožný]] *[[Růžena Nasková]] (r. Nosková) *[[Bořivoj Navrátil]] *[[Oldřich Navrátil]] *[[Václav Neckář]] *[[František Němec]] *Jiří Němec *[[Michal Nesvadba]] *[[Miloš Nesvadba]] *[[Stanislav Neumann]] *[[Václav Neužil]] *[[Gustav Nezval]] *[[Leos Noha]] *[[Jaromír Nosek]] *Růžena Nosková-Nasková *[[Ivo Novák]] *[[Josef Novák-Wajda]] *[[Radvít Novák]] *[[Kristýna Nováková]] (''Kristýna Badinková Nováková'') *[[David Novotný]] *[[Jan Novotný]] *[[Oldřich Nový]] *[[Pavel Nový]] *[[David Nykl]] == O == *[[Anny Ondra]] (češko-nemško-fr.?) *[[Jiří Ornest]] == P == *[[Jana Paulová]] *[[Lukáš Pavlásek]] *[[Iva Pazderková]] *[[Ema Pechová]] *[[Bořivoj Penc]] *[[Ladislav Pešek]] *[[Vlasta Peterková]] *[[Jiřina Petrovická]] *[[Marie Pilátová]] *[[Theodor Pištěk]] *[[Jindřich Plachta]] *[[Jiří Pleskot]] *[[Tereza Pokorná]] *[[Jan Pokorný]] *[[Barbora Poláková]] *[[Bolek Polívka]] *[[Vladimír Polívka]] *[[Anna Polívková]] *[[Klára Pollertová]] *[[Bronislav Poloczek]] *[[Nina Popelíková]] *[[Karel Postranecký]] *[[Václav Postránecký]] *[[Ladislav Potměšil]] *[[David Prachař]] *[[Ilja Prachař]] *[[Jakub Prachař]] *[[Agáta Prachařová]] *[[Jana Prachařová]] *[[Přemysl Pražský]] *[[Bolek Prchal]] *[[Viktor Preiss]] *[[Martin Preiss]] *[[Jan Přeučil]] *[[René Přibil]] *[[Antonín Procházka]] *[[Bedřich Prokoš]] *[[Jaroslav Průcha]] *[[Marie Ptáková]] == R == *[[Jiří Racek]] *[[Saša Rašilov]] *[[Vladimír Ráž]] *[[Zdeněk Řehoř]] *[[Magdalena Reifová]] *[[Filip Renč]] *[[Jan Révai]] *[[Milan Riehs]] *[[Karel Roden]] *[[Marian Roden]] *[[Libuše Rogozová-Kocourková]].(r. v Lj) *[[Jaroslav Róna]] *[[Boris Rösner]] *[[Marie Rosůlková]] *[[Genadij Rumlena]] *[[Martin Růžek]] *[[Helena Růžičková]] *[[Helena Rytířová]] == S == *[[Vladimír Salač]] *[[Jaroslav Satoranský]] *[[Olga Scheinpflugová]] *[[Jiří Schmitzer]] *[[Jitka Schneiderová]] *[[Raoul Schránil]] *[[Barbora Seidlová]] *[[Jára Sedláček|Jára (Jaroslav) Sedláček]] *[[Andula Sedláčková|Andula (Ana) Sedláčková]] *[[Andrea Sedláčková]] *[[Marcella Sedláčková]] *[[Jaroslav Seifert]] *[[Ota Sklenčka]] *[[Svatopluk Skopal]] *[[Walter Slezak]] *[[Karolína Slunéčková]] *[[Jarmila Smejkalová]] *[[František Smolík]] *[[Ladislav Smoljak]] *[[Daniela Smutná]] *[[Jitka Smutná]] *[[Luděk Sobota]] *[[Ondřej Sokol]] *[[Patricie Solaříková]] *[[Josef Somr]] *[[Jiří Sovák]] *[[Jana Sováková]] *[[Zdeněk Srstka]] *[[Simona Stašová]] *[[Milan Stehlík]] *[[Simona Stašová]] *[[Evelyna Steimarová]] *[[Jiřina Steimarová]] *[[Milena Steinmasslová]] *[[Adam Stivín]] *[[Zuzana Stivínová]] *[[Martin Stránský]] *[[Ladislav Struna]] *[[Michal Suchánek]] *[[Jiří Suchý]] *[[Zdeněk Svěrák]] *[[Jan Sviták]] *[[Václav Svoboda]] *[[Ilona Svobodová]] *[[Petr Svojtka]] *[[Dana Syslová]] == Š == *[[Libuše Šafránková]] *[[Zuzana Šavrdová]] *[[Alena Šetřilová]] *[[Oto Ševčík]] *[[Otto Šimánek]] *[[Čeněk Šlégl]] *[[Růžena Šlemrová]] *[[Jiří Šlitr]] *[[Petra Špalková]] *[[Jakub Štáfek]] *[[Jan Šťastný]] *[[Petr Štěpán]] *[[Martin Štěpánek]] *[[Petr Štěpánek]] *[[Zdeněk Štěpánek]] *[[Jana Štěpánková]] *[[Jiří Štěpnička]] *[[Jiřina Štěpničková]] *[[Miloslav Štibich]] *[[Nikol Štíbrová]] *[[Zuzana Šulajová]] *[[Jana Šulcová]] * *[[Alois Švehlík]] *[[David Švehlík]] *[[Jiřina Švorcová]] *[[Libuše Švormová]] == T == *[[Miroslav Táborský]] *[[Marek Taclík]] *[[Hana Talpová]] *[[Pavel Taussig]] *[[Jan Teplý]] (st./ml.) *[[Lenka Termerová]] *[[Zdenka Teršová]] * *[[Věra Tichánková]] *[[Jana Tomečková]] *[[Tomáš Töpfer]] *[[Pavel Trávníček]] *[[Václav Trégl]] *[[Martin Trnavský]] *[[Ivan Trojan]] *[[Ladislav Trojan]] *[[Barbara Trojanová]] *[[Jan Tříska]] == U == * [[Jan František Uher]] == V == *[[Petr Vacek]] *[[Jiří Vala]] *[[Radek Valenta]] *[[Radim Vašinka]] *[[Marek Vašut]] *[[Eva Vejmělková]] *[[Oldřich Velen]] *[[Luboš Veselý]] *[[Ondřej Vetchý]] *[[Josef Větrovec]] *[[Tatiana Vilhelmová]] *[[Josef Vinklář]] *[[Pavla Vitázková]] *[[Hana Vítová]] *[[Oldrich Vlach]] *[[Lenka Vlasáková]] *[[Eduard Vojan]] *[[Jaroslav Vojta]] *[[Pavel Vondruška]] *[[Petr Voříšek]] *[[Jiří Voskovec]] *[[Jaroslav Vozáb]] *[[Alena Vránová]] *[[Gabriela Vránová]] *[[Simona Vrbická]] *[[Jiří Vršťala]] *[[Václav Vydra]] *[[Jiří Vyorálek]] *[[Ivan Vyskočil]] *[[Anife Vyskočilová|Anife Ismet Hassan Vyskočilová]] == W == *[[Marie Waltrová]] *[[Jaroslav Weigel]] *[[Jan Werich]] *[[Jana Werichová]] *[[Gabriela Wilhelmová]] *[[Pavlina Wolfova|Pavlina Wolfová]] == Z == *[[Jan Zadražil]] *[[Jiří Zahajský]] *[[Martin Zahálka]] *[[Bohumil Záhorský]] *[[Vlastimil Zavřel]] *[[Stella Zázvorková]] *[[Pavel Zedníček]] *[[Lucie Zedníčková]] *[[Jitka Zelenohorská]] *[[Jonáš Zima]] *[[Karel Zima]] *[[Magdaléna Zimová]] * *[[Stanislav Zindulka]] *[[Martin Zounar]] == Ž == *[[Zdeňka Žádníková-Volencová]] *[[Ludmila Želenská]] * [[Milada Želenská]] * [[Drahoš Želenský]] * [[Karel Želenský]] * [[Karel Želenský mladší]] *[[Máňa Ženíšková]] *[[Ladislav Županič]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovaških igralcev]] {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Čehov|Igralci]] [[Kategorija:Češki igralci|*]] f0sjhvgeadbag62rwe5ff9r4smp390a 4 60249 6682533 6681705 2026-05-29T10:30:10Z Icodense 137570 Reporting [[Special:Contributions/~2026-31994-83|~2026-31994-83]] ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1b) 6682533 wikitext text/x-wiki __NEWSECTIONLINK__ {{Razdelki trga}} {{bližnjica|WP:ADPOM|WP:PZAP|WP:PAP}} {{Wikipedija:Administratorji/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | Prošnje za administratorsko pomoč |- ! valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] | '''Arhivi'''<br/> [[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv|Vsi arhivi]] |} Tu lahko uporabniki zaprosijo za pomoč s strani [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] oz. [[Wikipedija:Birokrati|birokrata]]. Na dnu strani odprite novo poglavje z naslovno vrstico <nowiki>== (smiseln naslov) ==</nowiki>. Opišite problem in po možnosti navedite tudi rešitev oz. rešitve problema. V primeru, če je prošnja nujna, je bolje, da se obrnete na trenutno aktivnega administratorja oz. birokrata (preglejte [[Posebno:Recentchanges|zadnje spremembe]]). Upoštevajte vrstni red: novejše prošnje spadajo na dno strani. <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Prošnje_za_administratorsko_pomoč&action=edit&section=new Nov razdelek]'''. == User:45.135.132.91 == {{User|45.135.132.91}} LTA? <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 22:45, 16. december 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Ternera|Ternera]]: Hi, sorry for not getting an answer, I have missed this report, but I have already dealt with the IP on December 16th, and I confirm it's [[WP:LTA/HOY|a LTA]]. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:59, 9. januar 2025 (CET) == User:2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403 == {{User|2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403}} Vandalism. Create spam page. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2025 (CET) :Page deleted, since IP is school adress, I'm not going to block as it's already afternoon and school is over. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:58, 9. januar 2025 (CET) == User:46.122.99.118 == {{User|46.122.99.118}} Vandalism. Creating spam page. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 17:57, 9. januar 2025 (CET) :Just some fooling around. Doesn't seem to need a response. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:10, 9. januar 2025 (CET) == Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? == Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? [[Posebno:Prispevki/92.37.19.8|92.37.19.8]] 23:40, 11. januar 2025 (CET) :Zgoraj desno bi moral videti moder gumb "Shrani spremembe". S klikom na ta gumb boš shranil (in ob prvem urejanju strani) stran tudi objavil. Bo šlo? Če ne, povej. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:53, 11. januar 2025 (CET) :Mislim, da kolega ni najbolje razumel za kaj se gre. Predvidevam, da govorimo o strani [[Osnutek:Komponentko.si]], ki je bila ravnokar nominirana za brisanje? Če je temu tako, potem ja, potrebno je nekaj urejanj, da stran ne bo ponovno nominirana. V osnutek sem dodal predlogo {{tlc|osnutek}}, preko katere lahko osnutek objavite za v pregled (samo sledite navodilom). Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 00:08, 12. januar 2025 (CET) [[Kategorija:Prošnje za administratorsko pomoč|*]] [[Kategorija:Upravljanje Wikipedije|Prošnje za administratorsko pomoč]] == User:93.103.71.187 == {{User|93.103.71.187}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 09:28, 19. januar 2025 (CET) :Not vandalism. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:30, 19. januar 2025 (CET) == User:85.10.30.193 == {{User|85.10.30.193}} LTA <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 17:03, 23. januar 2025 (CET) == Glas upokojencev == Odstranili smo članek Konflikti v stranki, ker navaja neresnične podatke in močno zavajujoče in zelo škodujejo ugledu stranke. Vse lahko obrazložimo v vodstvu stranke. {{nepodpisani|Slovenija moja dežela|13:12, 3. februar 2025}} :Odgovor na [[Wikipedija:Forum za pomoč]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:17, 3. februar 2025 (CET) == User:150百萬 中国环球电视网西班牙语频道 == {{User|150百萬 中国环球电视网西班牙语频道}} Long term abuse. Cross-wiki abuse (Sorry for writing in English). <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:SCP-2000|SCP-2000]] ([[Uporabniški pogovor:SCP-2000|pogovor]]) 04:27, 4. februar 2025 (CET) :Done. Many thanks, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:31, 4. februar 2025 (CET) == User:176.76.226.29 == {{User|176.76.226.29}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 16:33, 13. marec 2025 (CET) :Done by {{noping|Blueginger2}}. Thanks and BR, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:39, 13. marec 2025 (CET) == User:2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32 == {{User|2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 12:45, 9. april 2025 (CEST) :{{urejeno}} - school IP range blocked. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:48, 9. april 2025 (CEST) == Primorje == Bi lahko kdo vrnil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Primorje_(podjetje)&action=edit&redlink=1 tale osnutek], saj ga imam namen popraviti do te mere, da bo primeren za vključitev v glavni imenski prostor. Podjetje je imelo pomembno vlogo pri razvoju gradbeništva v Sloveniji in kot tako zadostuje merilom za vključitev. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:41, 7. maj 2025 (CEST) : Storjeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:06, 7. maj 2025 (CEST) == User:176.76.224.189 == {{User|176.76.224.189}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 12:30, 22. maj 2025 (CEST) :Reverted, seems to have lost interest. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:14, 22. maj 2025 (CEST) == User:178.172.53.150 == {{User|178.172.53.150}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 09:31, 28. maj 2025 (CEST) == Kolega2357-Bot == Prosim enega od birokratov, če uporabniku odvzamejo bot pravice. Tako bot račun kot njegov upravnik sta bila zaklenjena in se smatrata za dolgotrajnega vandala z globalno izključitvijo. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:18, 28. maj 2025 (CEST) :{{opravljeno}}; za ozadje glej [[:meta:Requests for comment/Global ban for Velimir Ivanovic]] (tudi uporabniški račun za bota je [[:meta:Special:CentralAuth/Kolega2357-Bot|globalno zaklenjen]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. maj 2025 (CEST) == [[Pekrski dogodki]] in [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] == Potreboval bi kakšno dodatno mnenje glede zgornjih dveh zadev. Pri prvi se gre za kršenje avtorskih pravic, več na [[Uporabniški pogovor:Raprep#Problemi z avtorskimi pravicami v članku Pekrski dogodki]] kjer sem tudi dodal primer. Glede na uporabniško ime predvidevam, da avtor knjige Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije kopira besedilo in ga z malo parafriziranja poskuša objaviti na Wikipediji, zato sem mu tudi pojasnil postopek. Uporabnik se z mano ne strinja in začela se je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pekrski_dogodki&action=history urejevalska vojna]. Ker ne bi rad komu naredil krivico in ga blokiral, prosim za kakšen komentar. Osnutek je prav tako delo istega uporabnika, zavrnjen je bil s strani A09, ker se bere kot esej in bralcu od prve povedi vsiljuje določeno mnenje pisca. Čisto možno je, da gre tudi pri osnutku za kršitev avtorskih pravic, ampak tega še nisem šel natančno preverjat. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:20, 11. junij 2025 (CEST) : Obstajajo predloge za takšne članke: {{tlx|Več sklicev}} in {{tlx|Podoben-eseju}}. Predloga Podoben-eseju se uporabi kadar članek vsebuje osebne ali čustvene komentarje urednika o obravnavani temi. Uporabi se lahko, kadar članek sicer ni očitno izraženo mnenje, a je kljub temu je ton pisanja pretirano obsojajoč, kritičen ali neobjektiven. To velja za oba omenjena članka. Bi pa zamenjala ime članka o carinskih vojnah na bolj nevtralen "Politični in pravni okvir carinske vojne v Sloveniji (1991)" ali "Carinski spor v Sloveniji leta 1991: pravni in politični vidik". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 13. junij 2025 (CEST) == User:93.143.149.120 == {{User|93.143.149.120}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:MathXplore|MathXplore]] ([[Uporabniški pogovor:MathXplore|pogovor]]) 01:12, 20. junij 2025 (CEST) :{{done}}, sorry for a late response (didn't have RC tab at my disposal). Thanks again! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 01:50, 20. junij 2025 (CEST) == User:2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B == {{User|2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 13:08, 1. julij 2025 (CEST) == User:Termometro Politico AL24News == {{User|Termometro Politico AL24News}} LTA - HoY/Piermark <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Như Gây Mê|Như Gây Mê]] ([[Uporabniški pogovor:Như Gây Mê|pogovor]]) 13:03, 10. julij 2025 (CEST) :{{opravljeno|Account banned}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:08, 10. julij 2025 (CEST) == User:2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510 == {{User|2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510}} Vandalism. looks like LTA <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:&#126;delta|&#126;delta]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;delta|pogovor]]) 05:21, 16. avgust 2025 (CEST) :{{ni opravljeno}} Zastarelo.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:03, 18. avgust 2025 (CEST) == User:~2025-57262-1 == {{User|~2025-57262-1}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:58, 10. september 2025 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:26, 15. september 2025 (CEST) == User:~2025-61119-6 == {{User|~2025-61119-6}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 13:05, 15. september 2025 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:27, 15. september 2025 (CEST) == User:~2025-27061-06 == {{User|~2025-27061-06}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:12, 29. september 2025 (CEST) :{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:16, 29. september 2025 (CEST) == User:~2025-27051-70 == {{User|~2025-27051-70}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:14, 29. september 2025 (CEST) :{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:15, 29. september 2025 (CEST) == User:~2025-27325-48 == {{User|~2025-27325-48}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:25, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST) == User:~2025-27276-20 == {{User|~2025-27276-20}} Vandalism. Please check the IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:37, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:56, 1. oktober 2025 (CEST) == User:~2025-27317-01 == {{User|~2025-27317-01}} Vandalism. See above <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:38, 1. oktober 2025 (CEST) :{{done}} Blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST) == User:Burek123451 == {{User|Burek123451}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 16:03, 30. oktober 2025 (CET) == User:~2025-31135-38 == {{User|~2025-31135-38}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:01, 4. november 2025 (CET) == User:~2025-31394-61 == {{User|~2025-31394-61}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 20:04, 5. november 2025 (CET) == User:~2025-31346-17 == {{User|~2025-31346-17}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Affe2011|Affe2011]] ([[Uporabniški pogovor:Affe2011|pogovor]]) 12:57, 6. november 2025 (CET) == User:~2025-32392-75 == {{User|~2025-32392-75}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:57, 9. november 2025 (CET) :Stopped after two edits, no action required for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:37, 9. november 2025 (CET) == User:~2025-61428-8 == {{User|~2025-61428-8}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 17:14, 19. november 2025 (CET) == User:Vjekoslav Max Surčin == {{User|Vjekoslav Max Surčin}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 18:56, 30. november 2025 (CET) == User:~2025-42497-08 == {{User|~2025-42497-08}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 16:23, 22. december 2025 (CET) :{{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 22. december 2025 (CET) == User:Inspektor Surčin 0638329995 == {{User|User}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 21:33, 24. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]]: Glocked, OSed, revdelled, ... purged :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:05, 24. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]] thank you 🙏--[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 22:09, 24. december 2025 (CET) == User:~2026-18532-5 == {{User|~2026-18532-5}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 21:46, 9. januar 2026 (CET) :Stopped after fourth edit, ok for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:07, 9. januar 2026 (CET) == User:Degasyoubg == {{User|Degasyoubg}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 17:23, 10. januar 2026 (CET) :Banished to the naughty's chambers. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:25, 10. januar 2026 (CET) == User:Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa == {{User|Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa}} Vandalism. Cross-wiki vandalism. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:ShuQizhe|ShuQizhe]] ([[Uporabniški pogovor:ShuQizhe|pogovor]]) 08:04, 25. januar 2026 (CET) :Already banned globally. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:32, 25. januar 2026 (CET) ::*Zaklenjen. Je razlika :P (čeprav zgornji uporabnik, Piermark/House of Yahwe je tudi globalno izključen). Zaklepi v nasprotju z globalnimi izključitvami ne narekujejo razveljavljanja in brisanja njihovih prispevkov. ::'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:29, 25. januar 2026 (CET) == User:~2026-58016-1 == {{User|~2026-58016-1}} Vandalism. Using multiple TAs, so please block the IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Lp0 on fire|Lp0 on fire]] ([[Uporabniški pogovor:Lp0 on fire|pogovor]]) 10:26, 27. januar 2026 (CET) == User:~2026-46611-9 == {{User|~2026-46611-9}} Vandalism. Unexplained content removal <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2026 (CET) == N.K. v Wikipodatkih == A bi kdo znal pojasniti zgodovino v Wikipodatkih: https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q112265440&action=history? Ne vem, če ima kateri naš pomembnež toliko tujejezičnih strani in hkrati toliko izbrisanih strani. Kratko pojasnilo prosim. Oseba (ali nekdo v njenem imenu) namreč nadleguje z maili tudi CEE Hub. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:26, 2. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Govorim iz prve roke. Vse brisane strani so bile strojno prevedene izredno olepšane "biografije", prišlo pa je do uporabe velikega števila tako začasnih računov kot lutk (glej [[:Kategorija:Domnevne marionete uporabnika Getseman25]]). Nedvomno je šlo za organizirano kampanjo, o točni vpletenosti pa ne bi na javnem sumil. Vse račune se je zaklenilo zaradi crosswiki zlorab in v kolikor se ti emaili lahko povežejo z uporabniškimi računi predlagam prošnjo za zaklep na [[:m:SRG]]. Bo to dovolj? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:39, 2. februar 2026 (CET) :: Hvala A09. Želela sem le kratek povzetek, ker sem se poskusila prebiti čez vse info tudi na :en pogovornih straneh. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:53, 2. februar 2026 (CET) :::Mnja, tam sem odnehal, ker določene osebe nočejo klikat linkov na druge projekte, četudi gre za težave z več deset projekti. V kolikor sem pravilno prebral pogovorno stran enwiki ni nič drugega kot užaljeni PR zahtevki za nevtralno™ verzijo članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. februar 2026 (CET) :Uf, ja tole se že vleče od 2022. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:14, 2. februar 2026 (CET) ::Pošteno povedano dvomim, da je račun iz 2022 povezan z zgoraj omenjenimi lutkami. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:15, 2. februar 2026 (CET) == User:~2026-95609-1 == {{User|~2026-95609-1}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 12:18, 12. februar 2026 (CET) :School IP range, likely stale already. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:01, 12. februar 2026 (CET) == User:~2026-12031-23 == {{User|~2026-12031-23}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:29, 23. februar 2026 (CET) == Preimenovanje strani == Prosim za pomoč pri preimenovanju strani. Pri urejanju strani sem želela poenotiti naslov strani "Jugovzhodna Slovenija" z naslovi ostalih regij, ker preostale vse vsebujejo v naslovu "statistična regija". Preimenovanje sem uredila s preusmeritvijo, potem pa ugotovila, da sem pozabila spremeniti veliko začetnico. Pravilno je: Statistična regija jugovzhodna Slovenija. Sama tega zdaj ne morem več urediti. Najlepša hvala! https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija {{nepodpisani|Podatkisozakon}} : {{opravljeno}}, sem popravil na pravi naslov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:01, 11. marec 2026 (CET) == User:~2026-15569-74 == {{User|~2026-15569-74}} Vandalism. Making death threats at random admins. <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[User:lp0 on fire|<span style="color:#c56030;background:inherit;">lp0&nbsp;on&nbsp;fire</span>]]&nbsp;[[User talk:lp0 on fire|<span style="color:#64cea0;background:inherit">()</span>]] 00:18, 12. marec 2026 (CET) == User:~2026-22461-23 == {{User|~2026-22461-23}} Long-term abuse <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 10:51, 12. april 2026 (CEST) == User:~2026-22670-82 == {{User|~2026-22670-82}} Vandalism. See also other temporary accounts <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:11, 13. april 2026 (CEST) == User:~2026-24378-69 == {{User|~2026-24378-69}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 13:28, 21. april 2026 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 21. april 2026 (CEST) == User:~2026-24602-46 == {{User|~2026-24602-46}} Vandalism. Please also check and block IP <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:54, 22. april 2026 (CEST) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:08, 22. april 2026 (CEST) == User:ЋЕЛА И КОПИЛАН == {{User|ЋЕЛА И КОПИЛАН}} Vandalism. Long-term abuse. Block evasion <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:09, 11. maj 2026 (CEST) :Already blocked half hour ago. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 16:23, 11. maj 2026 (CEST) == User:~2026-28846-21 == {{User|~2026-28846-21}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:12, 18. maj 2026 (CEST) == User:~2026-30222-85 == {{User|~2026-30222-85}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:20, 19. maj 2026 (CEST) == User:~2026-30205-71 == {{User|~2026-30205-71}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:20, 20. maj 2026 (CEST) == User:~2026-30458-31 == {{User|~2026-30458-31}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:40, 21. maj 2026 (CEST) == User:~2026-31344-37 == {{User|~2026-31344-37}} Vandalism. [[Zoran Janković]] <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:USSR-Slav|USSR-Slav]] ([[Uporabniški pogovor:USSR-Slav|pogovor]]) 08:00, 27. maj 2026 (CEST) == User:~2026-31994-83 == {{User|~2026-31994-83}} Vandalism <small>[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]</small> --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:30, 29. maj 2026 (CEST) 0eyc1aavaltomb29hztbazjcvhyp6zt 0 92473 6682467 6682319 2026-05-29T05:37:46Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Sorica */ 6682467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]]<ref>{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja [[župnijski upravitelj]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]], župnišče v [[Davča, Železniki|Davči]] je preurejeno v dom duhovnih vaj.<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/davca/ |title=Nadžupnija Ljubljana: Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|150px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=23}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] 0oixeunci9mbqwgjt1t2pemsqueylrs 6682468 6682467 2026-05-29T05:49:16Z Shabicht 3554 6682468 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Davča | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Davča 15<br>4228 Železniki | parish_church = [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča]] | dedication = [[Marija]], [[Srce Jezusovo|Srce Jezusovo]] | established = [[1968]]<ref>{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = iz [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]] | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Sorica]] }} '''[[Župnija]] [[Davča, Železniki|Davča]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. ==Zgodovina== Davča se v zgodovinskih virih v letu [[1928]] navaja kot ekspozitura, samostojna župnija je postala leta [[1968]].<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Davca.pdf |title=Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ===Pastoralno območje Župnije Sorica=== Župnijo Davča pastoralno vodi in upravlja [[župnijski upravitelj]] sosednje [[Župnija Sorica|Župnije Sorica]], župnišče v [[Davča, Železniki|Davči]] je preurejeno v dom duhovnih vaj.<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/davca/ |title=Nadžupnija Ljubljana: Župnija Davča |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q69524094|150px}} | [[cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega, Davča|cerkev Naše ljube Gospe presvetega Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Davča]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=23}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Davča]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] 4vbgsie84ijn6ez14zreov9ufirix9z 0 92483 6682330 6682320 2026-05-28T12:39:41Z Shabicht 3554 6682330 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sorica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Sorica 13 <br>4229 Sorica | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Sorica|cerkev sv. Nikolaja]] | dedication = [[Sveti Nikolaj]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Mirko Turk<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/sorica/ |title=Nadškofija Ljubljana: Župnija Sorica |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Davča]] }} '''[[Župnija]] [[Sorica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=109}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sorica]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] is7cmelg1yut97lo314t736gux58uri 6682331 6682330 2026-05-28T12:40:18Z Shabicht 3554 6682331 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sorica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Spodnja Sorica 13 <br>4229 Sorica | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Sorica|cerkev sv. Nikolaja]] | dedication = [[Sveti Nikolaj]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Mirko Turk<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/sorica/ |title=Nadškofija Ljubljana: Župnija Sorica |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Davča]] }} '''[[Župnija]] [[Sorica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=109}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sorica]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] mtxz459zzwlr5am4676zpnhgryyn67c 6682332 6682331 2026-05-28T12:40:51Z Shabicht 3554 6682332 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sorica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Spodnja Sorica 23 <br>4229 Sorica | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Sorica|cerkev sv. Nikolaja]] | dedication = [[Sveti Nikolaj]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Mirko Turk<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/sorica/ |title=Nadškofija Ljubljana: Župnija Sorica |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Davča]] }} '''[[Župnija]] [[Sorica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=109}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sorica]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] 8vzndn0fsgxl0ekxq76izrbhj8h3w8z 6682333 6682332 2026-05-28T12:43:39Z Shabicht 3554 6682333 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Sorica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Spodnja Sorica 23 <br>4229 Sorica<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/sorica/ |title=Nadškofija Ljubljana: Župnija Sorica |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Sorica|cerkev sv. Nikolaja]] | dedication = [[Sveti Nikolaj]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Škofja Loka |Škofja Loka ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Mirko Turk<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/sorica/ |title=Nadškofija Ljubljana: Župnija Sorica |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Davča]] }} '''[[Župnija]] [[Sorica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|Dekanije Škofja Loka]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=109}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Sorica]] [[Kategorija:Dekanija Škofja Loka]] 40r2t8uq7ueqivnjzlw45hx7zn8118l 0 108292 6682534 6675043 2026-05-29T10:44:45Z MZaplotnik 13263 † vir, ki eksplicitno navaja četrtek, torej 28. maj 2026 6682534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bogdan Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[časnikar]], * [[4. april]] [[1944]], [[Murska Sobota]], † [[28. maj]] [[2026]].<ref>{{navedi splet |url= https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela|title= Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela|accessdate= 29. 5. 2026|date= 29. 5. 2026|format= |work= }}</ref> == Življenje == Bogdan Novak se je rodil 4. aprila 1944. Prva tri leta je preživel v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], nato pa se je z družino preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]], natančneje v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožno dolino]]. Po osnovni šoli je obiskoval [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]]. Študiral je [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] z [[literarna teorija|literarno teorijo]], a je študij po treh letih opustil. Zaposlil se je kot [[knjižničar]] v Ljudski knjižnici [[Bežigrad]] (danes se imenuje Knjižnica Bežigrad), zatem (leta 1972) pa pričel opravljati poklic [[novinar]]ja. Od leta 1972 pa do leta 1974 je bil [[redaktor]] v centralni redakciji [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]], nato pet let [[Delo (časopis)|Delov]] dopisnik iz [[Sarajevo|Sarajeva]], med letoma 1979 in 1980 namestnik glavnega in odgovornega [[urednik]]a Teleksa, 1980 urednik centralne redakcije Dela, ob koncu poklicne kariere pa je bil tri leta odgovorni urednik in sedem let član uredništva [[Pavliha|Pavlihe]]. Ko je prevzel vlogo urednika v Pavlihi je bil močno kritiziran zaradi svojega političnega nasprotovanja; takrat so svetovni mediji objavili čez 500 člankov o tem.<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni.</ref> Leta 1972 je obiskal [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriško republiko]], kjer je bil kot [[novinar]] gost Slovenijalesa. Tam je spoznal pigmejce in spomine nanje je strnil v enem izmed svojih številnih del (''Temno srce''). Od leta 1991 in tja do upokojitve leta [[2005]] je Novak deloval kot samostojni [[književnik]]. Ilustrator je Boris Jurc. {{navedek|''Ne pišem za predal, ampak za ljudi.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji [[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} '''Zanimivosti''' * Ožja družina Novak (bratje, sestra, oče) je sodelovala pri več kot 500 knjigah (prevodi, samostojne knjige, uredništvo ipd.). * V družini Novak se je z literaturo ukvarjalo okoli dvajset oseb (pisanje člankov, knjig, novel, pesmi, založništvo). Brat Bogdana Novaka Andrej in njegova družina imajo v lasti [[založba Vale Novak|založbo Vale Novak]]. * Po izposoji knjig v [[knjižnica]]h je že dolgo uvrščen med prvih pet avtorjev.<ref>Na [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm lestvici izposoje v splošnih knjižnicah v letu 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224151804/http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm |date=2008-12-24 }} je uvrščen na tretje mesto.</ref> * Prosti čas preživlja z gobarjenjem in občasnim kuhanjem. == Bibliografija == Bibliografija Bogdana Novaka obsega čez 80 samostojnih [[knjiga|knjig]] za otroke, mladino in odrasle ter preko 5000 enot (članki o njem, prevodi, drobna dela, časopisni članki itd.).<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni. V bazi [http://www.cobiss.si COBISS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729035419/http://cobiss.si/ |date=2017-07-29 }} se o Bogdanu Novaku najde okoli 350 bibliografskih enot.</ref> Piše [[pravljica|pravljice]], otroške in mladinske [[povest]]i, [[humor]]no, [[satira|satirično]] in [[zgodovina|zgodovinsko]] [[proza|prozo]], [[roman]]e. Njegove zgodbe so šaljive, napete, polne zapletov in pustolovščin. Navdihuje ga predvsem želja po fabuliranju, sporočilo pa je po navadi v drugem planu. Vsa dela je časovno umestil v preteklost in sedanjost – s prihodnostjo se zaenkrat še ni ukvarjal. Novak piše za širši krog ljudi, umestimo ga lahko v obdobje postmodernizma, ki se je pojavilo po zatonu modernizma (nekje po letu [[1975]]). Mladi ga prepoznajo po mladinski [[serija|seriji]] desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'', po kateri je bil posnet tudi istoimenski [[film]]. V njegovih delih za mladostnike sta glavna junaka skoraj vedno fant in dekle ali pa skupina odraščajočih najstnikov. Za izkušenejše bralce je napisal družinski [[roman]] (sago) z naslovom ''Lipa zelenela je''. V dvanajstih knjigah te »epske serije« je skozi oči dveh rodbin, prekmurske Godinovih in primorske Kolarjevih, prikazal [[zgodovina|zgodovino]] [[Slovenci|Slovencev]] v zadnjih 120 letih. Novak je sodeloval tudi pri prevodu [[Finska|finskega]] [[ep]]a ''[[Kalevala]]'' (celoten ep je iz stare finščine prevedla [[Jelka Ovaska Novak]], Bogdan Novak ji je pomagal pri oblikovanju verzov). Leta [[2007]] je po ljudskih motivih upesnil slovenski [[junaški ep]] ''Pesem o Kralju Matjažu''. {{navedek|''Če me radi berejo otroci v šolah, me bodo brali tudi, ko bodo starejši.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji ''[[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} == Dela == ===Mladinska književnost=== * ''[[Zvesti prijatelji]]'' (1992–1993) zbirka desetih knjig [[slovenska mladinska književnost|mladinskih]] povesti {{COBISS|ID=13325369}} * ''Zaletenci'' (1993) priredba ljudskih pravljic {{COBISS|ID=33886209}} * ''Banda v hosti'' (1993) povest {{COBISS|ID=36730368}} * ''Puščica'' (1994) roman {{COBISS|ID=37720320}} * ''[[Kekec in divji mož]]'' (1994) povest {{COBISS|ID=38816256}} * ''[[Otroci z našega dvorišča]]'' (1995) pravljice {{COBISS|ID=44939520}} * ''[[Ninina pesnika dva]]'' (1995, 2022) ljubezenski roman {{COBISS|ID=115016960}} * ''Spopad na Rožniku'' (1995) povest {{COBISS|ID=49950464}} * ''Zelena pošast'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=46772224}} * ''[[Zaljubljeni vampir]]'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=52387840}} * ''Božiček'' (1996) pravljična povest {{COBISS|ID=57304320}} * ''Čarobni jantar'' (1996–1999) zbirka treh knjig otroških povesti (''Roparski vitez'' {{COBISS|ID=63419136}}, ''[[Zvon želja]]'' {{COBISS|ID=75599104}}, ''Jok na zmajskem gradu'' {{COBISS|ID=100768256}}) * ''Strašljiva strahovica'' (1996) znanstvenofantastična povest {{COBISS|ID=13325369}} * ''Jaz sem blazno vate'' (2001) pesmi {{COBISS|ID=113608192}} * ''Samotna hiša'' (2003) povest {{COBISS|ID=120184576}} * ''Miškin rdeči nosek'' (2004) slikanica {{COBISS|ID=216237568}} * ''Lovci na petardarje'' (2004) povest {{COBISS|ID=214290176}} * ''Temno srce'' (2004) povest {{COBISS|ID=215399168}} * ''Pekel sredi raja'' (2005) povest {{COBISS|ID=219362048}} * ''Podgana v pasti'' (2006) povest {{COBISS|ID=222096128}} * ''Geniji'' (2006) proza {{COBISS|ID=228602624}} * ''Srce izgubljenega polža'' (2011) kratka proza {{COBISS|ID=253547264}} * ''Zgodbice za lahko noč'' (2010) slikanica {{COBISS|ID=249872640}} * ''Zgodbice za dobro jutro'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872384}} * ''Zgodbice za dober dan'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872128}} * ''Življenje na Marsu'' (2008) kratka proza {{COBISS|ID=241377792}} * ''Super špon'' (2007) roman {{COBISS|ID=230959104}} * ''Gozdni samotar'' (2006) roman {{COBISS|ID=228592384}} * ''Usodni piknik'' (2006) roman {{COBISS|ID=225777408}} * ''Bela past'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055104}} * ''Hudobna graščakinja'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055360}} * ''Pozor, hud pes!'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065664}} * ''Grajski strah'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065408}} * ''Morska skrivnost'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065152}} * ''Zvezde bodo ugasnile, če povem jim svojo zgodbo'' (2020) roman {{COBISS|ID=304897792 }} ===Dela za odrasle=== ; Romani * ''Na drugi strani Ljubljanice'' (1982) {{COBISS|ID=13073665}} * ''Drugo življenje'' (1987) {{COBISS|ID=17063169}} * ''Puščava (roman)'' (1997) {{COBISS|ID=63728128}} * ''Lipa zelenela je'' (1997–2000) epska serija {{COBISS|ID=107144704}} * ''[[Niki (roman)|Niki]]'' (2004) {{COBISS|ID=216184832}} * ''[[Babje leto]]'' (2005) {{COBISS|ID=219362560}} * ''Pasja grofica – Resnična Napoleonova ljubezen'' (2006) {{COBISS|ID=233180160}} * ''Zdomci med brati'' (2009) {{COBISS|ID=246680576}} ===Kriminalke=== * ''Umor na plaži'' (1989) tri kriminalne zgodbe {{COBISS|ID=26928128}} ===Dela v tujih jezikih=== * ''Zdomci među bračom'' (Tužna je nedelja) 1., 2. in 3. zvezek (Beograd 1989) roman {{COBISS|ID=246680576}} * ''Banda u šumi''; prevedel Vojin V. Ančić ([[Beograd]] 2005) {{COBISS|ID=126327564}} ===Feljton=== * ''Pavlihova frača'' (1991) {{COBISS|ID=24062976}} ===Avtobiografija=== * ''Dnevi pod Rožnikom'' (1994) {{COBISS|ID=40050176}} ===Satirični priročnik=== * ''Šola za pijance'' (2002) {{COBISS|ID=117419264}} ===Aforizmi=== * ''Misli v tabletah'' (2005) {{COBISS|ID=223602944}} ===Anekdote=== * ''Novinarske race'' (2006) {{COBISS|ID=222973696}} ===Poezija=== * ''Pesem o kralju Matjažu'' (2007) junaški ep, upesnjen po ljudskih motivih {{COBISS|ID=230823680}} == Opisi izbranih del za mladino in otroke == * [[Ninina pesnika dva]] je mladinski ljubezenski roman, v katerem Novak opisuje življenje dveh najstnikov na [[Poljanska gimnazija|Poljanski gimnaziji]]. Omenjena je tudi [[prekmurje|prekmurska]] pesem Vsi so venci vejli. * Otroška [[slikanica]] ''Miškin rdeči nosek'' govori o [[miš]]ki Polonci, ki je nekega dne, tako kot ''[[Grdi raček]]'', zagledala svojo podobo v jezeru. Zaskrbljena je ugotovila, da ima rdeč nos. Polonca ne ve, ali je z njo kaj narobe, ali je bolna ali pa imajo morda vse miške rdeče nosove. Pomagati ji ne morejo ne [[Sove|sova]], ne [[veter]], ne [[sonce]]. Do naravne mišje barve nosu ji pomaga mama. Nauk zgodbe: včasih je najboljše [[zdravilo]] ljubezen. * [[Zvon želja]] je druga knjiga iz zbirke Čarobni jantar. Junaki se odpravijo na [[Blejski grad]] in se srečajo z umetnostnim zgodovinarjem [[Stopar]]jem, ki jim razloži podrobnosti o gradu in [[zvon]]u želja v njem. * Podgana v pasti je pripoved o Petru Maliju, ki je s prijatelji ustanovil skrivno [[društvo]]. Kot prvo, so si vsi člani izbrali skrivna imena, nato pa ime dodelili še društvu - Klapa Petra Malega (po poglavarju), skrivno ime pa je bilo Kozličkova klapa. Njihova prva naloga je bila znebiti se moškega, katerega pravo ime je Ganimed, a ga otroci kličejo [[podgana]]. Ta gospod ima zelo rad majhne fante, katerim kupuje bonbone, sladoled, kokakolo, jih vabi v [[kino]] in podobno. Klapa desetletnega dečka se je temu uprla in ga spravila za zapahe. * Zbirka desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'' sodi med taborniško avanturistično [[proza|prozo]]. Govori o skupini [[tabornik]]ov (Uroš, Gorazd, Bor, Aleš, Miha, Luka, Barbara, Kristina, Tanja, Andreja, Petra, vodja Laci) in njihovih dogodivščinah. Zbirka se primerja tudi z zbirko Enid Blyton, ''[[Pet prijateljev]]''. * ''[[Geniji]]'' je kratka prozna zbirka za mlade, ki jo je napisalo 11 uveljavljenih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev (Bogdan Novak, [[Tone Partljič]], [[Dim Zupan]], [[Janja Vidmar]], [[Maja Novak]] in drugi). Poudarek je na težavah odraščanja. Naslov [[Geniji]] ima kar 3 pomene – ime založbe, mladostniki, ki berejo in pisatelji, ki so napisali knjigo zanje. * ''Lovci na petardarje'' je kratka, duhovita in napeta mladinska pripoved o otrocih, ki v naselju in pred [[osnovna šola|osnovno šolo]] uživajo v metanju petard. Roman, učenec te šole in najbolj navdušen nad petardami, nekega dne vrže petardo pred Branko. Ta začasno [[slepota|oslepi]]. Kasneje se pred šolo pojavijo rolkarji, ki razkrinkajo Romana in vse njegove prijatelje, ki se ukvarjajo s preprodajo petard. Zgodbo popestri [[ljubezen]] med Branko in Gorazdom. == Priznanja in nagrade == Leta [[1978]] je za svoje ustvarjanje prejel nagrado Tomšičevega sklada, leta [[1998]] pa še knjižnično nagrado, ki jo izbirajo mladi bralci po Sloveniji, [[Moja najljubša knjiga]], za delo ''[[Ninina pesnika dva]]''. == Viri == * Buttolo, F. (1982): ''Slovenska književnost''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Erhartič, B. idr. (2005): ''Na koncu stezic''. Ljubljana: Založba Rokus d. o. o. * Markelj, I. (2007): Članek v publikaciji ''Živa'' (priloga ''Dolenjskega lista''), marec 2007, str. 34. == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[slovenska mladinska književnost]] * [[slovenska književnost]] == Zunanje povezave == {{wikivir|Bogdan Novak}} * [http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162 Intervju z B. Novakom] * [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=5&c_id=34080 Novak: Napoleon je ljubil Slovenko] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Bogdan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski časnikarji]] [[Kategorija:Bogdan Novak|*]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] ax76jgwosizxnuymykorta9lr6ibuxh 6682535 6682534 2026-05-29T10:47:22Z MZaplotnik 13263 /* Bibliografija */ preteklik 6682535 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bogdan Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[časnikar]], * [[4. april]] [[1944]], [[Murska Sobota]], † [[28. maj]] [[2026]].<ref>{{navedi splet |url= https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela|title= Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela|accessdate= 29. 5. 2026|date= 29. 5. 2026|format= |work= }}</ref> == Življenje == Bogdan Novak se je rodil 4. aprila 1944. Prva tri leta je preživel v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], nato pa se je z družino preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]], natančneje v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožno dolino]]. Po osnovni šoli je obiskoval [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]]. Študiral je [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] z [[literarna teorija|literarno teorijo]], a je študij po treh letih opustil. Zaposlil se je kot [[knjižničar]] v Ljudski knjižnici [[Bežigrad]] (danes se imenuje Knjižnica Bežigrad), zatem (leta 1972) pa pričel opravljati poklic [[novinar]]ja. Od leta 1972 pa do leta 1974 je bil [[redaktor]] v centralni redakciji [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]], nato pet let [[Delo (časopis)|Delov]] dopisnik iz [[Sarajevo|Sarajeva]], med letoma 1979 in 1980 namestnik glavnega in odgovornega [[urednik]]a Teleksa, 1980 urednik centralne redakcije Dela, ob koncu poklicne kariere pa je bil tri leta odgovorni urednik in sedem let član uredništva [[Pavliha|Pavlihe]]. Ko je prevzel vlogo urednika v Pavlihi je bil močno kritiziran zaradi svojega političnega nasprotovanja; takrat so svetovni mediji objavili čez 500 člankov o tem.<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni.</ref> Leta 1972 je obiskal [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriško republiko]], kjer je bil kot [[novinar]] gost Slovenijalesa. Tam je spoznal pigmejce in spomine nanje je strnil v enem izmed svojih številnih del (''Temno srce''). Od leta 1991 in tja do upokojitve leta [[2005]] je Novak deloval kot samostojni [[književnik]]. Ilustrator je Boris Jurc. {{navedek|''Ne pišem za predal, ampak za ljudi.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji [[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} '''Zanimivosti''' * Ožja družina Novak (bratje, sestra, oče) je sodelovala pri več kot 500 knjigah (prevodi, samostojne knjige, uredništvo ipd.). * V družini Novak se je z literaturo ukvarjalo okoli dvajset oseb (pisanje člankov, knjig, novel, pesmi, založništvo). Brat Bogdana Novaka Andrej in njegova družina imajo v lasti [[založba Vale Novak|založbo Vale Novak]]. * Po izposoji knjig v [[knjižnica]]h je že dolgo uvrščen med prvih pet avtorjev.<ref>Na [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm lestvici izposoje v splošnih knjižnicah v letu 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224151804/http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm |date=2008-12-24 }} je uvrščen na tretje mesto.</ref> * Prosti čas preživlja z gobarjenjem in občasnim kuhanjem. == Bibliografija == Bibliografija Bogdana Novaka obsega čez 80 samostojnih [[knjiga|knjig]] za otroke, mladino in odrasle ter preko 5000 enot (članki o njem, prevodi, drobna dela, časopisni članki itd.).<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni. V bazi [http://www.cobiss.si COBISS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729035419/http://cobiss.si/ |date=2017-07-29 }} se o Bogdanu Novaku najde okoli 350 bibliografskih enot.</ref> Pisal je [[pravljica|pravljice]], otroške in mladinske [[povest]]i, [[humor]]no, [[satira|satirično]] in [[zgodovina|zgodovinsko]] [[proza|prozo]], [[roman]]e. Njegove zgodbe so šaljive, napete, polne zapletov in pustolovščin. Navdihovala ga je želja po fabuliranju, sporočilo pa je bilo po navadi v drugem planu. Vsa dela je časovno umestil v preteklost in sedanjost – s prihodnostjo se v svojih delih ni ukvarjal. Novak je pisal za širši krog ljudi, umestimo ga lahko v obdobje postmodernizma, ki se je pojavilo po zatonu modernizma (nekje po letu [[1975]]). Mladi so ga poznali po mladinski [[serija|seriji]] desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'', po kateri je bil posnet tudi istoimenski [[film]]. V njegovih delih za mladostnike sta glavna junaka skoraj vedno fant in dekle ali pa skupina odraščajočih najstnikov. Za izkušenejše bralce je napisal družinski [[roman]] (sago) z naslovom ''Lipa zelenela je''. V dvanajstih knjigah te »epske serije« je skozi oči dveh rodbin, prekmurske Godinovih in primorske Kolarjevih, prikazal [[zgodovina|zgodovino]] [[Slovenci|Slovencev]] v zadnjih 120 letih. Novak je sodeloval tudi pri prevodu [[Finska|finskega]] [[ep]]a ''[[Kalevala]]'' (celoten ep je iz stare finščine prevedla [[Jelka Ovaska Novak]], Bogdan Novak ji je pomagal pri oblikovanju verzov). Leta [[2007]] je po ljudskih motivih upesnil slovenski [[junaški ep]] ''Pesem o Kralju Matjažu''. {{navedek|''Če me radi berejo otroci v šolah, me bodo brali tudi, ko bodo starejši.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji ''[[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} == Dela == ===Mladinska književnost=== * ''[[Zvesti prijatelji]]'' (1992–1993) zbirka desetih knjig [[slovenska mladinska književnost|mladinskih]] povesti {{COBISS|ID=13325369}} * ''Zaletenci'' (1993) priredba ljudskih pravljic {{COBISS|ID=33886209}} * ''Banda v hosti'' (1993) povest {{COBISS|ID=36730368}} * ''Puščica'' (1994) roman {{COBISS|ID=37720320}} * ''[[Kekec in divji mož]]'' (1994) povest {{COBISS|ID=38816256}} * ''[[Otroci z našega dvorišča]]'' (1995) pravljice {{COBISS|ID=44939520}} * ''[[Ninina pesnika dva]]'' (1995, 2022) ljubezenski roman {{COBISS|ID=115016960}} * ''Spopad na Rožniku'' (1995) povest {{COBISS|ID=49950464}} * ''Zelena pošast'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=46772224}} * ''[[Zaljubljeni vampir]]'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=52387840}} * ''Božiček'' (1996) pravljična povest {{COBISS|ID=57304320}} * ''Čarobni jantar'' (1996–1999) zbirka treh knjig otroških povesti (''Roparski vitez'' {{COBISS|ID=63419136}}, ''[[Zvon želja]]'' {{COBISS|ID=75599104}}, ''Jok na zmajskem gradu'' {{COBISS|ID=100768256}}) * ''Strašljiva strahovica'' (1996) znanstvenofantastična povest {{COBISS|ID=13325369}} * ''Jaz sem blazno vate'' (2001) pesmi {{COBISS|ID=113608192}} * ''Samotna hiša'' (2003) povest {{COBISS|ID=120184576}} * ''Miškin rdeči nosek'' (2004) slikanica {{COBISS|ID=216237568}} * ''Lovci na petardarje'' (2004) povest {{COBISS|ID=214290176}} * ''Temno srce'' (2004) povest {{COBISS|ID=215399168}} * ''Pekel sredi raja'' (2005) povest {{COBISS|ID=219362048}} * ''Podgana v pasti'' (2006) povest {{COBISS|ID=222096128}} * ''Geniji'' (2006) proza {{COBISS|ID=228602624}} * ''Srce izgubljenega polža'' (2011) kratka proza {{COBISS|ID=253547264}} * ''Zgodbice za lahko noč'' (2010) slikanica {{COBISS|ID=249872640}} * ''Zgodbice za dobro jutro'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872384}} * ''Zgodbice za dober dan'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872128}} * ''Življenje na Marsu'' (2008) kratka proza {{COBISS|ID=241377792}} * ''Super špon'' (2007) roman {{COBISS|ID=230959104}} * ''Gozdni samotar'' (2006) roman {{COBISS|ID=228592384}} * ''Usodni piknik'' (2006) roman {{COBISS|ID=225777408}} * ''Bela past'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055104}} * ''Hudobna graščakinja'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055360}} * ''Pozor, hud pes!'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065664}} * ''Grajski strah'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065408}} * ''Morska skrivnost'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065152}} * ''Zvezde bodo ugasnile, če povem jim svojo zgodbo'' (2020) roman {{COBISS|ID=304897792 }} ===Dela za odrasle=== ; Romani * ''Na drugi strani Ljubljanice'' (1982) {{COBISS|ID=13073665}} * ''Drugo življenje'' (1987) {{COBISS|ID=17063169}} * ''Puščava (roman)'' (1997) {{COBISS|ID=63728128}} * ''Lipa zelenela je'' (1997–2000) epska serija {{COBISS|ID=107144704}} * ''[[Niki (roman)|Niki]]'' (2004) {{COBISS|ID=216184832}} * ''[[Babje leto]]'' (2005) {{COBISS|ID=219362560}} * ''Pasja grofica – Resnična Napoleonova ljubezen'' (2006) {{COBISS|ID=233180160}} * ''Zdomci med brati'' (2009) {{COBISS|ID=246680576}} ===Kriminalke=== * ''Umor na plaži'' (1989) tri kriminalne zgodbe {{COBISS|ID=26928128}} ===Dela v tujih jezikih=== * ''Zdomci među bračom'' (Tužna je nedelja) 1., 2. in 3. zvezek (Beograd 1989) roman {{COBISS|ID=246680576}} * ''Banda u šumi''; prevedel Vojin V. Ančić ([[Beograd]] 2005) {{COBISS|ID=126327564}} ===Feljton=== * ''Pavlihova frača'' (1991) {{COBISS|ID=24062976}} ===Avtobiografija=== * ''Dnevi pod Rožnikom'' (1994) {{COBISS|ID=40050176}} ===Satirični priročnik=== * ''Šola za pijance'' (2002) {{COBISS|ID=117419264}} ===Aforizmi=== * ''Misli v tabletah'' (2005) {{COBISS|ID=223602944}} ===Anekdote=== * ''Novinarske race'' (2006) {{COBISS|ID=222973696}} ===Poezija=== * ''Pesem o kralju Matjažu'' (2007) junaški ep, upesnjen po ljudskih motivih {{COBISS|ID=230823680}} == Opisi izbranih del za mladino in otroke == * [[Ninina pesnika dva]] je mladinski ljubezenski roman, v katerem Novak opisuje življenje dveh najstnikov na [[Poljanska gimnazija|Poljanski gimnaziji]]. Omenjena je tudi [[prekmurje|prekmurska]] pesem Vsi so venci vejli. * Otroška [[slikanica]] ''Miškin rdeči nosek'' govori o [[miš]]ki Polonci, ki je nekega dne, tako kot ''[[Grdi raček]]'', zagledala svojo podobo v jezeru. Zaskrbljena je ugotovila, da ima rdeč nos. Polonca ne ve, ali je z njo kaj narobe, ali je bolna ali pa imajo morda vse miške rdeče nosove. Pomagati ji ne morejo ne [[Sove|sova]], ne [[veter]], ne [[sonce]]. Do naravne mišje barve nosu ji pomaga mama. Nauk zgodbe: včasih je najboljše [[zdravilo]] ljubezen. * [[Zvon želja]] je druga knjiga iz zbirke Čarobni jantar. Junaki se odpravijo na [[Blejski grad]] in se srečajo z umetnostnim zgodovinarjem [[Stopar]]jem, ki jim razloži podrobnosti o gradu in [[zvon]]u želja v njem. * Podgana v pasti je pripoved o Petru Maliju, ki je s prijatelji ustanovil skrivno [[društvo]]. Kot prvo, so si vsi člani izbrali skrivna imena, nato pa ime dodelili še društvu - Klapa Petra Malega (po poglavarju), skrivno ime pa je bilo Kozličkova klapa. Njihova prva naloga je bila znebiti se moškega, katerega pravo ime je Ganimed, a ga otroci kličejo [[podgana]]. Ta gospod ima zelo rad majhne fante, katerim kupuje bonbone, sladoled, kokakolo, jih vabi v [[kino]] in podobno. Klapa desetletnega dečka se je temu uprla in ga spravila za zapahe. * Zbirka desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'' sodi med taborniško avanturistično [[proza|prozo]]. Govori o skupini [[tabornik]]ov (Uroš, Gorazd, Bor, Aleš, Miha, Luka, Barbara, Kristina, Tanja, Andreja, Petra, vodja Laci) in njihovih dogodivščinah. Zbirka se primerja tudi z zbirko Enid Blyton, ''[[Pet prijateljev]]''. * ''[[Geniji]]'' je kratka prozna zbirka za mlade, ki jo je napisalo 11 uveljavljenih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev (Bogdan Novak, [[Tone Partljič]], [[Dim Zupan]], [[Janja Vidmar]], [[Maja Novak]] in drugi). Poudarek je na težavah odraščanja. Naslov [[Geniji]] ima kar 3 pomene – ime založbe, mladostniki, ki berejo in pisatelji, ki so napisali knjigo zanje. * ''Lovci na petardarje'' je kratka, duhovita in napeta mladinska pripoved o otrocih, ki v naselju in pred [[osnovna šola|osnovno šolo]] uživajo v metanju petard. Roman, učenec te šole in najbolj navdušen nad petardami, nekega dne vrže petardo pred Branko. Ta začasno [[slepota|oslepi]]. Kasneje se pred šolo pojavijo rolkarji, ki razkrinkajo Romana in vse njegove prijatelje, ki se ukvarjajo s preprodajo petard. Zgodbo popestri [[ljubezen]] med Branko in Gorazdom. == Priznanja in nagrade == Leta [[1978]] je za svoje ustvarjanje prejel nagrado Tomšičevega sklada, leta [[1998]] pa še knjižnično nagrado, ki jo izbirajo mladi bralci po Sloveniji, [[Moja najljubša knjiga]], za delo ''[[Ninina pesnika dva]]''. == Viri == * Buttolo, F. (1982): ''Slovenska književnost''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Erhartič, B. idr. (2005): ''Na koncu stezic''. Ljubljana: Založba Rokus d. o. o. * Markelj, I. (2007): Članek v publikaciji ''Živa'' (priloga ''Dolenjskega lista''), marec 2007, str. 34. == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[slovenska mladinska književnost]] * [[slovenska književnost]] == Zunanje povezave == {{wikivir|Bogdan Novak}} * [http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162 Intervju z B. Novakom] * [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=5&c_id=34080 Novak: Napoleon je ljubil Slovenko] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Bogdan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski časnikarji]] [[Kategorija:Bogdan Novak|*]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] i8jl5nkcl53uaru03fmh6o5f9pidqri 6682538 6682535 2026-05-29T11:02:57Z Romanm 13 [[Knjižnica Bežigrad]] 6682538 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bogdan Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[časnikar]], * [[4. april]] [[1944]], [[Murska Sobota]], † [[28. maj]] [[2026]].<ref>{{navedi splet |url= https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela|title= Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela|accessdate= 29. 5. 2026|date= 29. 5. 2026|format= |work= }}</ref> == Življenje == Bogdan Novak se je rodil 4. aprila 1944. Prva tri leta je preživel v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], nato pa se je z družino preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]], natančneje v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožno dolino]]. Po osnovni šoli je obiskoval [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]]. Študiral je [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] z [[literarna teorija|literarno teorijo]], a je študij po treh letih opustil. Zaposlil se je kot [[knjižničar]] v Ljudski knjižnici [[Bežigrad]] (danes se imenuje [[Knjižnica Bežigrad]]), zatem (leta 1972) pa pričel opravljati poklic [[novinar]]ja. Od leta 1972 pa do leta 1974 je bil [[redaktor]] v centralni redakciji [[Dnevnik (časopis)|Dnevnika]], nato pet let [[Delo (časopis)|Delov]] dopisnik iz [[Sarajevo|Sarajeva]], med letoma 1979 in 1980 namestnik glavnega in odgovornega [[urednik]]a Teleksa, 1980 urednik centralne redakcije Dela, ob koncu poklicne kariere pa je bil tri leta odgovorni urednik in sedem let član uredništva [[Pavliha|Pavlihe]]. Ko je prevzel vlogo urednika v Pavlihi je bil močno kritiziran zaradi svojega političnega nasprotovanja; takrat so svetovni mediji objavili čez 500 člankov o tem.<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni.</ref> Leta 1972 je obiskal [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriško republiko]], kjer je bil kot [[novinar]] gost Slovenijalesa. Tam je spoznal pigmejce in spomine nanje je strnil v enem izmed svojih številnih del (''Temno srce''). Od leta 1991 in tja do upokojitve leta [[2005]] je Novak deloval kot samostojni [[književnik]]. Ilustrator je Boris Jurc. {{navedek|''Ne pišem za predal, ampak za ljudi.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji [[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} '''Zanimivosti''' * Ožja družina Novak (bratje, sestra, oče) je sodelovala pri več kot 500 knjigah (prevodi, samostojne knjige, uredništvo ipd.). * V družini Novak se je z literaturo ukvarjalo okoli dvajset oseb (pisanje člankov, knjig, novel, pesmi, založništvo). Brat Bogdana Novaka Andrej in njegova družina imajo v lasti [[založba Vale Novak|založbo Vale Novak]]. * Po izposoji knjig v [[knjižnica]]h je že dolgo uvrščen med prvih pet avtorjev.<ref>Na [http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm lestvici izposoje v splošnih knjižnicah v letu 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224151804/http://home.izum.si/cobiss/nadomestilo/2007/Monografije.htm |date=2008-12-24 }} je uvrščen na tretje mesto.</ref> * Prosti čas preživlja z gobarjenjem in občasnim kuhanjem. == Bibliografija == Bibliografija Bogdana Novaka obsega čez 80 samostojnih [[knjiga|knjig]] za otroke, mladino in odrasle ter preko 5000 enot (članki o njem, prevodi, drobna dela, časopisni članki itd.).<ref>Podatek, sporočen po e-pošti, temelji na Novakovi lastni oceni. V bazi [http://www.cobiss.si COBISS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729035419/http://cobiss.si/ |date=2017-07-29 }} se o Bogdanu Novaku najde okoli 350 bibliografskih enot.</ref> Pisal je [[pravljica|pravljice]], otroške in mladinske [[povest]]i, [[humor]]no, [[satira|satirično]] in [[zgodovina|zgodovinsko]] [[proza|prozo]], [[roman]]e. Njegove zgodbe so šaljive, napete, polne zapletov in pustolovščin. Navdihovala ga je želja po fabuliranju, sporočilo pa je bilo po navadi v drugem planu. Vsa dela je časovno umestil v preteklost in sedanjost – s prihodnostjo se v svojih delih ni ukvarjal. Novak je pisal za širši krog ljudi, umestimo ga lahko v obdobje postmodernizma, ki se je pojavilo po zatonu modernizma (nekje po letu [[1975]]). Mladi so ga poznali po mladinski [[serija|seriji]] desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'', po kateri je bil posnet tudi istoimenski [[film]]. V njegovih delih za mladostnike sta glavna junaka skoraj vedno fant in dekle ali pa skupina odraščajočih najstnikov. Za izkušenejše bralce je napisal družinski [[roman]] (sago) z naslovom ''Lipa zelenela je''. V dvanajstih knjigah te »epske serije« je skozi oči dveh rodbin, prekmurske Godinovih in primorske Kolarjevih, prikazal [[zgodovina|zgodovino]] [[Slovenci|Slovencev]] v zadnjih 120 letih. Novak je sodeloval tudi pri prevodu [[Finska|finskega]] [[ep]]a ''[[Kalevala]]'' (celoten ep je iz stare finščine prevedla [[Jelka Ovaska Novak]], Bogdan Novak ji je pomagal pri oblikovanju verzov). Leta [[2007]] je po ljudskih motivih upesnil slovenski [[junaški ep]] ''Pesem o Kralju Matjažu''. {{navedek|''Če me radi berejo otroci v šolah, me bodo brali tudi, ko bodo starejši.''|4=—Bogdan Novak, intervju v reviji ''[[Bukla]]'', september 2006 – ''dostopno na spletnem naslovu: http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162''.}} == Dela == ===Mladinska književnost=== * ''[[Zvesti prijatelji]]'' (1992–1993) zbirka desetih knjig [[slovenska mladinska književnost|mladinskih]] povesti {{COBISS|ID=13325369}} * ''Zaletenci'' (1993) priredba ljudskih pravljic {{COBISS|ID=33886209}} * ''Banda v hosti'' (1993) povest {{COBISS|ID=36730368}} * ''Puščica'' (1994) roman {{COBISS|ID=37720320}} * ''[[Kekec in divji mož]]'' (1994) povest {{COBISS|ID=38816256}} * ''[[Otroci z našega dvorišča]]'' (1995) pravljice {{COBISS|ID=44939520}} * ''[[Ninina pesnika dva]]'' (1995, 2022) ljubezenski roman {{COBISS|ID=115016960}} * ''Spopad na Rožniku'' (1995) povest {{COBISS|ID=49950464}} * ''Zelena pošast'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=46772224}} * ''[[Zaljubljeni vampir]]'' (1995) grozljivka {{COBISS|ID=52387840}} * ''Božiček'' (1996) pravljična povest {{COBISS|ID=57304320}} * ''Čarobni jantar'' (1996–1999) zbirka treh knjig otroških povesti (''Roparski vitez'' {{COBISS|ID=63419136}}, ''[[Zvon želja]]'' {{COBISS|ID=75599104}}, ''Jok na zmajskem gradu'' {{COBISS|ID=100768256}}) * ''Strašljiva strahovica'' (1996) znanstvenofantastična povest {{COBISS|ID=13325369}} * ''Jaz sem blazno vate'' (2001) pesmi {{COBISS|ID=113608192}} * ''Samotna hiša'' (2003) povest {{COBISS|ID=120184576}} * ''Miškin rdeči nosek'' (2004) slikanica {{COBISS|ID=216237568}} * ''Lovci na petardarje'' (2004) povest {{COBISS|ID=214290176}} * ''Temno srce'' (2004) povest {{COBISS|ID=215399168}} * ''Pekel sredi raja'' (2005) povest {{COBISS|ID=219362048}} * ''Podgana v pasti'' (2006) povest {{COBISS|ID=222096128}} * ''Geniji'' (2006) proza {{COBISS|ID=228602624}} * ''Srce izgubljenega polža'' (2011) kratka proza {{COBISS|ID=253547264}} * ''Zgodbice za lahko noč'' (2010) slikanica {{COBISS|ID=249872640}} * ''Zgodbice za dobro jutro'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872384}} * ''Zgodbice za dober dan'' (2010) kratka proza {{COBISS|ID=249872128}} * ''Življenje na Marsu'' (2008) kratka proza {{COBISS|ID=241377792}} * ''Super špon'' (2007) roman {{COBISS|ID=230959104}} * ''Gozdni samotar'' (2006) roman {{COBISS|ID=228592384}} * ''Usodni piknik'' (2006) roman {{COBISS|ID=225777408}} * ''Bela past'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055104}} * ''Hudobna graščakinja'' (2005) roman {{COBISS|ID=223055360}} * ''Pozor, hud pes!'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065664}} * ''Grajski strah'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065408}} * ''Morska skrivnost'' (2005) roman {{COBISS|ID=218065152}} * ''Zvezde bodo ugasnile, če povem jim svojo zgodbo'' (2020) roman {{COBISS|ID=304897792 }} ===Dela za odrasle=== ; Romani * ''Na drugi strani Ljubljanice'' (1982) {{COBISS|ID=13073665}} * ''Drugo življenje'' (1987) {{COBISS|ID=17063169}} * ''Puščava (roman)'' (1997) {{COBISS|ID=63728128}} * ''Lipa zelenela je'' (1997–2000) epska serija {{COBISS|ID=107144704}} * ''[[Niki (roman)|Niki]]'' (2004) {{COBISS|ID=216184832}} * ''[[Babje leto]]'' (2005) {{COBISS|ID=219362560}} * ''Pasja grofica – Resnična Napoleonova ljubezen'' (2006) {{COBISS|ID=233180160}} * ''Zdomci med brati'' (2009) {{COBISS|ID=246680576}} ===Kriminalke=== * ''Umor na plaži'' (1989) tri kriminalne zgodbe {{COBISS|ID=26928128}} ===Dela v tujih jezikih=== * ''Zdomci među bračom'' (Tužna je nedelja) 1., 2. in 3. zvezek (Beograd 1989) roman {{COBISS|ID=246680576}} * ''Banda u šumi''; prevedel Vojin V. Ančić ([[Beograd]] 2005) {{COBISS|ID=126327564}} ===Feljton=== * ''Pavlihova frača'' (1991) {{COBISS|ID=24062976}} ===Avtobiografija=== * ''Dnevi pod Rožnikom'' (1994) {{COBISS|ID=40050176}} ===Satirični priročnik=== * ''Šola za pijance'' (2002) {{COBISS|ID=117419264}} ===Aforizmi=== * ''Misli v tabletah'' (2005) {{COBISS|ID=223602944}} ===Anekdote=== * ''Novinarske race'' (2006) {{COBISS|ID=222973696}} ===Poezija=== * ''Pesem o kralju Matjažu'' (2007) junaški ep, upesnjen po ljudskih motivih {{COBISS|ID=230823680}} == Opisi izbranih del za mladino in otroke == * [[Ninina pesnika dva]] je mladinski ljubezenski roman, v katerem Novak opisuje življenje dveh najstnikov na [[Poljanska gimnazija|Poljanski gimnaziji]]. Omenjena je tudi [[prekmurje|prekmurska]] pesem Vsi so venci vejli. * Otroška [[slikanica]] ''Miškin rdeči nosek'' govori o [[miš]]ki Polonci, ki je nekega dne, tako kot ''[[Grdi raček]]'', zagledala svojo podobo v jezeru. Zaskrbljena je ugotovila, da ima rdeč nos. Polonca ne ve, ali je z njo kaj narobe, ali je bolna ali pa imajo morda vse miške rdeče nosove. Pomagati ji ne morejo ne [[Sove|sova]], ne [[veter]], ne [[sonce]]. Do naravne mišje barve nosu ji pomaga mama. Nauk zgodbe: včasih je najboljše [[zdravilo]] ljubezen. * [[Zvon želja]] je druga knjiga iz zbirke Čarobni jantar. Junaki se odpravijo na [[Blejski grad]] in se srečajo z umetnostnim zgodovinarjem [[Stopar]]jem, ki jim razloži podrobnosti o gradu in [[zvon]]u želja v njem. * Podgana v pasti je pripoved o Petru Maliju, ki je s prijatelji ustanovil skrivno [[društvo]]. Kot prvo, so si vsi člani izbrali skrivna imena, nato pa ime dodelili še društvu - Klapa Petra Malega (po poglavarju), skrivno ime pa je bilo Kozličkova klapa. Njihova prva naloga je bila znebiti se moškega, katerega pravo ime je Ganimed, a ga otroci kličejo [[podgana]]. Ta gospod ima zelo rad majhne fante, katerim kupuje bonbone, sladoled, kokakolo, jih vabi v [[kino]] in podobno. Klapa desetletnega dečka se je temu uprla in ga spravila za zapahe. * Zbirka desetih knjig ''[[Zvesti prijatelji]]'' sodi med taborniško avanturistično [[proza|prozo]]. Govori o skupini [[tabornik]]ov (Uroš, Gorazd, Bor, Aleš, Miha, Luka, Barbara, Kristina, Tanja, Andreja, Petra, vodja Laci) in njihovih dogodivščinah. Zbirka se primerja tudi z zbirko Enid Blyton, ''[[Pet prijateljev]]''. * ''[[Geniji]]'' je kratka prozna zbirka za mlade, ki jo je napisalo 11 uveljavljenih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev (Bogdan Novak, [[Tone Partljič]], [[Dim Zupan]], [[Janja Vidmar]], [[Maja Novak]] in drugi). Poudarek je na težavah odraščanja. Naslov [[Geniji]] ima kar 3 pomene – ime založbe, mladostniki, ki berejo in pisatelji, ki so napisali knjigo zanje. * ''Lovci na petardarje'' je kratka, duhovita in napeta mladinska pripoved o otrocih, ki v naselju in pred [[osnovna šola|osnovno šolo]] uživajo v metanju petard. Roman, učenec te šole in najbolj navdušen nad petardami, nekega dne vrže petardo pred Branko. Ta začasno [[slepota|oslepi]]. Kasneje se pred šolo pojavijo rolkarji, ki razkrinkajo Romana in vse njegove prijatelje, ki se ukvarjajo s preprodajo petard. Zgodbo popestri [[ljubezen]] med Branko in Gorazdom. == Priznanja in nagrade == Leta [[1978]] je za svoje ustvarjanje prejel nagrado Tomšičevega sklada, leta [[1998]] pa še knjižnično nagrado, ki jo izbirajo mladi bralci po Sloveniji, [[Moja najljubša knjiga]], za delo ''[[Ninina pesnika dva]]''. == Viri == * Buttolo, F. (1982): ''Slovenska književnost''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Erhartič, B. idr. (2005): ''Na koncu stezic''. Ljubljana: Založba Rokus d. o. o. * Markelj, I. (2007): Članek v publikaciji ''Živa'' (priloga ''Dolenjskega lista''), marec 2007, str. 34. == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[slovenska mladinska književnost]] * [[slovenska književnost]] == Zunanje povezave == {{wikivir|Bogdan Novak}} * [http://www.bukla.si/index.php?prikaz=intervjuBukla&id_intervju=162 Intervju z B. Novakom] * [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=5&c_id=34080 Novak: Napoleon je ljubil Slovenko] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Bogdan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski časnikarji]] [[Kategorija:Bogdan Novak|*]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] 81wipusbslg7hmhmolfc7kf5kmwb4uo 0 115757 6682473 6616727 2026-05-29T06:10:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682473 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |official_name = Erfurt | settlement_type = Mesto |image_skyline= {{Photomontage|position=center | photo1a = Erfurt from above 1.JPG | photo2a = J24 021 Krämerbrücke.jpg | photo2b = Krämerbrücke, Erfurt 6.jpg | photo3b = Erfurt from above 2.JPG | photo3a = Erfurt, Dom und Severikirche.jpg | photo4a = Erfurt cathedral square (aka).jpg | size = 280 | spacing = 1 | color = white | border = 1 | foot_montage = v smeri urinega kazalca: pogled čez mesto, [[Krämerbrücke]] od zgoraj, Kaufmannskirche, Domplatz, Domberg iz [[Erfurtska stolnica|Erfurtske stolnic]] (''Erfurter Dom'') in cerkev sv. Ksaverija (''Severikirche'') }} |imagesize= |image_caption= |image_flag = Flagge der kreisfreien Stadt Erfurt laut Hauptsatzung.svg | flag_size = |image_seal = |image_shield = DEU Erfurt COA.svg | shield_size = |image_map = | map_size = |image_plan = Thuringia EF.svg |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{DEU}} |subdivision_type1 = [[Nemške zvezne dežele|Zvezna dežela]] |subdivision_name1 = [[Turingija]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |leader_title = Oberbürgermeister |leader_name = Andreas Bausewein<ref>[https://wahlen.thueringen.de/datenbank/wahl1/wahl.asp?wahlart=BM&wJahr=0000&zeigeErg=LAND&auswertung=2 Gewählte Bürgermeister - aktuelle Landesübersicht], Freistaat Thüringen, accessed 13 July 2021.</ref> |year_of_first_mention = 742 |leader_party = |population_as_of = <ref>"Bevölkerung der Gemeinden, erfüllenden Gemeinden und Verwaltungsgemeinschaften in Thüringen Gebietsstand: 31.12.2021"[https://statistik.thueringen.de/datenbank/TabAnzeige.asp?GGglied=1&GGTabelle=gem&tabelle=gg000102&startpage=99&csv=&richtung=&sortiere=&vorspalte=1&SZDT=&anzahlH=-1&fontgr=12&mkro=&AnzeigeAuswahl=&XLS=&auswahlNr=&felder=0&felder=1&felder=2&zeit=2021%7C%7Cs1&anzahlZellen=2199] (in German). Thüringer Landesamt für Statistik. June 2022.</ref> |population_total = 213.227 |area_total_km2 = 269,17 | population_density_km2 = auto |pushpin_map = Nemčija | coordinates_display = inline,title |latd= 50|latm= 59|lats= 0|latNS= N |longd=11|longm=2|longs=0|longEW=E |elevation_m = 194 |postal_code = 99084–99099 |area_code = 0361 |licence = EF |website = http://www.erfurt.de/ef/en/ |footnotes = }} '''Erfurt''' ({{IPA-de|ˈɛʁfʊʁt|-|De-Erfurt.ogg}})<ref>{{navedi knjigo |last1=Mangold |first1=Max |title=Das Aussprachewörterbuch |chapter=Erfurt |publisher=Duden Verlag |year=2005 |location=Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich |page=311 |chapter-url=http://www.duden.de |access-date=2011-06-22 |isbn=978-3-411-04066-7 }}</ref> je glavno in z dobrimi 200.000 prebivalci tudi največje mesto v [[Turingija|Turingiji]] v osrednji [[Nemčija|Nemčiji]]. Leži v široki dolini reke [[Gera (reka)|Gera]] (potek: Gera→ Unstrut→ [[Saale]]→ [[Laba]]→ [[Severno morje]]), v južnem delu [[Turinška kotlina|Turinške kotline]], severno od [[Turinški gozd|Turinškega gozda]]. Leži sredi skoraj ravne črte mest, ki jih sestavlja šest največjih turinških mest, ki tvorijo osrednji metropolitanski koridor dežele, »turinško mestno verigo« (''Thüringer Städtekette'') z več kot 500.000 prebivalci, ki se razteza od Eisenacha na zahodu, preko Gothe, Erfurta, [[Weimar]]ja in [[Jena|Jene]], do mesta [[Gera (mesto)|Gera]] na vzhodu. Erfurt in mesto Göttingen na jugu Spodnje Saške sta mesti z več kot 100.000 prebivalci, ki sta najbližje geografskemu središču Nemčije. Erfurt je 100 km jugozahodno od [[Leipzig]]a, 250 km severovzhodno od [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], 300 km jugozahodno od [[Berlin]]a in 400 km severno od [[München|Münchna]]. Staro mestno jedro Erfurta je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih središč v Nemčiji.<ref>Erfurt Tourismus (2003) ''Erfurt: Erlebnis Krämerbrücke'' [parallel title: ''Merchants' Bridge'']. Erfurt: Erfurt Stadtverwaltung</ref> Turistične znamenitosti so [[Krämerbrücke]] (Trgovski most), [[Stara sinagoga (Erfurt)|Stara sinagoga]] (''Alte Synagoge''), najstarejša še stoječa [[sinagoga]] v Evropi, Stolnični grič (''Domberg'') z [[Erfurtska stolnica|Erfurtsko stolnico]] (''Erfurter Dom'') in cerkvijo sv. Ksaverija (''Severikirche'') in [[citadela Petersberg]] (''Zitadelle Petersberg''), ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v srednji Evropi.<ref>[https://www.erfurt-tourismus.de/sehens-wissenswertes/sehenswertes/zitadelle-petersberg Zitadelle Petersberg - Im neuen Glanz erleben], Erfurt Tourismus & Marketing GmbH (in German). Retrieved 31 October 2016</ref> Gospodarstvo mesta temelji na kmetijstvu, vrtnarstvu in mikroelektroniki. Zaradi osrednje lokacije je postal logistično središče za Nemčijo in srednjo Evropo. Erfurt gosti drugi največji trgovski sejem v vzhodni Nemčiji (za Leipzigom) in javno televizijsko oddajo za otroke ''KiKa''. Mesto leži ov ''[[Via Regia]]'', srednjeveški trgovski in romarski cestni mreži. Sodobni Erfurt je tudi središče za hitre vlake ICE ter druga nemška in evropska prometna omrežja. Erfurt je bil prvič omenjen leta 742, ko je sveti Bonifacij ustanovil škofijo. Čeprav mesto politično ni pripadalo nobeni od Turinških držav, je hitro postalo gospodarsko središče regije in je bilo član [[Hansa|Hanzeatske lige]].<ref>Westholm, Gun (1994) ''Hanseatic Sites, Routes and Monuments: A Traveler's Guide to the Past and Present'', Uppsala: Gotland Centre for Baltic Studies</ref> V času [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] je bil del elektorata Mainz, kasneje je leta 1802 je postal del [[Prusija|Kraljevine Prusije]]. Od leta 1949 do 1990 je bil Erfurt del [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]] (NDR – tudi Vzhodna Nemčija). [[Univerza v Erfurtu]] je bila ustanovljena leta 1379 <ref name="uni-erfurt.de">{{navedi splet| url = https://www.uni-erfurt.de/en/university-of-erfurt/portrait/history-and-buildings/timeline/| title = University of Erfurt. History. Timeline| access-date = 31 January 2016| archive-date = 27 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180627091125/https://www.uni-erfurt.de/en/university-of-erfurt/portrait/history-and-buildings/timeline/| url-status = dead}}</ref> in je tako prva univerza, ustanovljena na geografskem območju, ki sestavlja današnjo Nemčijo. Zaprta je bila leta 1816 in ponovno ustanovljena leta 1994, z glavnim sodobnim kampusom na mestu, kjer je bila učiteljska šola. [[Martin Luther]] (1483–1546) je bil njen najslavnejši študent, ki je tam študiral od leta 1501, preden je leta 1505 vstopil v samostan svetega Avguština.<ref>Metaxas, Eric (2017) ''Martin Luther: The Man Who Rediscovered God and Changed the World'', New York: Viking Press</ref> Drugi znani Erfurtčani so srednjeveški filozof in mistik [[Mojster Eckhart]] (okoli 1260–1328), baročni skladatelj [[Johann Pachelbel]] (1653–1706) in sociolog [[Max Weber]] (1864–1920). == Zgodovina == === Predzgodovina in antika === Erfurt je staro germansko naselje. Najzgodnejši dokazi o človeški poselitvi izvirajo iz prazgodovine; arheološke najdbe severno od Erfurta so odkrile človeške sledi iz obdobja [[paleolitik]]a, ok. 10.000 pr. n. št. Zahodno od Erfurta v Frienstedtu je v dobi našega štetja obstajala velika germanska vas, ki so jo našli med gradnjo avtoceste. Kjer so odkrili tudi najstarejšo germansko besedo, ki so jo kdaj odkrili v Srednji Nemčiji, napisano v runski pisavi, je bila najdena na glavniku iz žrtvenega jaška beseda: ''kaba''. Iz rimskih časov pa so našli 200 kovancev iz 3. stoletja ter 150 rimskih keramičnih fragmentov in več kot 200 fibul. Tudi 11 inhumacijskih grobov skupine Haßleben-Leuna, ki je arheološka kulturna skupina. Najdba v Melchendorfu v južnem delu mesta je pokazala naselbino iz[[neolitik| neolitskega]] obdobja. {{Refn|group=note|As with the case of an anthropomorhic figurine excavated in Erfurt, some researchers including Olaf Höckmann<ref>{{cite journal|last=Höckmann|first=Olaf|title=Menschliche Darstellungen in der bandkeramischen Kultur|trans-title=Human representations in the band ceramic culture|language=de|journal=Jb. RGZM |volume=12|pages=1–34|year=1965}}</ref> indicated those were intentionally broken, since neolithic figurines in human figure were found in fragment in high ratio among excavations in central Europe.<ref>{{navedi splet |title=Gestures from artefacts within domestic rituals in the Neolithic: different attitudes to certain types of cult objects |first=Eszter |last=Bánffy |url=https://semioticon.com/virtuals/archaeology/banffycork.pdf |page=2 |access-date=2017-09-28 |author-link= |website=semioticon.com |archive-date=2016-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160909060539/http://www.semioticon.com/virtuals/archaeology/banffycork.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Neolithic Eastern and Central Europe|journal=The Oxford Handbook of Prehistoric Figurines|first=Eszter |last=Banffy|editor-first=Timothy|editor-last=Insoll|publisher=Oxford University Press|date=2017-04-13|url=https://books.google.com/books?id=CAGpDgAAQBAJ&q=prehistoric+erfurt&pg=PT908|page=711|access-date=2017-09-28|isbn=9780191663109}}</ref><ref>Table of contents is available for "The Oxford Handbook of Prehistoric Figurines" (2017) online.{{navedi splet|title=Table of Contents|url=http://bvbr.bib-bvb.de:8991/exlibris/aleph/a22_1/apache_media/FYHIP7H9LXV9YD8IL8EGLHBBKMQG41.pdf|access-date=2017-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170928060146/http://bvbr.bib-bvb.de:8991/exlibris/aleph/a22_1/apache_media/FYHIP7H9LXV9YD8IL8EGLHBBKMQG41.pdf|archive-date=28 September 2017|url-status=dead}}</ref>}} Turingijci so naselili območje Erfurta v l. 480 in dali svoje ime Turingiji v ok. 500. === Srednji vek === [[File:Schedel erfurt.jpg|thumb|upright=1.2|''Erfurt'', lesorez iz ''Nürnberške kronike'', 1493]] [[File:Alte Synagoge Erfurt.JPG|thumb|upright=1.2|[[Stara sinagoga (Erfurt)|Stara sinagoga]], najstarejša v Evropi (1094)]] [[File:Collegium Maius Erfurt.JPG|thumb|upright=1.2|''Collegium maius'', stavba stare univerze v Erfurtu (1392)]] Mesto se prvič omenja leta 742 pod imenom »Erphesfurt«: tega leta je sveti Bonifacij pisal papežu Zahariju in ga obvestil, da je v osrednji Nemčiji ustanovil tri škofije, eno od njih »v kraju, imenovanem Erphesfurt, ki je že že dolgo naseljena s poganskimi staroselci«. Vse tri škofije (drugi dve sta bili Würzburg in Büraburg) je Zaharij naslednje leto potrdil, čeprav je bil leta 755 Erfurt vključen v škofijo Mainz.<ref>{{navedi knjigo|last=Heinemeyer|first=Karl|title=Bonifatius: Heidenopfer, Christuskreuz, Eichenkult|year=2004|publisher=Stadtverwaltung Erfurt|pages=73–87|editor=Hardy Eidam |editor2=Marina Moritz |editor3=Gerd-Rainer Riedel |editor4=Kai-Uwe Schierz|language=de|chapter=Bonifatius in Mitteldeutschland}}</ref> Da je bil kraj že poseljen, pričajo arheološki dokazi, ki vključujejo 23 grobov in šest konjskih pokopov iz 6. in 7. stoletja.<ref>{{navedi knjigo|last=Schmidt|first=Christoph G.|title=Bonifatius: Heidenopfer, Christuskreuz, Eichenkult|year=2004|publisher=Stadtverwaltung Erfurt|pages=39–56|editor=Hardy Eidam |editor2=Marina Moritz |editor3=Gerd-Rainer Riedel |editor4=Kai-Uwe Schierz|language=de|chapter=Im Machtbereich der Merowinger: Politische und gesellschaftliche Strukturen in Thüringen vom 6. bis 8. Jahrhundert}}</ref> V srednjem veku je bil Erfurt pomembno trgovsko mesto zaradi svoje lege, blizu prehoda čez reko Gera. Skupaj z ostalimi petimi turinškimi mesti Gotha, Tennstedt, Arnstadt in Langensalza je bilo središče nemške cestne trgovine, zato so bila ta mesta zelo bogata. Erfurt je bil križišče pomembnih trgovskih poti: ''Via Regia'' je bila ena najpogosteje uporabljenih cest v smeri vzhod–zahod med Francijo in Rusijo (čez Frankfurt, Erfurt, Leipzig in [[Vroclav]]), druga pot v smeri sever–jug pa je bila povezava med pristanišči v Baltskem morju (npr. [[Lübeck]]) in močne zgornje italijanske mestne države, kot sta Benetke in Milano. V 10. in 11. stoletju sta tako cesar kot volilni knez Mainza imela nekatere privilegije v Erfurtu. Nemški kralji so imeli pomemben samostan na griču Petersberg in nadškofje iz Mainza so pobirali davke od ljudi. Okoli leta 1100 so nekateri ljudje postali svobodni državljani s plačilom letnega ''Freizins'' (davek na osvoboditev), kar je prvi korak k neodvisnosti mesta. V 12. stoletju so meščani v znamenje vedno večje neodvisnosti okrog Erfurta (na območju današnjega Jurija-Gagarinovega obroča) zgradili mestno [[obzidje]]. Po letu 1200 je bila uresničena neodvisnost in leta 1217 ustanovljen mestni svet; [[mestna hiša]] je bila zgrajena leta 1275. V naslednjih desetletjih je občina kupila ozemlje v lasti mesta okoli Erfurta, ki je bilo sestavljeno iz skoraj 100 vasi in gradov ter celo enega majhnega mesta (Sömmerda). Erfurt je postal pomembna regionalna sila med Turinško deželno grofijo okoli, Mainzem na zahodu in Saško na vzhodu. Med letoma 1306 in 1481 je bil Erfurt povezan z dvema drugima velikima mestoma Turingije (Mühlhausen in Nordhausen) v Zvezo mest Turingije, tri mesta pa so se skupaj pridružila Hanzeatski ligi leta 1430. Vrhunec gospodarskega razvoja je bil dosežen v 15. stoletju, ko je mesto imelo 20.000 prebivalcev, in bilo eno največjih v Nemčiji. Med letoma 1432 in 1446 je bilo postavljeno drugo in višje mestno obzidje. Leta 1483 je bila na griču Cyriaksburg v jugozahodnem delu mesta zgrajena prva mestna trdnjava. Leta 1184 se je v Erfurtu zgodila pomembna nesreča, imenovana [[Latrinska katastrofa v Erfurtu|''Erfurter Latrinensturz'']]. Kralj [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrik VI.]] je v stavbi Erfurtske stolnice sestal na posvetu za pogajanja o miru med dvema svojima vazaloma, nadškofom Konradom I. iz Mainza in deželnim grofom Ludvikom III. iz Turingije. Nakopičena teža vseh zbranih moških se je izkazala za pretežko, da bi jo tla prenesla, in so se zrušila. Po sodobnih poročilih je na desetine ljudi padlo v smrt v [[latrina|latrino]], straniščno jamo spodaj. Ludvik III., Konrad I. in Henrik VI. so afero preživeli.<ref>{{navedi splet|url=http://www.genealogie-mittelalter.de/ludowinger_landgrafen_von_thueringen/chronik_zu_erfurt.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20101004181057/http://www.genealogie-mittelalter.de/ludowinger_landgrafen_von_thueringen/chronik_zu_erfurt.html|url-status=dead|title=Chronicle of Erfurt|website=Web Archive|archive-date=2010-10-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.thefortweekly.com/issues/issue-1/curio-1-the-erfurter-latrinensturz/|title=Curio #1: The Erfurter Latrinensturz – The Fortweekly|language=en-US|access-date=2019-09-04}}</ref> Judovska skupnost v Erfurtu je bila ustanovljena v 11. stoletju in je skupaj z Mainzem, [[Worms]]om in [[Speyer]]jem postala ena najvplivnejših v Nemčiji. Njihova [[Stara sinagoga (Erfurt)|Stara sinagoga]] je še vedno ohranjena in je danes muzej, prav tako ''[[mikveh]]'' ob reki Gera blizu Krämerbrücka.<ref name="mikveh">Archeologists Discover Medieval Jewish Bath in Erfurt, 12.04.2007, Deutsche Welle, [http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2440473,00.html]</ref> Leta 1349, med valom preganjanja Judov med [[črna smrt|črno smrtjo]] po Evropi, so Jude v Erfurtu zgrabili, več kot 100 jih je bilo ubitih, ostale pa so pregnali iz mesta. Bogat judovski trgovec je pred preganjanjem svoje imetje zakopal v klet svoje hiše. Leta 1998 so ta zaklad našli med gradbenimi deli. ''Erfurtski zaklad'' z različnimi zlatimi in srebrnimi predmeti je danes prikazan na razstavi v sinagogi.<ref name="AID">{{cite journal |last=Stürzebecher |first=Maria |title=Zwei Schätze: Zeugnisse jüdischer Kultur in Erfurt |journal=Archäologie in Deutschland |issue=3/2014 |pages=32–35 |publisher=WGB |location=Darmstadt |date=June–July 2014 |language=de |issn=0176-8522 }}</ref> Le nekaj let po letu 1349 so se Judje vrnili v Erfurt in ustanovili drugo skupnost, ki pa jo je mestni svet leta 1458 razpustil. Leta 1379<ref name="ReferenceA">{{navedi splet| url = https://www.uni-erfurt.de/en/university-of-erfurt/portrait/history-and-buildings/| title = History and Buildings| accessdate = 2023-03-07| archive-date = 2017-07-31| archive-url = https://web.archive.org/web/20170731033906/https://www.uni-erfurt.de/en/university-of-erfurt/portrait/history-and-buildings/| url-status = dead}}</ref> je bila ustanovljena Univerza v Erfurtu. Skupaj z [[Univerza v Kölnu|Univerzo v Kölnu]] je bila ena prvih mestnih univerz v Nemčiji, medtem ko so bile običajno v lasti Landesherren. Nekatere stavbe te stare univerze so ohranjene ali obnovljene v ''Latinski četrti'' v severnem delu mesta (kot ''Collegium Maius'', študentski domovi ''Georgenburse'' in drugi, bolnišnica in cerkev univerze). Univerza je hitro postala vroča točka nemškega kulturnega življenja v renesančnem humanizmu z učenjaki, kot so Ulrich von Hutten, Helius Eobanus Hessus in Justus Jonas. === Zgodnja moderna doba === [[File:Erfurt-1650-Merian.jpg|thumb|left|Erfurt leta 1650]] [[File:Luftbild Statthalterei.jpg|thumb|''Kurmainzische Statthalterei'', sedež guvernerjev Erfurta (spredaj)]] [[File:Erfurt (German States) 1645 10 Ducat (Portugaloser).jpg|thumb|left|Kristina, švedska kraljica, upodobljena na erfurtskem kovancu za 10 dukatov iz leta 1645 {{refn|group=note| Med 1631 in 1648, med tridesetletno vojno, so Erfurt zasedle švedske sile,<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=tXSrLbIEDBMC|pages=490–491|title=Standard Catalog of World Gold Coins 1601 – present|edition=6|publisher=Krause|isbn=978-1-4402-0424-1|editor-last=Cuhaj|editor-first=George S.|year=2009a}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> tako se podoba kraljice Kristine pojavi na erfurtskih 10 dukatih iz leta 1645 (Portugaloser). Znano je, da obstaja sedem zlatih kovancev s podobo kraljice Kristine: edinstveni pet dukatov iz leta 1649,<ref>{{navedi knjigo |last1=Friedberg |first1=Arthur |last2=Friedberg |first2=Ira |year=2009 |title=Gold Coins of the World: From Ancient Times to the Present |pages=688–89|publisher= The Coin & Currency Institute |url=https://books.google.com/books?id=TlnoMdZu40UC |edition=8 |isbn=978-0-87184-308-1}}</ref> in šest primerkov iz leta 1645 po 10 dukatov.<ref>{{Citation |title=Kunker Rarities Auction |url=http://news.coinupdate.com/kunker-auctions-preview-1573 |access-date=1 March 2015 |archive-date=2023-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230123113043/http://news.coinupdate.com/kunker-auctions-preview-1573/ |url-status=dead }}</ref>}}]] Leta 1501 se je Martin Luther (1483–1546) preselil v Erfurt in začel študij na univerzi. Po letu 1505 je kot pater živel v [[samostan sv. Avguština, Erfurt|samostanu sv. Avguština]]. Leta 1507 je bil v Erfurtski stolnici posvečen v duhovnika. Leta 1511 se je za stalno preselil v [[Wittenberg]]. Erfurt je leta 1521 prvi sprejel protestantsko [[reformacija|reformacijo]].<ref>Metaxas, Eric (2017) ''Martin Luther: The Man Who Rediscovered God and Changed the World'', New York: Viking Press.</ref> Leta 1530 je mesto s Hammelburško pogodbo postalo eno prvih v Evropi, ki je bilo uradno dvokonfesionalno. Ta status je ohranilo skozi vsa naslednja stoletja. Poznejše 16. in 17. stoletje sta Erfurtu prinesla počasen gospodarski propad. Trgovina se je skrčila, prebivalstvo je upadalo in univerza je izgubila svoj vpliv. Samostojnost mesta je bila ogrožena. Leta 1664 je mesto z okolico prešlo pod oblast volilnega kneza Mainza in izgubilo neodvisnost. Med letoma 1665 in 1726 je bila na griču Petersberg zgrajena ogromna trdnjava za nadzor nad mestom in postavljen guverner, ki je vladal Erfurtu. V letih 1682 in 1683 je Erfurt doživel najhujša leta kuge v svoji zgodovini. Leta 1683 je več kot polovica prebivalstva umrla zaradi smrtonosne bolezni. V Erfurtu so znani lov na čarovnice od leta 1526 do 1705. Zapisi o poskusih so le nepopolni. Dvajset ljudi je bilo vpletenih v čarovniške procese in najmanj osem ljudi je umrlo. V poznem 18. stoletju je Erfurt doživel še en kulturni vrhunec. Guverner Karl Theodor Anton Maria von Dalberg je bil v tesnih odnosih z [Johann Wolfgang von Goethe|Johannom Wolfgangom von Goethejem]], [[Friedrich Schiller|Friedrichom Schillerjem]], [[Johann Gottfried Herder|Johannom Gottfriedom Herderjem]], [[Christoph Martin Wieland|Christophom Martinom Wielandom]] in [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelmom von Humboldtom]], ki so ga pogosto obiskovali na njegovem dvoru v Erfurtu. === Erfurt v obdobju napoleonskih vojn === [[File:Die Napoleonshöhe im Steiger bei Erfurt von NH Dornheim.jpg|thumb|''Die Napoleonshöhe im Steiger bei Erfurt'', ki ga je naslikal Nikolaus Dornheim leta 1812. Ta tempelj v grškem slogu z jamo, gredicami in vodnjakom v Stiegerwaldu, ki so ga slovesno odprli marca 1811 ob praznovanju Napoleonovega rojstnega dne, je bil novembra 1813 požgan in Erfurtčani in njihovi oblegovalci pa so ga leta 1814 popolnoma uničili.]] Erfurt je leta 1802 postal del Kraljevine Prusije kot nadomestilo za ozemlja, ki jih je Prusija izgubila proti Franciji na levem bregu [[Ren]]a.<ref name="Reichsdeputationshauptschluss documentArchive.de">{{navedi splet |title=Hauptschluß der ausserordentlichen Reichsdeputation |publisher=documentArchiv.de |url=http://www.documentArchiv.de/nzjh/rdhs1803.html |date=25 February 1803 |access-date=17 January 2016 |language=de }}</ref> Po kapitulaciji Erfurta je bilo mesto, njegovih 12.000 pruskih in saških branilcev pod Viljemom VI., princem Orange-Nassau, 65 topniških orodij ter citadela Petersberg in citadela Cyriaksburg 16. oktobra 1806 predana Francozom.<ref name="Petre 1907/1993">{{navedi knjigo |author=Francis Loraine Petre |title=Napoleon's Conquest of Prussia 1806 |publisher=Lionel Leventhal |year=1993 |orig-year=First published 1907 |isbn=1-85367-145-2|pages=194–95 |author-link= }}</ref> Ob kapitulaciji je imel francoski maršal [[Joachim Murat]] blizu Erfurta približno 16.000 vojakov.<ref name="Smith 1998">{{navedi knjigo |author=Digby Smith |title=The Napoleonic Wars Data Book |publisher=Greenhill |year=1998 |isbn=1-85367-276-9 |page=226 |author-link= }}</ref> S priključitvijo ozemlja Saška-Weimar Blankenhain je mesto postalo del [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]] leta 1806 kot kneževina Erfurt, ki je bila neposredno podrejena Napoleonu kot »cesarska državna domena« (francosko: ''domaine réservé à l'empereur'') , ločena od Renske zveze, ki so se ji pridružile okoliške dežele Turingije. Erfurt je upravljal civilni in vojaški senat[29] (Finanz- und Domänenkammer Erfurt) <ref name="Erfurt Chronik 1806–1814">{{navedi splet |url=http://www.erfurt.de/ef/de/erleben/entdecken/geschichte/chronik/111885.html |title=1806–1814: Erfurt unter französischer Besetzung |date=22 January 2013 |trans-title=1806–1814: Erfurt under French occupation |publisher=Erfurt Stadtverwaltung [Erfurt city administration] |language=de |access-date=2 January 2016 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925043753/https://www.erfurt.de/ef/de/erleben/entdecken/geschichte/chronik/111885.html |url-status=dead }}</ref> pod vodstvom francoskega guvernerja, s sedežem v Kurmainzische Statthalterei, ki je bil prej sedež mestnega guvernerja pod volilno enoto.<ref name="Fürstenkongress">{{navedi splet |url=http://www.erfurter-fuerstenkongress-1808.de/historie.htm |title=Kurzer historischer Überblick |trans-title=Brief historical overview |work=Napoleon's Fürstenkongress Erfurt |publisher=Euratibor |language=de |access-date=2 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304080322/http://www.erfurter-fuerstenkongress-1808.de/historie.htm |archive-date=4 March 2016 |url-status=dead }}</ref> Napoleon je prvič obiskal kneževino 23. julija 1807 in si ogledal citadele in utrdbe. Leta 1808 je potekal Erfurtski kongres, na katerem sta mesto obiskala [[Napoleon]] in [[Aleksander I. Ruski]]. Med svojo upravo so Francozi uvedli ulično razsvetljavo in davek na tuje konje za plačilo vzdrževanja cest. Peterskirche je trpela pod francosko okupacijo, njen inventar pa je bil prodan na dražbi drugim krajevnim cerkvam – vključno z orglami, zvonovi in celo stolpom kapele ''Corpus Christi'' (''Fronleichnamskapelle'') –, knjižnica nekdanjega samostana pa je bila podarjena Univerzi v Erfurtu ( in nato v knjižnico Boineburg, ko je bila univerza leta 1816 zaprta). Podobno so Francozi poškodovali citadelo Cyriaksburg, pri čemer so mestno obzidje delno razstavili na lovu za namišljenimi zakladi iz samostana, delavci pa so bili plačani od prodaje gradbenega materiala.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=upBXAAAAcAAJ&pg=PA21 |title=Ruinen oder Taschenbuch zur Geschichte verfallener Ritterburgen und Schlößer (etc.) |trans-title=Ruins, or: A pocketbook on the history of dilapidated knights' castles |author=Gerhard Robert Walter von Coeckelberghe-Dützele |publisher=Mich. Lechner |date=1834 |page=21 |access-date=23 January 2016 |language=de</ref> Leta 1811 so v spomin na rojstvo princa [[Napoleon II.|Napoleona II.]] na skupnem mestu postavili 21-metrski slavnostni steber (''Die Napoleonsäule'') iz lesa in mavca.<ref name="Denkmale Erfurts">{{navedi splet |url=http://www.thueringer-naturbrief.de/index.php?option=com_content&task=view&id=97&Itemid=187&limit=1&limitstart=5 |title=Denkmale Erfurts 1806–1814 |trans-title=Monuments of Erfurt 1806–1814 |publisher=Thüringer Naturbrief |language=de |access-date=3 January 2016 |archive-date=2022-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925043753/https://www.thueringer-naturbrief.de/index.php?option=com_content&task=view&id=97&Itemid=187&limit=1&limitstart=5 |url-status=dead }}</ref> Podobno je bil v gozdu Stiegerwald postavljen ''Napoleonshöhe'' – tempelj v grškem slogu, na vrhu katerega je krilata Zmaga s ščitom, mečem in sulico ter vsebuje doprsni kip Napoleona, ki ga je izklesal Friedrich Döll –, vključno z jamo z vodnjakom in cvetličnimi gredami, z uporabo velikega ribnika (''lavoratorium'') iz Peterskirche, slovesno odprta 14. avgusta 1811 po ekstravagantnem praznovanju Napoleonovega rojstnega dne, ki se je ponovilo leta 1812 s koncertom v Predigerkirche, ki ga je dirigiral avtor Louis Spohr. Ko se je po francoskem porazu v Rusiji oblikovala [[Vojna Šeste koalicije|Šesta koalicija]], je Napoleon 24. februarja 1813 ukazal Peterburški citadeli, naj se pripravi na obleganje in 25. aprila obiskal mesto, da bi pregledal utrdbe, zlasti obe citadeli. 10. julija 1813 je Napoleon za obrambo Erfurta postavil Alexandra d'Altona. Ko pa so Francozi odredili, da bo 1000 mož vpoklicanih v Grande Armée, so se rekrutom pridružili drugi državljani v izgredih 19. julija, ki so privedli do 20 aretacij, od katerih je francosko vojno sodišče 2 obsodilo na smrt; zato so Francozi ukazali zapreti vse gostilne in pivnice.<ref>{{navedi knjigo |editor=Willibald Gutsche |title=Geschichte der Stadt Erfurt |trans-title=History of the city of Erfurt |edition=2nd revised |language=de |location=Weimar |year=1989 |isbn=3-7400-0095-3 }}</ref> V enem tednu po odločilni zmagi Šeste koalicije pri Leipzigu (16.–19. oktober 1813) pa so Erfurt oblegale pruske, avstrijske in ruske čete pod poveljstvom pruskega generalporočnika von Kleista. Po prvi kapitulaciji, ki jo je 20. decembra 1813 podpisal d'Alton, so se francoske čete umaknile v dve trdnjavi Petersberg in Cyriaksburg, kar je omogočilo koalicijskim silam, da so 6. januarja 1814 vkorakale v Erfurt ob veselih pozdravih;<ref name="Erfurt Chronik 1814–1850">{{navedi splet |url=http://www.erfurt.de/ef/de/erleben/entdecken/geschichte/chronik/111888.html |title=1814–1850: Erfurt im preußischen Staat |date=22 January 2013 |trans-title=1814–1850: Erfurt in the Prussian state |publisher=Erfurt Stadtverwaltung [Erfurt city administration] |language=de |access-date=3 January 2016 |archive-date=2022-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922074157/https://www.erfurt.de/ef/de/erleben/entdecken/geschichte/chronik/111888.html |url-status=dead }}</ref> slavnostni steber ''Napoleonsäule'' je bil zažgan in uničen kot simbol zatiranja državljanov pod Francozi; podobno so 1. novembra 1813 zažgali ''Napoleonshöhe'' in ga popolnoma uničili Erfurtčani in njihovi oblegovalci leta 1814. Po razpisu za prostovoljce 3 dni pozneje se je 300 Erfurčanov pridružilo koalicijskim vojskam v Franciji. Končno so maja 1814 Francozi popolnoma kapitulirali, saj je 1700 francoskih vojakov zapustilo trdnjavi Petersberg in Cyriaksburg. V dveh mesecih in pol obleganja se je smrtnost v mestu zelo povečala; Leta 1813 je umrlo 1564 meščanov Erfurta, približno tisoč več kot prejšnje leto. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] je bil Erfurt 21. junija 1815 vrnjen Prusiji in postal glavno mesto enega od treh okrožij (''Regierungsbezirke'') nove province Saške, vendar so se nekateri južni in vzhodni deli erfurtskih dežel pridružili Blankenhainu in prešli v Veliko vojvodstvo Saška-Weimar-Eisenach naslednjega septembra. Čeprav je mesto na zahodu, jugu in vzhodu omejeno z ozemljem Turingije, je do leta 1944 ostalo del pruske province Saške. === Od 1815 === [[File:Kaffeetrichter2.JPG|thumb|left|Ulična podoba v južnem mestnem predelu (slog Gründerzeit)]] [[File:Kieler Straße Erfurt.JPG|thumb|Stanovanjski projekti v slogu Bauhaus iz leta 1930]] [[File:Bundesarchiv Bild 183-J0422-0203-002, Erfurt, Hotel "Erfurter Hof".jpg|thumb|left|Hotel »Erfurter Hof«, kraj prvega srečanja predsednikov vzhodno- in zahodnonemških vlad leta 1970]] Po revoluciji leta 1848 so mnogi Nemci želeli imeti enotno nacionalno državo. Poskus v tej smeri je bila propadla Erfurtska zveza nemških dežel leta 1850. [[Industrijska revolucija]] je Erfurt dosegla v 1840-ih, ko je bila zgrajena turinška železnica, ki je povezovala Berlin in Frankfurt. V naslednjih letih je bilo ustanovljenih veliko tovarn v različnih sektorjih. Ena največjih je bila ''Pruska kraljevska tovarna orožja'' leta 1862. Po združitvi Nemčije leta 1871 se je Erfurt z južne meje Prusije preselil v središče Nemčije, tako da utrdbe mesta niso bile več potrebne. Rušenje mestnih utrdb leta 1873 je privedlo do gradbenega razcveta v Erfurtu, saj je bilo zdaj mogoče graditi na območju, ki ga je prej zasedalo obzidje in širše. Nastalo je veliko javnih in zasebnih stavb, infrastruktura (kot so tramvaj, bolnišnice in šole) pa se je hitro izboljšala. Število prebivalcev je naraslo s 40.000 okoli leta 1870 na 130.000 leta 1914 in mesto se je širilo v vse smeri. ''Erfurtski program'' je sprejela Socialdemokratska stranka Nemčije na svojem kongresu v Erfurtu leta 1891. Med obema vojnama je mesto raslo. Proti stanovanjskemu pomanjkanju so se borili z gradbenimi programi in socialno infrastrukturo so razširili v skladu s socialno politiko [[Weimarska republika|Weimarske republike]]. Velika depresija med letoma 1929 in 1932 je za Erfurt povzročila katastrofo, skoraj vsak tretji je ostal brezposeln. Povečevali so se konflikti med skrajno levičarskimi in skrajno desno usmerjenimi sredinami, številni prebivalci pa so podprli novo nacistično oblast in [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]. Drugi, zlasti nekateri komunistični delavci, so se uprli novi upravi. Leta 1938 je bila nova sinagoga med [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] uničena. [[Judje]] so izgubili svoje premoženje in emigrirali ali bili deportirani v nacistična koncentracijska taborišča (skupaj s številnimi komunisti). Leta 1914 je podjetje ''Topf in sinovi'' začelo s proizvodnjo krematorijev in kasneje postalo vodilno na trgu v tej industriji. Pod nacisti je JA Topf & Sons koncentracijskim taboriščem Auschwitz-Birkenau, Buchenwald in Mauthausen-Gusen dobavljal posebej razvite krematorije, peči in pripadajoče naprave. 27. januarja 2011 so v nekdanjih prostorih podjetja v Erfurtu odprli spomenik in muzej, posvečen žrtvam holokavsta.<ref>Schüle, Annegret (2017) ''J.A Topf & Söhne: ein Erfurter Familieunternehmen und der Holocaust''. Erfurt: Landeszentrale für politische Bildung Thüringen</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Erfurt doživel več kot 27 britanskih in ameriških zračnih napadov, umrlo je približno 1600 civilistov. Bombardiran kot tarča naftne kampanje, je Erfurt utrpel le omejeno škodo in ga je 12. aprila 1945 zavzela ameriška 80. pehotna divizija.<ref>Stanton, Shelby, ''World War II Order of Battle: An Encyclopedic Reference to U.S. Army Ground Forces from Battalion through Division, 1939–1946'', Stackpole Books (Revised Edition 2006), p. 150</ref> 3. julija so ameriške enote zapustile mesto, ki je nato postalo del sovjetske okupacijske cone in sčasoma Nemške demokratične republike (Vzhodna Nemčija). Leta 1948 je Erfurt postal glavno mesto Turingije in je nadomestil [[Weimar]]. Leta 1952 so bile države v NDR razpuščene v korist centralizacije pod novo socialistično vlado. Erfurt je nato postal glavno mesto novega ''Bezirka'' (okrožja). Leta 1953 je bila ustanovljena Visoka šola za izobraževanje, ki ji je leta 1954 sledila visoka šola medicine, prva akademska ustanova v Erfurtu po zaprtju univerze leta 1816. 19. marca 1970 sta se v Erfurtu srečala voditelja vlad Vzhodne in Zahodne Nemčije [[Willi Stoph]] in [[Willy Brandt]], kar je bilo prvo tovrstno srečanje po delitvi Nemčije. V 1970-ih in 1980-ih, ko so se gospodarske razmere v NDR poslabšale, so številne stare stavbe v mestnih središčih propadle, medtem ko se je vlada proti stanovanjskemu pomanjkanju borila z gradnjo velikih naselij Plattenbau na obrobju. Miroljubna revolucija 1989/1990 je vodila do ponovne združitve Nemčije. [[File:DDR Street signs.jpg|thumb|Ulični znaki iz obdobja socializma, odstranjeni iz okolice mesta Erfurt po letu 1990]] S ponovnim oblikovanjem zvezne dežele [[Turingija]] leta 1990 je mesto postalo glavno mesto dežele. Po ponovni združitvi je v vzhodni Nemčiji nastopila globoka gospodarska kriza. Številne tovarne so se zaprle, veliko ljudi je izgubilo službo in se preselilo v nekdanjo Zahodno Nemčijo. Hkrati je bilo veliko stavb prenovljenih in infrastruktura se je močno izboljšala. Leta 1994 je bila odprta nova univerza, leta 1991 pa tudi Fachhochschule. Med letoma 2005 in 2008 se je gospodarska situacija izboljšala, saj se je stopnja brezposelnosti zmanjšala in so se razvila nova podjetja. Poleg tega se je število prebivalcev znova začelo povečevati. 26. aprila 2002 je prišlo do streljanja v šoli Gutenberg-Gymnasium. Od 1990-ih se je v Erfurtu uveljavil organizirani kriminal, saj je v mestu prisotnih več mafijskih skupin, vključno z armensko mafijo. Med drugimi dogodki sta bila rop in požig, usmerjen v gastronomski sektor, leta 2014 pa je prišlo do streljanja na odprti ulici. == Geografija == Erfurt leži na jugu Turinške kotline, rodovitnega kmetijskega območja med gorovjem [[Harz]] 80 km na severu in Turinškim gozdom 30 km na jugozahodu. Medtem ko so severni deli mestnega območja ravninski, južne sestavljajo hribovita pokrajina do 430 m nadmorske višine. V tem delu leži občinski gozd Steigerwald z bukvami in hrasti kot glavnima drevesnima vrstama. Na vzhodu in zahodu je nekaj negozdnih gričev, tako da dolina reke Gere znotraj mesta tvori kotlino. Severno od mesta je nekaj delujočih gramoznic, druge pa so zapuščene, poplavljene in se uporabljajo kot območja za prosti čas. Erfurt ima vlažno celinsko podnebje (''Dfb'') ali oceansko podnebje (''Cfb'') po Köppnovi podnebni klasifikaciji.<ref name = koppen>{{cite journal| last = Kottek | first = M.|author2=J. Grieser |author3=C. Beck |author4=B. Rudolf |author5=F. Rubel | title = World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated| journal = Meteorol. Z.| volume =15 | pages =259–263| url =http://www.schweizerbart.de/resources/downloads/paper_free/55034.pdf| doi =10.1127/0941-2948/2006/0130| access-date = 22 January 2013| year =2006| issue = 3| bibcode = 2006MetZe..15..259K}}</ref> Poletja so topla in včasih vlažna s povprečnimi najvišjimi temperaturami 23 °C in najnižjimi 12 °C. Zime so razmeroma hladne s povprečnimi visokimi temperaturami 2 °C in najnižjimi –3 °C. Topografija mesta ustvarja mikroklimo, ki jo povzroča lokacija v kotlini z včasih inverzijo pozimi (precej mrzle noči pod –20 °C) in neustreznim kroženjem zraka poleti. Letna količina padavin je le 502 milimetra z zmernimi padavinami skozi vse leto. Rahlo sneženje večinoma pada od decembra do februarja, vendar snežna odeja običajno ne ostane dolgo. === Upravne enote === [[File:Erfurt-Ortsteile.png|thumb|Okrožja Erfurta]] Erfurt meji na okrožja Sömmerda (občine Witterda, Elxleben, Walschleben, Riethnordhausen, Nöda, Alperstedt, Großrudestedt, Udestedt, Kleinmölsen in Großmölsen) na severu, okrožje Weimarer Land (občine Niederzimmern, Nohra, Mönchenholzhausen in Klettbach) na vzhodu, Ilm- Kreis (občine Kirchheim, Rockhausen in Amt Wachsenburg) na jugu in Gotha (občine Nesse-Apfelstädt, Nottleben, Zimmernsupra in Bienstädt) na zahodu. Samo mesto je razdeljeno na 53 okrožij. Središče tvorijo okrožje Altstadt (staro mesto) in okrožja Gründerzeit Andreasvorstadt na severozahodu, Johannesvorstadt na severovzhodu, Krämpfervorstadt na vzhodu, Daberstedt na jugovzhodu, Löbervorstadt na jugozahodu in Brühlervorstadt na zahodu. Več nekdanjih industrijskih okrožij so Ilversgehofen (ustanovljeno leta 1911), Hohenwinden in Sulzer Siedlung na severu. Drugo skupino okrajev zaznamujejo naselja Plattenbau, zgrajena v obdobju DDR: Berliner Platz, Moskauer Platz, Rieth, Roter Berg in Johannesplatz na severu ter Melchendorf, Wiesenhügel in Herrenberg na južnem delu mesta. Končno je veliko vasi s povprečno približno 1000 prebivalci, ki so bile vključene v 20. stoletju; vendar so do danes večinoma ostali na podeželju. === Demografija === Okoli leta 1500 je mesto imelo 18.000 prebivalcev in je bilo eno največjih mest v Svetem rimskem cesarstvu. Število prebivalcev je nato bolj ali manj stagniralo vse do 19. stoletja. Prebivalstvo Erfurta je bilo leta 1820 21.000 in se je povečalo na 32.000 leta 1847, v letu železniške povezave, ko se je začela industrializacija. V naslednjih desetletjih je Erfurt narasel na 130.000 ob začetku prve svetovne vojne in 190.000 prebivalcev leta 1950. Najvišjo vrednost je dosegel leta 1988 z 220.000 prebivalci. Slabe gospodarske razmere v vzhodni Nemčiji po ponovni združitvi so povzročile upad prebivalstva, ki je leta 2002 padlo na 200.000, nato pa se je leta 2011 ponovno povečalo na 206.000. Povprečna rast prebivalstva med letoma 2009 in 2012 je bila približno 0,68 % p. a, medtem ko se prebivalstvo v obmejnih podeželskih regijah vse hitreje zmanjšuje. Suburbanizacija je imela v Erfurtu le majhno vlogo. Zgodilo se je po ponovni združitvi za kratek čas v 1990-ih, vendar je bila večina primestnih območij znotraj upravnih mestnih meja. Tako kot v drugih mestih v vzhodni Nemčiji tujci predstavljajo le majhen delež prebivalstva Erfurta: približno 3,0 % je nenemcev po državljanstvu in skupno 5,9 % migrantov (po popisu EU iz leta 2011). Zaradi uradnega ateizma nekdanje NDR je večina prebivalstva nevernih. 14,8 % je pripadnikov Evangeličanske cerkve v osrednji Nemčiji in 6,8 % katoličanov (po popisu EU leta 2011). Judovsko skupnost sestavlja 500 članov. Večina se jih je v 1990-ih iz Rusije in Ukrajine preselila v Erfurt. == Kultura, znamenitosti in mestna pokrajina == === V kulturni zgodovini pomembni prebivalci === Teolog, filozof in mistik [[Mojster Eckhart]] (okoli 1260–1328) je pri približno 18 letih (okoli 1275) vstopil v [[Dominikanci|dominikanski]] samostan (''Predigerkloster'') v Erfurtu. Eckhart je bil dominikanski prior v Erfurtu od 1294 do 1298 in vikar Turingije od 1298 do 1302. Po enem letu bivanja v Parizu se je leta 1303 vrnil v Erfurt in od tam do leta 1311 opravljal svoje naloge kot provincial Saške.<ref>{{navedi splet |url=https://www.meister-eckhart-erfurt.de/predigerkloster |title=Predigerkloster. Die Predigerkirche und das Predigerkloster als Heimat von Meister Eckhart |website=meister-eckhart-erfurt.de |publisher=Evangelische Predigergemeinde Erfurt |access-date=2022-05-27}}</ref> [[Martin Luther]] (1483–1546) je od leta 1501 študiral pravo in filozofijo na Univerzi v Erfurtu. Od leta 1505 do 1511 je živel v samostanu svetega Avguština v Erfurtu kot pater.<ref name="augustinerkloster.de">{{navedi splet |url=http://www.augustinerkloster.de/en.html |title=Augustinerkloster |access-date=31 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205224722/http://www.augustinerkloster.de/en.html |archive-date=5 February 2016 |url-status=dead}}</ref> [[Johann Pachelbel]] (1653–1706) je služil kot organist v Predigerkirche (Pridigarska cerkev) v Erfurtu od junija 1678 do avgusta 1690. Pachelbel je v Erfurtu komponiral približno sedemdeset skladb za [[orgle]]. Mesto je rojstni kraj enega od bratrancev Johanna Sebastiana Bacha, Johanna Bernharda Bacha, pa tudi očeta Johanna Sebastiana Bacha, Johanna Ambrosiusa Bacha. Bachova starša sta se poročila leta 1668 v Kaufmannskirche (Trgovska cerkev), ki še vedno obstaja na glavnem trgu Angerja. Alexander Müller (1808–1863), pianist, dirigent in skladatelj, se je rodil v Erfurtu. Kasneje se je preselil v Zürich, kjer je bil vodja abonmajskih koncertov General Music Society. Max Weber (1864–1920) se je rodil v Erfurtu. <ref>{{navedi knjigo |last=Lehmann |first=Hartmut |title=Weber's Protestant Ethic |publisher=Cambridge University Press |date=1995 |page=118}}</ref> Bil je sociolog, filozof, pravnik in politični ekonomist, čigar ideje so močno vplivale na sodobno družbeno teorijo in družbene raziskave. Po letu 1906 je v Erfurtu živel skladatelj Richard Wetz (1875–1935), ki je postal vodilna oseba v glasbenem življenju mesta. Tu so nastala njegova glavna dela, vključno s tremi simfonijami, Rekviemom in božičnim oratorijem. Tekstilna oblikovalka Margaretha Reichardt (1907–1984) se je rodila in umrla v Erfurtu. Študirala je na Bauhausu od leta 1926 do 1930<ref>{{navedi knjigo |last=Korn |first=Ingolf |date=2012 |title=Margaretha-Reichardt-Haus |work=Bauhaus Reisebuch |ISBN=978-3-8321-9411-6 |publisher=Dumont Buchverlag |page=74}}</ref> in medtem delala z Marcelom Breuerjem na njegovih inovativnih dizajnih stolov. Njen nekdanji dom in tkalska delavnica v Erfurtu, Margaretha Reichardt Haus, je zdaj muzej, ki ga upravlja Angermuseum Erfurt. Znani sodobni glasbeniki iz Erfurta so Clueso, Boogie Pimps in Yvonne Catterfeld. === Muzeji === Erfurt ima različne muzeje, med njimi: * ''Stadtmuseum'' (občinski muzej) prikazuje vidike zgodovine Erfurta s poudarkom na srednjem veku, zgodnji moderni zgodovini, Martinu Luthru in univerzi. Drugi deli Stadtmuseuma so Neue Mühle (Novi mlin), stari vodni mlin, ki še vedno deluje, in Benaryspeicher (Benaryjevo skladišče) z razstavo starih tiskarskih strojev. * ''Alte Synagoge'' (Stara sinagoga) je ena najstarejših sinagog v Evropi.<ref name=altsyn>Jewish Life in Erfurt. Old synagogue. [http://juedisches-leben.erfurt.de/jl/en/middle-ages/old_synagogue/index.html Jewish Life in Erfurt. Old synagogue.] Retrieved 31 October 2016</ref> Zdaj je muzej lokalne judovske zgodovine. Hrani faksimile srednjeveških hebrejskih rokopisov in ''Erfurtski zaklad'', zaloga kovancev in zlatarskih del, ki naj bi pripadal Judom, ki so jih skrili leta 1349 v času pogromov črne kuge. * ''Erinnerungsort Topf & Söhne'' (spomenik Topf in sinovi) je na lokaciji tovarne podjetja, ki je zgradilo krematorij za Auschwitz in druga koncentracijska taborišča. Njegove razstave raziskujejo sodelovanje civilnega podjetja z nacionalsocialističnim režimom v holokavstu. * Spominski in izobraževalni center Andreasstrasse, (Stasijev muzej). Na mestu nekdanjega zapora Erfurt Stasi, kjer je bilo zaprtih več kot 5000 ljudi. 4. decembra 1989 so stavbo zasedli domačini. To je bil prvi od mnogih takih prevzemov Stasijevih stavb v nekdanji Vzhodni Nemčiji.<ref>The Local (4 December 2014) [http://www.thelocal.de/20141204/how-ordinary-people-smashed-the-stasi How ordinary people smashed the Stasi]. Retrieved 15 January 2018</ref> Danes ima razstave o zgodovini Vzhodne Nemčije in dejavnostih njenega režima. <gallery> File:Erfurt Stadtmuseum Haus zum Stockfisch.jpg|Mestni muzej File:Angermuseum Erfurt2.JPG|Angermuseum File:Naturkundemuseum Erfurt Eingangtor.jpg|Prirodoslovni muzej File:Defensionskaserne 3.jpg|Nemški hortikulturni muzej File:Erfurt, Museum für Thüringer Volkskunde.jpg|Muzej turinške folklore File:Erinnerungsort Topf und Söhne Erfurt.JPG|Muzej J.A. Topf & Söhne in spomin na holokavst File:Stasi Memorial Andreasstraße Erfurt.JPG| Spominski in izobraževalni center Andreasstrasse, nekdanji zapor Stasi File:Schloss Molsdorf 01.jpg|Dvorec Molsdorf </gallery> === Mestna krajina === [[File:Brühlervorstadt.JPG|thumb|Arhitektura iz Gründerzeita v okrožju Brühlervorstadt]] Mestno podobo Erfurta predstavlja srednjeveško jedro ozkih, zavitih uličic v središču, obdanih s pasom arhitekture ''Gründerzeit'', ustvarjene med letoma 1873 in 1914. Leta 1873 so bile mestne utrdbe porušene in na območju pred Erfurtom je bilo mogoče graditi hiše. V naslednjih letih je Erfurt doživel gradbeni razcvet. Na severnem območju (okrožja Andreasvorstadt, Johannesvorstadt in Ilversgehofen) so bila zgrajena stanovanja za tovarniške delavce, medtem ko so bila na vzhodnem območju (Krämpfervorstadt in Daberstedt) stanovanja za bele ovratnike in uradnike, jugozahodni del (Löbervorstadt in Brühlervorstadt) s čudovito dolino so se gradile vile in dvorci bogatih tovarnarjev in veljakov. V času med vojnama je nastalo nekaj naselij v slogu ''[[bauhaus]]'', pogosto kot stanovanjske zadruge. Po drugi svetovni vojni in v celotnem obdobju NDR je pomanjkanje stanovanj ostalo problem, čeprav je vlada začela velik program gradnje stanovanj. Med letoma 1970 in 1990 so bila zgrajena velika naselja Plattenbau s stolpnicami na severnem (za 50.000 prebivalcev) in jugovzhodnem (za 40.000 prebivalcev) obrobju. Po ponovni združitvi je bila obnova starih hiš v mestnem središču in predelih Gründerzeit velik problem. Zvezna vlada je dodelila znatne subvencije, tako da je bilo mogoče obnoviti številne hiše. V primerjavi z mnogimi drugimi nemškimi mesti je bilo v drugi svetovni vojni le malo Erfurta uničenega. To je eden od razlogov, zakaj center danes ponuja mešanico srednjeveške, baročne in neoklasicistične arhitekture ter stavb iz zadnjih 150 let. Javne zelene površine so ob reki Gera in v več parkih, kot so Stadtpark, Nordpark in Südpark. Največje zeleno območje je Egapark, hortikulturni razstavni park in botanični vrt, ustanovljen leta 1961. === Znamenitosti in arhitekturna dediščina === [[File:Erfurter Dom von Oben 08.jpg|thumb|upright=1.5| Stolnica sv. Marije (levo) in [[cerkev sv. Ksaverija, Erfurt|cerkev sv. Ksaverija]] (desno) na hribu Domberg]] V središču mesta je približno 25 cerkva in samostanov, večina v gotskem slogu, nekaj tudi v romanskem slogu ali mešanici romanskih in gotskih elementov, nekaj pa v poznejših slogih. Različni zvoniki označujejo srednjeveško središče in so privedli do enega od vzdevkov Erfurta kot »turinški Rim«.<ref>{{navedi splet| url = http://www.europeantraveler.net/te-erfurt.php| title = ''europeantraveler.net''| accessdate = 2023-03-07| archive-date = 2022-04-08| archive-url = https://web.archive.org/web/20220408174807/http://www.europeantraveler.net/te-erfurt.php| url-status = dead}}</ref> * ''Allerheiligenkirche'' (Cerkev vseh svetih) je gotska cerkev iz 14. stoletja na Marktstraße (Tržna ulica), kjer je kolumbarij. * ''Dom St. Marien'' ([[Erfurtska stolnica|Stolnica sv. Marije]]) se dviga nad Domplatzom, stolničnim trgom. Je škofovski sedež in ena glavnih znamenitosti Erfurta. Združuje romanske in gotske elemente in ima največji prosto nihajoči srednjeveški [[zvon]] na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://www.outdooractive.com/en/church/erfurt/st-mary-s-cathedral-and-st-severi-s-church-erfurt/16537650/ |title=St Mary's Cathedral and St Severi's Church, Erfurt |website=outdooractive.com |access-date=2022-05-28}}</ref> ki se imenuje ''Gloriosa''. Eno od umetniških del v stolnici je ''Mistična poroka sv. Katarine'' [[Lucas Cranach starejši|Lucasa Cranacha starejšega]], naslikana okoli leta 1520.<ref>[http://www.erfurt-tourismus.de/en/all-about-erfurt/famous-individuals/lucas-cranach/ Erfurt Tourismus. Famous Individuals. Lucas Cranach]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160413011339/http://www.erfurt-tourismus.de/en/all-about-erfurt/famous-individuals/lucas-cranach/ |date=13 April 2016}}. Retrieved 18 January 2018.</ref> * ''Lorenzkirche'' (cerkev sv. Lovrenca) je majhna gotska župnijska cerkev iz 14. stoletja na trgu Anger. * ''Martinikirche'' (cerkev sv. Martina) je bila zgrajena v 15. stoletju v gotskem slogu in v letih 1755–58 preurejena v baročno. Bila je hkrati del cistercijanskega samostana in župnijska cerkev Brühla, srednjeveškega primestnega območja. * ''Neuwerkskirche St. Crucis'' (nova cerkev svetega Križa) je gotska cerkev iz 15. stoletja na Neuwerkstraße, ki je bila kasneje spremenjena v baročno. Do leta 1285 jo je uporabljal samostan avguštink. * ''Schottenkirche St. Nikolai und St. Jakobi'' (cerkev škotskih menihov sv. Nikolaja in svetega Jakoba) je romanska samostanska cerkev iz 11. stoletja z baročno fasado, ki je bila kasneje uporabljena kot župnijska cerkev. * ''Severikirche'' ([[cerkev sv. Ksaverija, Erfurt|cerkev sv. Ksaverija]]) je druga največja župnijska cerkev za stolnico in stoji poleg nje na hribu Domberg. Je v gotskem slogu in je bila zgrajena okoli leta 1300. * ''Ursulinenkirche'' (cerkev sv. Uršule), je gotska cerkev na trgu Anger. Pripada samostanu sv. Uršule, ustanovljenem leta 1136.<ref>[http://www.bildungshaus-st-ursula.de/kloster.html Kloster St. Ursula. Geschichte]. Retrieved 15&nbsp;January 2018.</ref> Je edini srednjeveški samostan ali nunski samostan v Erfurtu, ki od odprtja neprekinjeno deluje. * ''Wigbertikirche'' (cerkev sv. Wigberta) je gotska cerkev iz 15. stoletja v bližini trga Anger. <gallery> Allerheiligenkirche Erfurt.jpg| Cerkev vseh svetih Erfurt Lorenzkirche vom Anger.jpg| cerkev sv. Lovrenca Martinikirche.jpg| cerkev sv. Martina Erfurt - Neuwerkskirche.jpg| cerkev svetega Križa Schottenkirche Erfurt.jpg|Schottenkirche Erfurt, Severikirche vom Petersberg gesehen-002.jpg| cerkev sv. Ksaverija Landtagprojekt Thueringen Erfurt 2011 (RaBoe) 110.jpg| cerkev sv. Uršule Wigbertikirche Erfurt2.JPG| cerkev sv. Wigberta </gallery> Najstarejši deli erfurtske ''Alte Synagoge'' (Stara sinagoga) segajo v 11. stoletje. Uporabljali so jo do leta 1349, ko je bila judovska skupnost uničena v pogromu, znanem kot ''pokol v Erfurtu''. Stavba je imela od takrat številne druge namene. V 1990-ih so jo konzervirali, leta 2009 pa je postala muzej judovske zgodovine. Arheologi so leta 2007 odkrili redko ''Mikve'', obredno kopel, ki izvira iz okoli leta 1250. Od septembra 2011 je dostopna obiskovalcem na vodenih ogledih. Leta 2015 sta bila stara sinagoga in Mikve nominirana za svetovno dediščino. Pogojno je bila uvrščena na seznam, vendar dokončna odločitev še ni bila sprejeta. <ref>[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5982/ Old synagogue and Mikveh in Erfurt – UNESCO world heritage centre]. Retrieved 31 October 2016</ref> Ko je bila v 19. stoletju podeljena verska svoboda, se je nekaj Judov vrnilo v Erfurt. Zgradili so svojo sinagogo na bregovih reke Gera in jo uporabljali od leta 1840 do 1884. Neoklasicistična stavba je znana kot ''Kleine sinagoga'' (Mala sinagoga). Danes se uporablja kot prireditveni center. Odprta je tudi za obiskovalce. ''Große Synagoge'' (Velika sinagoga), je bila odprta leta 1884, ker je skupnost postala večja in bogatejša. Ta stavba v mavrskem slogu je bila uničena med vsedržavnimi nacističnimi nemiri, 9. in 10. novembra 1938, znani kot Kristalna noč.<ref>Available at: [http://juedisches-leben.erfurt.de/jl/en/19-century/great_synagogue/index.html Jewish Life in Erfurt. Great synagogue.] Retrieved 31 October 2016</ref> Leta 1947 je bilo zemljišče, ki ga je zasedla Velika sinagoga, vrnjeno judovski skupnosti in zgradili so svoj trenutni bogoslužni prostor, ''Neue Synagoge'' (Nova sinagoga), ki so jo odprli leta 1952. To je bila edina stavba sinagoge, postavljena pod komunistično oblastjo v Vzhodni Nemčiji.<ref>[http://juedisches-leben.erfurt.de/jl/en/present/new_synagogue/index.html Jewish Life in Erfurt. New synagogue]. Retrieved 31 October 2016</ref> <gallery widths="200px" heights="180px"> File:Alte Synagoge Erfurt.JPG|Stara sinagoga File:Kleine Synagoge Erfurt2.JPG|Mala sinagoga File:Synagoge Erfurt.JPG|Nova sinagoga </gallery> === Ulice in trgi === Nekateri trgi so: * [[Krämerbrücke]] (Trgovski most) je najbolj znana turistična znamenitost Erfurta. Ta most iz 15. stoletja je popolnoma prekrit s stavbami in je edinstven v Evropi severno od Alp. Danes je v hišah nekaj trgovin z umetnimi izdelki in spominki. * ''Domplatz'' (Stolničnii trg) je največji trg v Erfurtu in eden največjih zgodovinskih trgov v Nemčiji. Do stolnice in cerkve sv. Ksaverija na njegovi zahodni strani se pride čez ''Domstufen'', širokih stopnic. Na severni strani leži sodišče, zgodovinska stavba iz leta 1880. Na vzhodni in južni strani stojijo zgodnjemoderne patricijske hiše. Na trgu sta Minervin vodnjak iz leta 1784 in Erthalov obelisk iz leta 1777. ''Domplatz'' je glavno prizorišče božičnega sejma v Erfurtu v decembru in lokacija ''DomStufen-Festivala'', poletnega gledališkega festivala na prostem. * ''Fischmarkt'' (Ribja tržnica) je osrednji trg središča Erfurta. Obdajajo ga renesančne patricijske hiše in mestna hiša, neogotska stavba iz leta 1882. Sredi trga je kip Rimljana, simbol neodvisnosti mesta, ki so ga postavili meščani leta 1591. * ''Wenigemarkt'' (Manjši trg) je majhen trg na vzhodni strani reke Gera (nasproti Fischmarkta na zahodni strani), obdan z zgodnjemodernimi patricijskimi in trgovskimi hišami. Vodnjak na tem trgu s skulpturo ''Pretepajoči se fantje'' je nastal leta 1975. Danes so na trgu Wenigemarkt tudi različne kavarne in bari. Poleg Wenigemarkta na Futterstraße je stavba Kaisersaal, neoklasicistična prireditvena dvorana iz leta 1831 (sedanja stavba). Tu je leta 1808 potekal Erfurtski kongres. * ''Anger'' (prvotno nemški izraz za »zeleno vas«) je raztegnjen trg v vzhodnem mestnem središču. Tu so povezane vse tramvajske proge, tako da je v 20. stoletju postalo novo mestno središče s številnimi pomembnimi stavbami. Na njegovi severni strani je glavna pošta, zgrajena leta 1886 v neogotskem slogu z izrazitim stolpom z uro. Na severovzhodu stoji spomenik Martinu Luthru iz leta 1889 pred trgovsko cerkvijo. Med cerkvijo in uršulinskim samostanom leži veleblagovnica "Anger 1" iz leta 1908. Na južni strani je Angermuseum, umetnostnozgodovinski muzej v Erfurtu, znotraj baročne palače iz leta 1711. Zahodni del trga Anger je obkrožen z velikimi historicističnimi poslovnimi hišami s konca 19. stoletja. Zahodni del trga zaznamuje vodnjak ''Angerbrunnen'' iz leta 1890. Jezuitski kolegij blizu Schlösserstraße je bil zgrajen leta 1737 in je bil v uporabi do prepovedi jezuitov leta 1773. <gallery> File:Krämerbrücke Erfurt II, Germany2.jpg|{{lang|de|[[Krämerbrücke]]}} File:P1010412-Montage.jpg|Božični sejem na Domplatzu File:Haus zum Roten Ochsen Fischmarkt.jpg|Fischmarkt File:Wenigemarkt Erfurt.JPG|Wenigemarkt File:Hauptpost Erfurt2.JPG|Pošta na trgu Anger File:Angermuseum Erfurt2.JPG|Angermuseum File:2011-05-19-erfurt-by-RalfR-44.jpg|Hirschgarten </gallery> === Fortifikacije === [[File:Zitadelle_Erfurt.jpg|thumb|[[Citadela Petersberg]]]] Od leta 1066 do 1873 je bilo staro mesto Erfurt obdano z utrjenim [[obzidje]]m. Približno leta 1168 so ga razširili, da je potekalo okoli zahodne strani griča Petersberg in ga zapiralo znotraj mestnih meja.<ref name=walls>Stadtverwaltung Erfurt (4 September 2012). [http://www.erfurt-web.de/Stadtbefestigung ''Stadtbefestigung einst und jetzt'']. Retrieved 28 December 2017</ref> Po združitvi Nemčije leta 1871 je Erfurt postal del novonastalega Nemškega cesarstva. Nevarnosti za mesto s strani saških sosedov in Bavarske ni bilo več, zato so se odločili, da se mestno obzidje poruši. Danes je ostalo le nekaj ostankov. Del notranjega zidu je mogoče najti v majhnem parku na vogalu Juri-Gagarin-Ring in Johannessstraße, drugi del pa pri protipoplavnem jarku (Flutgraben) blizu Franckestraße. V Brühlerjevem vrtu, za katoliško sirotišnico, je tudi majhen obnovljen del obzidja. Samo eden od utrjenih stolpov obzidja je ostal stal, na Boyneburguferju, vendar je bil uničen v zračnem napadu leta 1944. [[Citadela Petersberg]] je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi, ki se razprostira na 36 hektarih površine severozahodno od središča mesta. Gradili so jo od leta 1665 na griču Petersberg in je bila v vojaški uporabi do leta 1963. Od leta 1990 je bila znatno obnovljena in je zdaj odprta za javnost kot zgodovinsko mesto.<ref name="350jahre">Verein der Freunde der Citadelle Petersberg zu Erfurt e.V. (2015). ''350 Jahre Zitadelle Petersberg. Tagungsband: Wissenschaftliches Kolloquim zum 350. Jahrestages der Grundsteinlegung der Zitadelle Petersberg vom 29. Mai bis 31 Mai 2015. Universität Erfurt''.</ref> Citadela Cyriaksburg je manjša citadela jugozahodno od mestnega središča iz leta 1480. Danes je v njej nemški muzej hortikulture.<ref>[https://www.gartenbaumuseum.de/die-cyriaksburg.html ''Die Cyriaksburg: Sitz des Deutschen Gartenbaumuseums Erfurt''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171229232259/https://www.gartenbaumuseum.de/die-cyriaksburg.html |date=2017-12-29 }}. Retrieved 23 December 2017</ref> ==Pobratena mesta== Erfurt je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Partnerstädte|url=https://www.erfurt.de/ef/de/rathaus/sv/partner/index.html|website=erfurt.de|publisher=Erfurt|language=de|access-date=2019-11-25|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004191803/https://www.erfurt.de/ef/de/rathaus/sv/partner/index.html|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|HUN}} [[Győr]], Madžarska (1971) *{{flagicon|LTU}} [[Vilna]], Litva (1972) *{{flagicon|POL}} [[Kalisz]], Poljska (1982) *{{flagicon|GER}} [[Mainz]], Nemčija (1988) *{{flagicon|FRA}} [[Lille]], Francija (1991) *{{flagicon|USA}} Shawnee, Kansas, ZDA (1993) *{{flagicon|ARG}} San Miguel de Tucumán, Argentina (1993) *{{flagicon|BUL}} [[Loveč]], Bolgarija (1996) *{{flagicon|ISR}} [[Haifa]], Izrael (2000) *{{flagicon|CHN}} [[Xuzhou]], Kitajska (2005) *{{flagicon|MLI}} [[Kati]], Mali (2011) {{div col end}} ==Opomba== {{sklici|group=note}} {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Erfurt}} {{wikivoyage|Erfurt}} * [http://www.stadtpanoramen.de/en/erfurt/erfurt.html Erfurt City Panoramas] – Panoramic Views and virtual Tours * [http://www.kraemerbruecke.de/index.php?lng=eng Kraemerbruecke] *[https://web.archive.org/web/20070102141313/http://www.cityofshawnee.org/SisterCities/erfurt.htm Sister City (since 1993)] with Shawnee, Kansas * [http://www.myworldshots.com/Germany/Erfurt World Shots. Germany. Erfurt.] – Collection of photographs (English, Russian, Hebrew) * [http://www.topfundsoehne.de/ Memorial and Museum Topf & Sons. ] – Builders of the Auschwitz Oven *[http://historic-cities.huji.ac.il/germany/erfurt/erfurt.html Old maps of Erfurt] - Eran Laor Cartographic Collection, The National Library of Israel in [http://historic-cities.huji.ac.il/historic_cities.html Historic Cities Research Project] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Mesta v Turingiji]] [[Kategorija:Erfurt| ]] {{normativna kontrola}} h4s2vzjkcu32h6n7vbgqj7re7ynejs7 0 118704 6682386 6665653 2026-05-28T16:48:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt| conflict= Boksarska vstaja| partof=| campaign=| image=[[Slika:Boxer-tianjing-left.jpeg|300px]]| caption=Boksarski uporniki v Tjandžinu| date=[[2. november]] [[1899]]–[[7. september]] [[1901]]| place=[[Kitajska]]| casus=nezadovoljstvo zaradi prevelikega vpliva zahodnih sil| result=zmaga zavezniških sil| combatant1= '''[[Zavezništvo osmih držav]]''':<br> {{ikonazastave|Japonska}} [[Japonski imperij]]<br /> {{ikonazastave|Rusija}} [[Ruski imperij]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1896}} [[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Kraljevina Italija]]<br /> {{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]] ---- {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]]<ref group=op name=NL/><br> {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]<ref group=op name=BS/><br> {{ikonazastave|Španija}} [[Španija]]<ref group=op name=BS/> ---- {{ikonazastave|Qing Dynasty}} [[Dinastija Čing]] (do 1900)<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Vzajemna obramba južne Kitajske| | combatant2= '''Kitajska''':<br>[[Slika:Yihetuan flag.svg|24px]] uporniki (boksarji) <br />{{ikonazastave|Qing Dynasty}} [[Dinastija Čing]] (po 1900)| commander1='''Predstavništva:'''<br>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo|size=23px}} Edward Seymour<br/>'''Seymourjeva odprava:'''<br>{{flagicon|UKGBI}} Edward Seymour<br>'''Gaseleejeva odprava:'''<br>{{flagicon|UKGBI}} Alfred Gaselee<br>{{ikonazastave|Rusija}} Jevgenij Aleksejev<br>{{ikonazastave|Rusija}} Nikolaj Linevič<br>{{ikonazastave|Japonska}} Fukušima Jasumasa<br>{{ikonazastave|Japonska}} Jamaguči Motomi<br>{{ikonazastave|Francija}} Henri-Nicolas Frey<br>{{ikonazastave|Združene države Amerike|1896}} Adna Chaffee<br> '''Okupacijske enote:'''<br>{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} Alfred von Waldersee<br>'''Okupacija Mandžurije:'''<br>{{ikonazastave|Rusija}} Aleksej Kuropatkin<br>{{ikonazastave|Rusija}} Paul von Rennenkampf<br>{{ikonazastave|Rusija}} Pavel Miščenko<br>'''Vzajemna zaščita južne Kitajske:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Juan Šikaj<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Li Hongdžang <br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Šu Jingkuj <br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Lju Kunji <br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Džang Džidong | commander2='''Boksarji:'''<br>[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] Cao Futjan (usmrčen)<br>[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] Fžang Dečeng {{KIA}}<br>[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] Ni Dzančing <br>[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] Džu Hongdeng<br>'''Dinastija Čing:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} cesarica vdova Ciši<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Li Bingheng {{KIA}}<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Jušjan (usmrčen) <br>'''Vrhovni poveljnik:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Ronglu<br>'''Hušenjing:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Zaiji <br>'''Oblegovalci:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Nje Šičeng {{KIA}}<br>'''Reševalna armada:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Ma Jukun<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Song Čing <br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Džjang Guiti<br>'''Gansujska armada:'''<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Dong Fušjang<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Ma Fulu {{KIA}}<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} Ma Fušjang | strength1='''Seymourjeva odprava:'''<br>2.100–2.188{{sfn|Harrington|2001|p=29}}<br>'''Gaseleejeva odprava:'''<br>18.000{{sfn|Harrington|2001|p=29}}<br>'''Kitajska reševalna odprava:'''<br>2.500<ref name="Veterans">{{navedi splet|url=http://www.veteranmuseum.org/chinarelief.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140716013130/http://www.veteranmuseum.org/chinarelief.html|archive-date=16 July 2014|title=China Relief Expedition (Boxer Rebellion), 1900–1901|work=Veterans Museum and Memorial Center|access-date=20 March 2017}}</ref><hr>{{nowrap|'''Ruska vojska v Mandžuriji:'''}}<br>100.000<ref name="km">Pronin, Alexander (7 November 2000). [https://www.kommersant.ru/doc/17953 Война с Желтороссией] {{in lang|ru}}. ''Kommersant''. Retrieved 6 July 2018.</ref>–200.000<ref name="Hsu1978">{{cite encyclopedia|first = Immanuel C.Y. |last = Hsu |article = Late Ch'ing Foreign Relations, 1866–1905|editor=John King Fairbank|title=The Cambridge History of China|url=https://books.google.com/books?id=pEfWaxPhdnIC&q=20%2C000%20russian%20manchuria&pg=PA127|year=1978|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-22029-3|page=127}}</ref>| strength2=[[File:Yihetuan flag.svg|border|20px]] 100.000–300.000<br>boksarji in Rdeče svetilke<br>{{ikonazastave|Qing Dynasty}} 100.000 cesarske enote{{sfn|Xiang|2003|p=248}} * Deželne vojske ** Gansujski junaki ** Vuvejevi korpusi - Trdoživa vojska ** Vuvejevi korpusi - Odločna vojska * Osem preporov ** Vuvejevi korpusi - Osrednja divizija ** Hušenjing ** Pekinške poljske enote | casualties3 = 32.000 kitajskih kristjanov in 200 misijonarjev, ki so jih ubili boksarji v severni Kitajski<ref>Hammond Atlas of the 20th century (1996)</ref><br>100.000 v konfliktih ubitih vojakov in civilistov<ref>{{navedi novice |title=Boxer Rebellion |url=https://www.britannica.com/event/Boxer-Rebellion |newspaper=Encyclopedia Britannica}}</ref> | notes = {{sklici|group=op|refs= <ref name=NL>Nizozemska je zaradi svoje politike nevtralnosti v konflikt posegla neodvisno od zavezništva osmih narodov.</ref> <ref name=BS>Belgija in Španija nista napotili vojakov na Kitajsko, med obleganjem mednarodnih poslaništev pa sta bili udeleženi tudi njuni misiji.</ref> }} }} '''Boksarska vstaja''', '''boksarski upor''' ({{jezik-zh|t=義和團運動|s=义和团运动|p=Yìhétuán yùndòng}}) ali '''jihetuansko gibanje''' je bil upor na severu [[Kitajska|Kitajske]], uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem. Začel se je v pozni [[Dinastija Čing|dinastiji Čing]] leta 1899 in končal leta 1901. Upor je organiziralo [[Društvo pravičnih in složnih pesti]] (Jihečuan). Uporniki so bili v angleško govorečem delu sveta "boksarji", ker je veliko njih vadilo kitajske borilne veščine, takrat znane kot "kitajski boks". Upornike je porazila vojska osmih tujih zavezniških držav. Po [[Prva kitajsko-japonska vojna|prvi kitajsko-japonski vojni]] leta 1895 so se kmetje na severu Kitajske bali širjenja tujih vplivnih sfer in zamerili razširitev privilegijev krščanskih misijonarjev, ki so jih tujci uporabljali za zaščito svojih privržencev. Leta 1898 je severna Kitajska doživela več naravnih nesreč, vključno s poplavami [[Rumena reka|Rumene reke]] in sušami, za katere so boksarji krivili tuje in krščanski vpliv. Na začetku leta 1899 se je gibanje razširilo po [[Šandong]]u in [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], uničevalo tujo lastnino, kot so železnice, ter napadalo ali ubijalo krščanske misijonarje in kitajske kristjane. Dogodki so dosegli vrh junija 1900, ko so se uporniki, prepričani, da so neranljivi za tuje orožje, zbrali v Pekingu s sloganom "Podprite vlado Čingov in iztrebite tujce". Diplomati, misijonarji, vojaki in nekaj kitajskih kristjanov so se zatekli v diplomatsko poslansko četrt v Pekingu, ki so jo boksarji oblegali. Na Kitajsko je zatem prišla vojska osmih zavezniških držav, sestavljena iz [[Združene države Amerike|ameriških]], [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskih]], [[Velika Britanija|britanskih]], [[Francija|francoskih]], [[Nemško cesarstvo|nemških]], [[Kraljevina Italija |italijanskih]], [[Japonska|japonskih]] in [[Ruski imperij|ruskih]] vojakov, da bi razbila oblegovalce, in 17. junija napadla trdnjavo Dagu v Tjandžinu. Cesarica vdova Ciši je sprva oklevala in nato podprla boksarje in 21. junija izdala cesarski odlok, ki je bil dejansko [[vojna napoved]] invazijskim silam. Kitajsko uradništvo je bilo razdeljeno na tiste, ki so podpirali boksarje, in tiste, ki so bili na čelu s princem Čingom naklonjeni spravi. Vrhovni poveljnik kitajskih sil, mandžurski general Ronglu (Džunglu), je pozneje trdil, da je s svojimi ukrepi poskušal zaščititi tujce. Uradniki v južnih provincah so cesaričin ukaz za boj proti tujcem ignorirali. Zavezništvo osmih držav, ki sta ga cesarska kitajska vojska in boksarska milica sprva zavrnila, je na Kitajsko poslala 20.000 oboroženih vojakov. Zavezniška vojska je v Tjandžinu porazila cesarsko vojsko in 14. avgusta prispela v Peking in razbila petinpetdesetdnevno obleganje poslanske četrti. Sledilo je ropanje prestolnice in okoliškega podeželja in maščevalne usmrtitve vseh, ki so bili osumljeni, da so boksarji. Boksarski protokol z datumom 7. september 1901 je predvideval usmrtitev vseh vladnih uradnikov, ki so podpirali boksarje, namestitev tujih vojakov v Pekingu in plačilo 450 milijonov taelov srebra odškodnine v naslednjih 39 letih osmim osvajalskim državam. Vsota je presegala letne davčne prihodke kitajske vlade. Ravnanje dinastije Čing med boksarskim uporom je dodatno oslabilo njen nadzor nad Kitajsko in pripeljalo do velikih vladnih reform. ==Ozadje== ===Izvor boksarjev=== [[Slika:Boxer Rebellion.png|thumb|upright=1.2|Boksarska vstaja in Zavezništvo osmih držav, Kitajska, 1900–1901]] Gibanje Pravične in složne pesti (Jihečuan) je nastalo v celinskih delih severne obalne province Šandong,<ref name=":3">{{navedi knjigo |last=Hammond |first=Ken |title=China's Revolution and the Quest for a Socialist Future |publisher=1804 Books |year=2023 |isbn=9781736850084 |location=New York, NY |pages=}}</ref> ki so jo dolgo pestili družbeni nemiri, verske ločine in oborožene združbe. Ameriški krščanski misijonarji so bili verjetno prvi, ki so dobro izurjene, atletsko grajene mladeniče imenovali "boksarji", zaradi borilnih veščin, ki so jih vadili, in urjenja z orožjem. Njihova primarna praksa je bila duhovna. Vključevala je obredno sukanje mečev, nasilne [[prostracija|prostracije]] in zaklinjanja božanstev.<ref>Thompson, Larry Clinton (2009). ''William Scott Ament and the Boxer Rebellion: Heroism, Hubris, and the Ideal Missionary'', Jefferson, NC: McFarland and Co., Inc., p. 7</ref> Priložnosti za boj proti zahodnim vplivom in kolonizaciji so bile še posebej privlačne za brezposelne vaške moške, med katerimi je bilo veliko najstnikov.<ref>{{harvnb|Cohen|1997|p=[https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC&pg=PA114 114]}}</ref> Tradicija posedovanja neranljivosti je segala nekaj sto let v preteklost in dobila poseben pomen proti močnemu novemu orožju Zahoda.{{sfnb|Esherick|1987| pp = [https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC&pg=PA54 xii, 54–59, 96, etc.]}} Boksarji, oboroženi s puškami in meči, so trdili, da so nadnaravno neranljivi pred topovi, streli iz puške in napadi z nožem. Skupine boksarjev so trdile, da se bodo milijoni vojakov spustili iz nebes, da bi jim pomagali očistiti Kitajsko tujih zatiralcev.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lAxresT12ogC&pg=PA112|title=The origins of the Boxer War: a multinational study|author=Lanxin Xiang|year=2003|publisher=Psychology Press|page=114|isbn=0-7007-1563-0}}</ref> Leta 1895 je prefekt Caodžova in kasnejši guverner Jušjan kljub različnim pogledom na njihove heterodoksne prakse sodeloval z Družbo velikih mečev, katere prvotni namen je bil boj proti razbojnikom.<ref name="auto1">{{harvnb|Cohen|1997| pp=[https://archive.org/details/historyinthreeke00paul/page/19/mode/1up 19–20]}}</ref> Nemški katoliški misijonarji Družbe Božje besede so okrepili svojo prisotnost na tem območju, deloma tako, da so lahko sprejeli precejšen del spreobrnjencev, ki so ''"potrebovali zaščito pred zakonom"''.<ref name="auto1"/> Ob neki priložnosti je leta 1895 velika razbojniška tolpa, ki jo je premagala družba Družba velikih mečev, trdila, da so katoličani, da bi se izognili sodnemu pregonu. Meja med kristjani in razbojniki je postajala vedno bolj nejasna.<ref name="auto1"/> Nekateri misijonarji, kot je Georg Maria Stenz, so svoje privilegije uporabili tudi za posredovanje v tožbah. Veliki meči so se odzvali tako, da so napadali katoliške posesti in cerkve in jih požigali.<ref name="auto1"/> Guverner Jušjan je pod diplomatskim pritiskom iz prestolnice usmrtil več voditeljev Velikega meča, vendar ni kaznoval nikogar drugega. Po usmrtitvah se je začelo pojavljati vedno več tajnih združb.{{sfnb|Cohen|1997| pp=[https://archive.org/details/historyinthreeke00paul/page/19/mode/1up 19–20]}} Prva leta so bila združbe lokalne in ne široko gibanje z enotnim ciljem, vendar so utrle pot boksarjem. Boksarji iz Šandonga so bili bolj kot zaradi tujih vplivov zaskrbljeni zaradi pomanjkanja tradicionalnih družbenih in moralnih vrednot, kot je sinovska pobožnost. Eden od voditeljev, Džu Hongdeng (Džu Rdeča svetilka), je začel kariero kot potujoči zdravilec, specializiran za kožne razjede, in pridobil široko spoštovanje z zavračanjem plačil za svoje zdravljenje.{{sfnb|Cohen|1997|pp= [https://books.google.com/books?id=ky4_whmgIZcC&pg=PA30 27–30]}} Džu je trdil, da izvira iz cesarjev [[Dinastija Ming|dinastije Ming]], saj je imel njihov priimek. Napovedal je, da je njegov cilj ''"oživiti Čing in uničiti tujce"''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lAxresT12ogC&pg=PA115|title=The origins of the Boxer War: a multinational study|author=Lanxin Xiang|year=2003|publisher=Psychology Press|page=115|isbn=0-7007-1563-0}}</ref> Boksarji so na tujce gledali kot na nosilce tujih vplivov. Njihovi "primarni vragi" so postali krščanski misijonarji, "sekundarni vragi" pa kitajski spreobrnjenci v krščanstvo. Oboje je bilo treba spreobrniti, izgnati ali ubiti.<ref>{{navedi knjigo|author=Victor Purcell|title=The Boxer Uprising: A Background Study|url=https://books.google.com/books?id=2MeUoD9G9xAC&pg=PA125|year=2010|publisher=Cambridge UP|page=125|isbn=978-0-521-14812-2}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Diana Preston|title=The Boxer Rebellion: The Dramatic Story of China's War on Foreigners That Shook the World in the Summer of 1900|url=https://archive.org/details/boxerrebelliondr00dian|url-access=registration|year=2000|publisher=Walker|page=[https://archive.org/details/boxerrebelliondr00dian/page/25 25]|isbn=978-0-8027-1361-2}}</ref> ===Vzroki za konflikt in nemire=== Boksarska vstaja je bila [[Imperializem|protiimperialistično]] gibanje, ki je skušalo izgnati tujce iz Kitajske in odpraviti sistem tujih koncesij in s pogodbami najetih pristanišč.<ref>{{navedi knjigo |last=Hammond |first=Ken |title=China's Revolution and the Quest for a Socialist Future |publisher=1804 Books |year=2023 |isbn=9781736850084 |location=New York, NY |pages=}}</ref>{{Rp|page=131}} Upor je imel več vzrokov.<ref name=":02">{{navedi knjigo |last1=Driscoll |first1=Mark W. |url= |title=The Whites Are Enemies of Heaven: Climate Caucasianism and Asian Ecological Protection |date=2020 |publisher=Duke University Press |isbn=978-1-4780-1016-6 |doi=10.2307/j.ctv1931h82 |jstor=j.ctv1931h82 |s2cid=229542406}}</ref>{{Rp|page=211}} Stopnjevanje napetosti je povzročilo, da so se Kitajci obrnili proti "tujim vragom", ki so se v poznem 19. stoletju prerivali za oblast.<ref>Robert Bickers, ''The Scramble for China: Foreign Devils in the Qing Empire, 1832–1914'' (Penguin, 2011) [http://www.royalasiaticsociety.org.cn/wp-content/uploads/2020/11/RAS.Journal2013.pdf#page=342 online review] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220508031709/http://www.royalasiaticsociety.org.cn/wp-content/uploads/2020/11/RAS.Journal2013.pdf#page=342 |date=8 May 2022}}</ref> Gibanje so sprožili uspehi Zahoda pri obvladovanju Kitajske, naraščajoče protiimperialistično razpoloženje in ekstremne vremenske razmere. Suša, ki so ji sledile poplave v provinci Šandong v letih 1897–1898, je prisilila kmete, da so pobegnili v mesta in iskali hrano za preživetje.{{sfnp|Thompson|2009|p=9}} Glavni vzrok nezadovoljstva na severu Kitajske je bila misijonarska dejavnost. Boksarji so nasprotovali predvsem dejavnostim nemških misijonarjev v Šandongu in nemški koncesiji v Čingdau.<ref name=":3" />{{Rp|page=131}} ''Sporazum iz Tjandžina'' in ''Pekinška konvencija'', podpisana leta 1860 po [[Druga opijska vojna|drugi opijski vojni]], sta tujim misijonarjem podelila svobodo pridiganja kjer koli na Kitajskem in pravico do nakupa zemljišč za gradnjo cerkva.{{sfnb|Esherick|1987|p=77}} Prebivalstvo je bilo zelo ogorčeno zaradi odvzema kitajskih templjev in njihove zamenjave s katoliškimi cerkvami, ki so veljale za zavestno motenje starodavne kitajske veščine skladnega urejanja zunanjega in notranjega prostora (''[[feng šuj]]'').<ref name=":02" />{{Rp|page=211}} Naslednji vzrok nezadovoljstva med Kitajci je bilo uničevanje kitajskih grobišč, da bi se naredil prostor za nemške železnice in telegrafske zveze.<ref name=":02" />{{Rp|page=211}} Nemški odgovor na kitajske proteste proti nemškim železnicam je bilo streljanje protestnikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=271}} K uporu so prispevale tudi slabe gospodarske razmere v Šandongu.<ref name=":4">{{navedi knjigo |last=Schuman |first=Michael |title=Superpower Interrupted: The Chinese history of the World |url=https://archive.org/details/superpowerinterr0000schu |date=2021 |publisher=PublicAffairs |isbn=978-1-5417-8833-6 |edition= |location=New York}}</ref>{{Rp|page=270}} Gospodarstvo severnega Šandonga je bilo osredotočeno na proizvodnjo [[bombaž]]a, ki jo je zelo oviral uvoz tujega bombaža.<ref name=":4" />{{Rp|page=270}} Zmanjšal se je tudi promet po Velikem kanalu med rekama Čjantang in [[Jangce]], kar je dodatno spodkopavalo gospodarstvo.<ref name=":4" />{{Rp|page=270}} Veliko ogorčenje je povzročil nemški katoliški duhovnik Georg Stenz, ki je verjetno serijsko posiljeval Kitajke v okrožju Džuje v Šandongu.<ref name=":02" />{{Rp|page=211}} V napadu, znanem kot incident Džuje, so kitajski uporniki poskušali ubiti Stenza v njegovem misijonu.<ref name=":02" />{{Rp|page=211}} Ker ga niso našli, so ubili dva druga misijonarja. Nemčija je poslala svoje Vzhodnoazijsko ladjevje zasest zaliv Džjapdžov na južni obali polotoka Šandong.{{sfnb|Esherick|1987|p=[https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC&pg=PA363 123]}} Decembra 1897 je cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] izjavil, da namerava zasesti del Kitajske, kar je sprožilo "borbo za koncesije", v kateri so si tudi [[Velika Britanija]], [[Francija]], [[Ruski imperij|Rusija]] in [[Japonska]] zagotovile svoje vplivno področje na Kitajskem.{{sfnb|Esherick|1987|pp=129–130}} Nemčija je pridobila izključni nadzor nad razvojnimi posojili, rudarstvom in lastništvom železnic v provinci Šandong. Rusija je pridobila vpliv na vsem ozemlju severno od [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]]<ref name="dallin">{{navedi knjigo |last1=Dallin |first1=David J. |title=The Rise of Russia in Asia |date=2013 |publisher=Read Books Ltd |isbn=978-1-4733-8257-2 |chapter=Chapter 2: The Second Drive to the Pacific, Section Port Arthur}}</ref>) in precejšnje davčne olajšave za trgovanje v [[Mongolija|Mongoliji]] in Šindžjangu.<ref>{{navedi knjigo|last=Paine|first=S. C. M.|title=Imperial Rivals: China, Russia, and Their Disputed Frontier|chapter-url=https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain|chapter-url-access=registration|access-date=22 February 2018|year=1996|publisher=M.E. Sharpe|isbn=978-1-56324-724-8|page=[https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain/page/162 162]|chapter=Chinese Diplomacy in Disarray: The Treaty of Livadia}}</ref> Ruske koristi so bile podobne nemškim v provincah Fengtjan, Džilin in Hejlongdžjan. [[Francija]] je pridobila vpliv v [[Junan]]u, večino provinc Guangšdžjan in Guangdong, [[Japonska]] provinco Fudžjan, Velika Britanija pa celotno porečje Jangceja.<ref name="china" /> Prošnjo Italije za provinco Džedžjang je kitajska vlada zavrnila.<ref name="china">{{navedi knjigo |last1=Lo Jiu-Hwa |first1=Upshur |title=Encyclopedia of World History, Ackerman-Schroeder-Terry-Hwa Lo, 2008: Encyclopedia of World History Volume 7 of Encyclopedia of World History |date=2008 |publisher=Fact on File Publishing, Inc Bukupedia |pages=87–88}}</ref> Na zakupljenih in koncesijskih ozemljih so imele tuje sile polno oblast. Ruska vlada je svoje ozemlje zasedla z vojsko, uvedla svojo zakonodajo in šolstvo, prevzela prednostno pravico rudarjenja in sečnje lesa, naselila svoje državljane in v več mestih celo vzpostavila svojo občinsko upravo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Shan |first1=Patrick Fuliang |title=The Development of the North Manchuria Frontier, 1900–1931 |date=2003 |publisher=McMaster University |location=Hamilton, Ontario |page=13}}</ref> Oktobra 1898 je skupina boksarjev napadla krščansko skupnost vasi Lijuantun, kjer je bil tempelj žadastega cesarja spremenjen v katoliško cerkev. Spori okoli cerkve so se začeli že leta 1869, ko je bil tempelj podeljen krščanskim vaščanom. Incident je bil prvi, v katerem so boksarji uporabili slogan ''"Podprite Čing, uničite tujce!"'', po katerem so bili znani kasneje.{{sfnb|Esherick|1987|pp=143–144, 163}} Boksarji so se v spopadih s cesarsko vojsko sprva imenovali "Milica, združena v pravičnosti".{{sfnb|Esherick|1987|p=253}} Z uporabo besede "milica" namesto "boksarji" so se želeli distancirali od prepovedanih sekt borilnih veščin in skušali svojemu gibanju dati legitimnost skupine, ki je zagovarjala ortodoksnost.{{sfnb|Esherick|1987|p=32}} Nasilje nad misijonarji in kristjani je sprožilo ostre odzive diplomatov, ki so ščitili svoje interese in svoje državljane.<ref>Spence (1999), pp. 231–232.</ref> Leta 1899 je francoski minister v Pekingu pomagal misijonarjem pridobiti odlok, ki je vsem redovom v rimskokatoliški hierarhiji podelil status pravne osebe, kar je omogočilo lokalnim duhovnikom podpreti svoje ljudi v pravnih ali družinskih sporih in zaobiti lokalne uradnike. Ko je nemška vlada prevzela Šandong, so se številni Kitajci bali, da so tuji misijonarji in morda vse krščanske dejavnosti imperialistični poskusi "rezljanja melone", se pravi kolonizacije Kitajske po delih.{{sfnb|Esherick|1987|loc=Ch 3 "Imperialism for Christ's Sake", pp. 68–95}} Kitajski uradnik je sovražnost do tujcev jedrnato izrazil z naslednjo izjavo: ''"Odnesite svoje misijonarje in svoj opij in boste dobrodošli."''{{sfnp|Thompson|2009|p=12}} Leta 1899 se je boksarska vstaja razvila v množično gibanje.<ref name=":3" />{{Rp|page=131}} Leto prej sta reformo cesarja Guangšuja po sto treh dneh z državnim udarom prekinila cesarica vdova Ciši in general Juan Šikaj.<ref name=":3" />{{Rp|page=|pages=12-13}} Politična elita Činga se je ukvarjala z vprašanjem, kako obdržati svojo oblast,<ref name=":3" />{{Rp|page=13}} vlada pa je na boksarje začela gledati kot na sredstvo za pomoč pri zoperstavljanju tujim silam.<ref name=":3" />{{Rp|page=13}} Kitajci so za povzročitelje nacionalne krize na splošno šteli tuje agresorje,{{sfnb|Cohen|1997|p=114}} kasneje pa je jim je bilo veliko Kitajcev za to hvaležnih.<ref name="auto">{{navedi knjigo|last1=Liu|first1=Qikun|title=Ba guo lian jun nai zheng yi zhi shi = Eight-nation alliance|last2=劉淇昆|date=2021|isbn=978-957-13-9199-1|edition=Chu ban|location=Tai bei shi|oclc=1273665236}}</ref> Vlada Činga je bila namreč zelo pokvarjena. Preprosti ljudje so se pogosto soočali z izsiljevanjem vladnih uradnikov, vlada pa jim ni nudila nobene zaščite.<ref name="auto"/> ==Vojska dinastije Čing== Vojska dinastije Čing je doživela velik udarec v [[Kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonski vojni 1894–1895]], kar je spodbudilo njeno reformo. Med boksarsko vstajo je bila reforma še v zgodnjih fazah. Glavnino vojske Činga med boksarsko vstajo so tvorili vojaki iz Džilija in vojaki iz drugih provinc, ki so prišli šele po koncu glavnih spopadov.<ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Powell |first=Ralph |title=The Rise of Chinese Military Power 1895–1912 |publisher=Princeton University Press |year=1955 |pages=107–113}}</ref> Različni viri število vojakov ocenjujejo na 110.000 do 360.000.<ref name=":1"/> Neuspeh sil Činga, da bi se uprle zavezniškim silam, ni bil presenetljiv zaradi omejenega časa za reformo in dejstva, da se najboljše kitajske čete niso vojskovale, temveč so ostale v Huguangu in Šandongu. Posebno pomanjkljivo usposobljen je bil častniški zbor. Mnogim častnikom je primanjkovalo osnovnega znanja o strategiji in taktiki, četam na terenu pa niso aktivno poveljevali niti tisti, ki so bili usposobljeni. Redni vojaki so bili znani kot slabi strelci, medtem ko je bila konjenica slabo organizirana in ni bila izkoriščena v celoti. Taktično so Kitajci še vedno ohranjali svoje prepričanje o premoči obrambe. Pogosto so se umaknili takoj, ko so bili obkroženi, kar je bilo mogoče pripisati pomanjkanju bojnih izkušenj in usposabljanja ter pomanjkanju pobude poveljnikov, ki so se raje umaknili kot krenili v protinapad. V primerjavi s kitajsko-japonsko vojno je bil kljub temu dosežen opazen napredek, saj kitajske čete niso množično bežale kot prej. Če bi jih vodili pogumni častniki, bi se čete pogosto borile do smrti, kot se je zgodilo pod Nje Šičengom in Ma Jukunom.<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Powell |first=Ralph |title=The Rise of Chinese military power 1895–1912 |year=1955 |pages=116–118}}</ref> Kitajsko topništvo je bilo bolj cejeno in je v bitki pri Tjencinu povzročilo veliko več žrtev kot kitajska pehota.<ref name=":2"/> ==Boksarska vojna== ===Zaostrovanje krize=== [[Slika:Chinese Muslim Kansu Braves 1900 Boxer Rebellion.jpg|thumb||Kitajski muslimani (Hui) iz Gansuja, znani kot Gansujski junaki, so 11. junija 1900 ubili japonskega diplomata; tujci so jih imenovali ''"islamska drhal"''<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=2YleP1OP4HsC&q=rear%20braves%20rabble%20armed%20trained&pg=PA26 |title=The Boxer Rebellion |author=Lynn E. Bodin |year=1979 |publisher=Osprey |pages=26, 40 |isbn=0-85045-335-6 }}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ]] Januarja 1900 je cesarica vdova Ciši z večino konservativcev na cesarskem dvoru spremenila svoje stališče do boksarjev in izdala odloke v njihovo obrambo, kar je povzročilo proteste tujih sil. Ciši je pozvala provincialne oblasti, naj podprejo boksarje, vendar jih je to storilo le malo.<ref name=":4" />{{Rp|page=272}} Spomladi 1900 se je boksarsko gibanje hitro širilo severno od Šandonga na podeželje blizu Pekinga. Boksarji so požigali krščanske cerkve, ubijali kitajske kristjane in ustrahovali kitajske uradnike, ki so jim stali na poti. Ameriški minister Edwin H. Conger je poslal Washingtonu telegram, da ''"cela država mrgoli lačnih, nezadovoljnih in brezupnih brezdelnežev"''.{{sfnp|Thompson|2009|p=42}} 30. maja so diplomati pod vodstvom britanskega ministra Claudea Maxwella MacDonalda od kitajskega dvora zahtevali, da v Peking pridejo tuji vojaki, da bi branili poslaništva. Kitajska vlada je nerada privolila in naslednji dan se je z vojnih ladij osmih držav izkrcalo 435 vojakov in z vlakom odpotovalo iz Daguja (Taku) proti Pekingu.{{sfnp|Thompson|2009|p=42}} 5. junija 1900 so boksarji prekinil železniško progo med Pekingom in Tjandžinom. 11. junija so vojaki generala Dong Fušjanga, ki so varovali južni del obzidanega dela Pekinga, pri mestnih vratih Jongding ubili tajnika japonske misije Sugijamo Akiro.{{sfnb|Preston|2000|p=70}} Dongove čete so kmalu po prihodu v Peking tako zelo ogrožale tuje misije,<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lAxresT12ogC|title=The Origins of the Boxer War: A Multinational Study|author=Lanxin Xiang|year=2003|publisher=Psychology Press|page=207|isbn=0-7007-1563-0}}</ref> da so za njihovo obrambo v Peking poklicani marince Združenih držav Amerike.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=S8YtE0SIDq0C&pg=PA25 |title=The United States Marines in North China, 1894–1942 |author=Chester M. Biggs |year=2003 |publisher=McFarland |page=25 |isbn=0-7864-1488-X}}</ref> [[Slika:BoxerRevolutionarybyGeorgeSStuart.jpg|left|thumb| George S. Stuart: Boksar s sulico in mečem; voščena lutka]] Nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] je bil tako vznemirjen zaradi kitajskih muslimanskih čet, da je prosil osmanskega sultana [[Abdul Hamid II.|Abdula Hamida II.]], naj poskuša preprečiti napade muslimanskih čet. Sultan je leta 1901 na Kitajsko poslal Enver pašo, vendar je bil upor takrat že končan.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=PvVlS3ljx20C&pg=PA237|title=The Politicization of Islam: Reconstructing Identity, State, Faith, and Community in the Late Ottoman State|author=Kemal H. Karpat|year=2001|publisher=Oxford University Press US|page=237|isbn=0-19-513618-7}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=رشيد رضا|first=محمد|title=مجلة المنار؛ الجزء 4|year=1901|pages=229–230|language=ar}}</ref> 11. junija 1900 so v diplomatski četrti v Pekingu videli prvega boksarja. Nemški vojaki so fanta ujeli in ga brez pravega razloga ubili.<ref>Weale, B.L. ''Indiscreet Letters from Peking''. New York: Dodd, Mead, 1907, pp. 50–51.</ref> V odgovor je tisto popoldne v obzidano diplomatsko četrt Pekinga vdrlo na tisoče boksarjev in požgalo številne krščanske cerkve. Nekaj žrtev so žive zažgali.<ref>{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/warriorsofrising00edge|url-access=registration|title=Warriors of the Rising Sun: A History of the Japanese Military|author=Robert B. Edgerton|year=1997|publisher=W.W. Norton & Company|page=[https://archive.org/details/warriorsofrising00edge/page/70 70]|isbn=0-393-04085-2}}</ref> Ameriški in britanski misijonarji so se zatekli v metodistični misijon, napad nanj pa so ameriški marinci odbili. Vojaki britanskega veleposlaništva in nemške misije so ustrelili in ubili več boksarjev.<ref>Morrison, p. 270</ref> Muslimanski borci iz Gansuja in boksarji so se skupaj z drugimi Kitajci maščevali za tuje napade na Kitajce in pobili kitajske kristjane okoli poslaništev.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=tURwAAAAMAAJ&q=kansu+braves+baron+von|title=Dragon Lady: The Life and Legend of the Last Empress of China|author1=Sterling Seagrave |author2=Peggy Seagrave |year=1992|publisher=Knopf|page=320|isbn=978-0-679-40230-5}}</ref> ===Seymourjev pohod=== [[Slika:BoxerJapaneseMarines.jpg|thumb|Japonski marinci, ki so služili v Seymourjevi odpravi]] [[Slika:China imperialism cartoon.jpg|thumb|left|Francoska politično propagandna karikatura, ki prikazuje Kitajsko kot pito, ki jo bodo razrezali kraljica [[Viktorija Britanska|Viktorija]] (Združeno kraljestvo), cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] (Nemčija), car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] (Rusija), Marianne (Francija) in samuraj (Japonska), medtem ko voditelj boksarjev Dong Fušjang protestira]] Ko so razmere postajale vse bolj nasilne, so vlade osmih sil 10. junija 1900 iz Daguja v Peking poslale drugo večnacionalno vojsko 2000 mornarjev in marincev pod poveljstvom viceadmirala Edwarda Seymourja. Največ vojakov je bilo britanskih. Vojska se je s soglasjem kitajske vlade odpeljala z vlakom iz Daguja v Tjandžin. Ker je bila železniška proga od tam proti Pekingu uničena, se je Seymour odločil, da bo pot nadaljeval peš, če bo potrebno, saj je bilo do Pekinga le 120 km. Kitajski dvor je princa Činga pri Dzongli Jamenu zamenjali z mandžurskim princem Duanom, ki so ga tujci imenovali "Krvavi kralj". Duan je bil na strani boksarjev in proti tujcem in je kmalu ukazal napad na tuje sile. General Nie Šičeng, zmeden zaradi nasprotujočih si ukazov iz Pekinga, je spustil Seymourjevo vojsko mimo.{{sfn|Leonhard|p=12}} [[Slika:SeymourTianjin.jpg|thumb|Admiral Seymour se 26. junija s svojimi ranjenci vrača v Tjandžin]] Po odhodu iz Tjandžina so sile hitro dosegle Langfang, kjer je bila železniška proga uničena. Seymourjevi inženirji so jo poskušali popraviti progo, potem pa so Kitajci njegovo vojsko obkolili in napadli. Pet tisoč Dong Fušjangovih "Gansujskih junakov" in neznano število koksarjev je 18. junija v [[bitka pri Langfangu|bitki pri Langfangu]] doseglo drago, a veliko zmago nad Seymourjevimi enotami.{{sfn|Leonhard|p=18}}{{sfnb|Cohen|1997|p=[https://books.google.com/books?id=ky4_whmgIZcC&pg=PA49 49]}} [[Slika:Italian mounted infantry in China 1900 HD-SN-99-01989.jpg|thumb|Italijanska konjeniška ehota pri Tjencinu leta 1900]] 18. junija je Seymour izvedel za napade na diplomatsko četrt v Pekingu in se odločil nadaljevati pohod. 19. junija so uporniki njegovo vojsko ustavili in jo prisilili na umik proti jugu. Med umikajočimi je bilo več kot 200 ranjencev. Vojski je primanjkovalo hrane, streliva in sanitetnega materiala. Na srečo so odkrili veliko skrito skladišče streliva Čing, za katerega osem zavezniških vojsk prej ni vedelo. Vojska se je tam vkopala in čakala na pomoč. Obkolile so jo cesarske čete in boksarji in jo skoraj neprekinjeno napadale. Oblegancem je prišlo na pomoč 1800 mož, med njimi 900 ruskih vojakov in 500 britanskih mornarjev in prebilo blokado. Seymourjevi vojaki so pred umikom uničili orožje in strelivo, ki ga niso mogli odnesti, in se 26. junija brez odpora umaknili v Tjancin. Seymourjeve izgube med odpravo so bile 62 mrtvih in 228 ranjenih. ===Nasprotujoča si stališča cesarskega dvora=== [[Slika:Qing Imperial Army.jpg|thumb|Cesarski vojaki med boksarsko vstajo]] Cesarica vdova Ciši je 16. junija v Pekingu sklicala množični zbor svojega dvora, da bi dorekli, ali naj podprejo boksarje in izženejo tujce ali poiščejo diplomatsko rešitev. Visokemu uradniku, ki je dvomil v učinkovitost boksarjev, je odgovorila, da je ljudska podpora boksarjev na podeželju skoraj splošna in da bi bilo njihovo zatiranje težko in nepriljubljeno, zlasti med pohodom tujih čet.{{sfnb|Esherick|1987|pp=[https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC 289–290]}}<ref name="Purcell2010">{{navedi knjigo|author=Victor Purcell|title=The Boxer Uprising: A Background Study|url=https://books.google.com/books?id=2MeUoD9G9xAC&q=cannot%20rely%20charms%20heart%20people%20lose&pg=PA250|date=2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-14812-2|pages=250–}}</ref> ===Obleganje pekinške diplomatske četrti=== [[Slika:Western Legations Peking 1900 Clowes Vol VII.jpeg|thumb|300px|Zemljevid pekinške diplomatske četrti]] [[Slika:The Capture of the Forts at Taku.jpg|thumb| Fritz Neumann: ''Osvojitev utrdb v Takuju'' (Dagu)]] 15. junija je kitajska cesarska vojska postavila morske mine v reko Bejhe (Pejho), da bi preprečila napad ladjevja osmih zavezniških držav. Po prekinitvi železniške proge in komunikacij med Tjandžinom in Pekingom so zavezniki znatno okrepili svojo vojaško prisotnosti. 17. junija so zavzeli utrdbe v Daguju, ki so branile dostope do Tjandžina, in nato dovažali vedno več vojakov. Cesarica vdova Ciši je še isti dan prejela ultimat z zahtevo, da Kitajska tujcem preda popoln nadzor nad vsemi svojimi vojaškimi in finančnimi zadevami.<ref>{{navedi knjigo|title=The Last Empress: The She-Dragon of China|author=Keith Laidler|year=2003|publisher=John Wiley & Sons|page=221|url=https://books.google.com/books?id=QLPZ7294oSIC&pg=PA221|isbn=0-470-86426-5}}</ref> Cesarica je nanj pred celim Velikim svetom kljubovalno izjavila: ''"Tuje sile so zdaj začele agresijo in izumrtje našega naroda je neizbežno. Če bi samo prekrižali roke in se jim predali, ne bi imela obraza, da bi po smrti srečala svoje prednike. Če že moramo izginiti, zakaj se ne borimo do smrti?"''<ref>{{navedi knjigo|title=The Boxer catastrophe|issue=Issue 583 of Columbia Studies in the Social Sciences|author=Chester C. Tan|year=1967|edition=reprint|publisher=Octagon Books|page=73|url=https://books.google.com/books?id=_gcOAQAAMAAJ&q=extinction+nation| isbn=0-374-97752-6}}</ref> Cesarska vojska je na njen ukaz blokirala pekinško diplomatsko četrt in jo začela oblegati. Cesarica je ob tem izjavila: ''"Vedno sem menila, da je bilo leta 1860 zavezniškim vojskam dovoljeno prelahko pobegniti. Takrat je bilo potrebno le skupno prizadevanje, ki bi Kitajski prinesli zmago. Danes imamo končno priložnost za maščevanje".'' Menila je, da se ji bodo v boju proti tujcem pridružili milijoni Kitajcev, saj so imeli od Mandžurcev ''"veliko koristi"''. Cesarica je diplomatom ukazala, da v 24 urah zapustijo mesto v spremstvu cesarske vojske.<ref>Tan, p. 75</ref> Oblegani diplomati so se naslednje jutro sestali, da bi razpravljali o cesaričinem ultimatu. Večina se je hitro strinjala, da kitajski vojski ne morejo zaupati. Ker so se bali, da bi jih ubili, so cesaričino zahtevo zavrnili. Nemški diplomat, baron Clemens von Ketteler, se je odločil, da bo svoje pritožbe posredoval cesarskemu dvoru. Baron je kljub nasvetom kolegov z enim samim pomočnikom in ekipo nosačev, ki so nosili njegov udobni stol, zapustil diplomatsko četrt. Na poti v cesarsko palačo ga je ubil mandžurski kapitan.<ref>{{navedi knjigo|title=Warriors of the Rising Sun: A History of the Japanese Military|author=Robert B. Edgerton|year=1997|publisher=W. W. Norton & Company|page=[https://archive.org/details/warriorsofrising00edge/page/82 82]|isbn=0-393-04085-2|url=https://archive.org/details/warriorsofrising00edge/page/82}}</ref> Njegovemu pomočniku je uspelo pobegniti in obvestiti diplomate, ki so se odločili, da bodo še naprej kljubovali cesaričinemu ukazu, da zapustijo Peking. Začelo se je utrjevanje zgradb. Večina tujih civilistov, med njimi tudi veliko misijonarjev, se je zatekla v britansko poslaništvo, ki je bilo največje.<ref>Diana Preston, p. 87, ''A Brief History of the Boxer Rebellion'', {{ISBN|1-84119-490-5}}</ref> Večina kitajskih kristjanov je bila nastanjena v sosednji palači princa Suja, ki so ga tuji vojaki prisilili oditi.<ref>Diana Preston, p. 79, ''A Brief History of the Boxer Rebellion'', {{ISBN|1-84119-490-5}}</ref> [[Slika:Boxer2y.jpg|thumb|left|Predstavniki ZDA, Indije, Francije, Italije, Britanije, Nemčije, Avstro-Ogrske in Japonske in osebje vojske zavezniških držav]] 21. junija je cesarica vdova izdala cesarski odlok z izjavo, da so se začele sovražnosti, in ukazom, da se redna kitajska vojska pridruži boksarjem v njihovih napadih na invazijske čete. Odlok je bil ''[[De iure - de facto|de facto]]'' [[vojna napoved]]. Vojne niso uradno napovedali tudi zavezniki.{{sfnb|Klein| 2008}} Regionalni kitajski guvernerji na jugu, ki so poveljevali posodobljenim vojaškim enotam, so oblikovali Pakt vzajemne obrambe jugovzhodnih provinc.<ref name="Luo2015">{{navedi knjigo|author=Zhitian Luo|title=Inheritance within Rupture: Culture and Scholarship in Early Twentieth Century China|url=https://books.google.com/books?id=avlyBgAAQBAJ&pg=PA19|date= 2015|publisher=Brill|isbn=978-90-04-28766-2|pages=19–}}</ref> Cesaričine vojne napovedi niso priznali. Šteli so jo za nezakonito in jo zamolčali javnosti. Guverner Juan Šikaj je vse svoje sile uporabil za zatiranje boksarjev v Šandongu, guverner Džang pa se je začel pogajanja s tujci v [[Šanghaj]]u, da bi svojo vojsko izvzel iz spopadov. Zaradi nevtralnosti teh pokrajinskih in regionalnih guvernerjev je večina kitajskih vojaških sil ostala iozven konflikta.<ref>Hsu, ''The Rise of Modern China'' pp. 393–398.</ref> Poslaništva Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije, Avstro-Ogrske, Španije, Belgije, Nizozemske, ZDA, Rusije in Japonske so se nahajala v četrti južno od [[Prepovedano mesto|Prepovedanega mesta]]. Obleganje četrti se je začelo 20. junija in trajalo do 14. avgusta 1900. Tja se je zateklo skupno 473 tujih civilistov, 409 vojakov, marincev in mornarjev iz osmih držav ter približno 3000 kitajskih kristjanov. Kompleks so branili z osebnim orožjem, tremi mitraljezi in starim topom, ki je dobil vzdevek Mednarodni top, ker je bila cev britanska, lafeta italijanska, granate ruske in posadka ameriška. Obrambo je vodil britanski minister za Kitajsko Claud Maxwell MacDonald. Katoliško Severno stolnico (Bejtang) je branilo 43 francoskih in italijanskih vojakov, 33 tujih katoliških duhovnikov in redovnic ter približno 3200 kitajskih katoličanov. Branilci so trpeli zaradi pomanjkanja hrane in imeli velike izgube zaradi min, ki so jih Kitajci razstrelili v predorih pod mestom. Število kitajskih vojakov in boksarjev, ki so oblegali diplomatsko četrt in Bejtang, ni znano.{{sfnb|Rhoads|2000| p=[https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA72 72]}} Severno stolnico so napadali mandžurski praporščaki princa Dzajjija iz Tigrovega in Božanskega korpusa.<ref>{{navedi knjigo|title=China and the allies, Volume 1|author=Arnold Henry Savage Landor|year=1901|publisher=Charles Scribner's sons|page=24}}</ref> [[Slika:1900 China war, burning of the Temple.jpg|thumb|Amédée Forestier: Zavezniški vojaki leta 1900 požigajo kitajski tempelj Šanhajguan]] 22. in 23. junija so kitajski vojaki in boksarji zažgali območja severno in zahodno od britanskega poslaništva, da bi zastrašili branilce. Požar je zajel tudi najstarejšo in najbogatejšo knjižnico na svetu. Za izgubo neprecenljivih knjig sta sprti strani obtoževali druga drugo.<ref>{{navedi novice|url=http://www.ifla.org/IV/ifla62/62-davd.htm|title=Destruction of Chinese Books in the Peking Siege of 1900. Donald G. Davis, Jr. University of Texas at Austin, Cheng Huanwen Zhongshan University, PRC|publisher=International Federation of Library Association|access-date=26 October 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080919024848/http://www.ifla.org/IV/ifla62/62-davd.htm|archive-date=19 September 2008}}</ref> Po neuspešnem zastraševanju s požarom so Kitajci okoli diplomatske četrti zgradili barikade in počasi pomikali proti središču. To taktiko so uporabili zlasti v delu, ki so ga branili japonski in italijanski mornarji in vojaki in kjer je živela večina kitajskih kristjanov. Posamezni nočni streli, petarde in topništvo so naredili malo škode, več žrtev na obeh straneh pa so povzročili ostrostrelci. Kitajci kljub številčni premoči niso neposredno napadli, čeprav bi lahko v zelo kratkem času strli odpor branilcev. Nemci in Američani so branili verjetno najpomembnejši del položajev, 14 m visok in 12 m širok Tartarski (Mongolski) zid, ki je bil ključnega pomena za obrambo četrti. Kitajci so počasi napredovali in 30. junija pregnali Nemce z zidu. Ameriški marinci so ostali sami. Junija 1900 je nek Američan takole opisal napad 20.000 boksarjev na obzidje:<ref name=":023222">{{navedi knjigo|last1=Roark|first1=James L.|title=The American Promise: A History of the United States|last2=Johnson|first2=Michael P.|last3=Furstenburg|first3=Francois|last4=Cline Cohen|first4=Patricia|last5=Hartmann|first5=Susan M.|last6=Stage|first6=Sarah|last7=Igo|first7=Sarah E.|publisher=Bedford/St. Martin's|year=2020|isbn=978-1-319-20892-9|edition=Value Edition, 8th|volume=Combined Volume|location=Boston, MA|at=Kindle Locations 15279–15281|chapter=Chapter 20 Dissent, Depression, and War: 1890–1900|type=Kindle|oclc=1096495503}}</ref> : ''Njihovo kričanje je bilo oglušujoče, medtem ko je grmenje gongov, bobnov in rogov zvenelo kot grom ... Mahali so z meči in topotali z nogami po tleh. Nosili so rdeče turbane, pasove in podvezice čez modro oblačilo. Bili so le še dvajset metrov od naših vrat. Tri ali štiri salve iz pušk Lebel naših marincev so na tleh pustile več kot petdeset mrtvih.''<ref name=":02322">{{navedi knjigo|last1=Roark|first1=James L.|title=The American Promise: A History of the United States|last2=Johnson|first2=Michael P.|last3=Furstenburg|first3=Francois|last4=Cline Cohen|first4=Patricia|last5=Hartmann|first5=Susan M.|last6=Stage|first6=Sarah|last7=Igo|first7=Sarah E.|publisher=Bedford/St. Martin's|year=2020|isbn=978-1-319-20892-9|edition=Value Edition, 8th|volume=Combined Volume|location=Boston, MA|at=Kindle Locations 14816–14835|chapter=Chapter 20 Dissent, Depression, and War: 1890–1900|type=Kindle|oclc=1096495503}}</ref> Kmalu je postalo jasno, da bodo morali Američani napasti ali se umakniti. 3. julija ob 2. uri zjutraj je 56 britanskih, ruskih in ameriških marincev in mornarjev pod poveljstvom generala Myersa napadlo kitajsko barikado pred obzidjem. Napad je ujel Kitajce med spanjem. Ubitih je bilo približno dvajset Kitajcev, drugi pa so pobegnili z barikad. Po tem dogodku Kitajci niso več napadali Tartarskega zidu.<ref>Martin, W.A.P. ''The Siege in Peking''. New York:Fleming H. Revell, 1900, p. 83</ref> Britanski častnik in diplomat Claude MacDonald je dejal, da je bil 13. julij 1900 ''"najbolj mučen dan"'' obleganja. Japonci in Italijani so se morali umakniti na zadnjo obrambno črto, Francoze in Avstrijce pa so Kitajci s podzemno eksplozijo izrinili z večine francoskega poslaništva.{{sfnb|Fleming|1959|p=157–158}} 16. julija je bil ubit najsposobnejši britanski častnik, novinar George Ernest Morrison pa je bil ranjen.<ref>Thompson, Peter and Macklin, Robert ''The Man who Died Twice: The Life and Adventures of Morrison of Peking''. Crow's Nest, Australia: Allen & Unwin, 2005, pp. 190–191</ref> Ameriški minister Edwin Hurd Conger je vzpostavil stik s kitajsko vlado in dosegel, da so 17. julija so Kitajci razglasili premirje.{{sfnb|Conger|1909|p= 135}} ===Nasprotja na kitajski strani === [[Slika:General Nie Shicheng.jpg|thumb|upright|Hanski kitajski general Nje Šičeng, ki se je boril tako z boksarji kot z zvezo osmih držav{{sfnb|Elliott|2002| p= [https://books.google.com/books?id=wWvl9O4Gn1UC 402]}}]] Mandžurski general Ronglu je sklenil, da se je nesmiselno boriti proti vsem silam hkrati, in zavrnil svojo udeležbo v obleganju.{{sfnb|Cohen|1997| p= 54}} Mandžurski princ Duan (Zajji), nasprotnik tujcev, je želel od Dong Fušjanga dobiti topništvo, da bi uničil diplomatsko četrt, vendar je Ronglu blokiral prevoz topov in preprečil topovski napad.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GiqiIYdocKMC&pg=PA216|title=Empress dowager Cixi: China's last dynasty and the long reign of a formidable concubine: legends and lives during the declining days of the Qing dynasty|author=X. L. Woo|year=2002|publisher=Algora Publishing|page=216|isbn=1-892941-88-0}}</ref> Ronglu je celo prisilil Dong Fušjanga in njegove čete, da so prenehale obleganje in uničevanje diplomatske četrti, s čimer je rešil tujce in ustvaril diplomatske koncesije.{{sfnb|Cohen|1997| p= [https://books.google.com/books?id=8hiGU_tJEocC&pg=PA54 54]}} Ronglu in princ Čing sta oblegancem poslala hrano in s svojimi mandžurskimi četami napadla gansujske muslimane. Z odloki sta ukazala zaščititi tujce, vendar jih gansujski bojevniki niso upoštevali. Ronglu je ukazal tudi to, da se pred boksarji zavaruje železniške proge. Rešeni deli železniških prog so omogočile hiter prevoz tujih vojakov in kitajskih vojakov generala Njeja, ki so se borili proti upornikom. [[Slika:Members of the Wuwei Corps or Kansu Braves Avax News 00004284.webp|thumb|left|upright|Boksarski vojaki]] Šu Džingčeng, ki je služil kot odposlanec Činga v številnih predstavništvih držav, obleganih v diplomatski četrti, je trdil, da sta ''"kršenje eksteritorialnosti diplomatskih predstavništev in ubijanje tujih diplomatov brez primere na Kitajskem in v tujini".''<ref>{{citation |author=趙爾巽等撰 |year=1976 |title=Qing shi gao |last3=Zhao |first3=Erxun |author2=趙爾巽 |publisher=新華書店北京發行所發行, Beijing |oclc=17045858| ref = none}}</ref> Šu in pet drugih funkcionarjev je cesarico vdovo Ciši pozvalo, naj ukaže uničenje boksarjev, usmrtitev njihovih voditeljev in diplomatsko poravnavo s tujimi državami. Ogorčena cesarica vdova je Šuja in pet funkcionarjev obsodila na smrt zaradi ''"namerne in nesmiselne peticije na cesarskem dvoru"'' in ''"razvijanja subverzivne misli"''. Usmrčeni so bili 28. julija 1900, njihove odsekane glave pa so bile razstavljene na morišču Cajšikov v Pekingu.<ref>{{navedi splet|url=http://archive.ihp.sinica.edu.tw/ttscgi/ttsquery?0:0:mctauac:TM%3D%B3%5C%B4%BA%BC%E1|archive-url=https://archive.today/20121222084857/http://archive.ihp.sinica.edu.tw/ttscgi/ttsquery?0:0:mctauac:TM%3D%B3%5C%B4%BA%BC%E1|archive-date=22 December 2012|title=資料連結}}</ref> Cesarica vdova je kljub temu ukazala svoji vojski, da zaščiti diplomatsko četrt. [[Slika:Dong Fuxiang.jpg|thumb|upright|Hanski kitajski general Dong Fušjang; njegovi Gansujski junaki so oblegali pekinško diplomatsko četrt]] Zaradi nasprotujočih si stališč in prednostnih nalog različnih sil, so razmere v Pekingu postajale vse bolj kaotične. Tuja poslaništva so bila še naprej obkrožena s cesarskimi silami Činga, ki naj bi jih zaščitile, in silami iz Gansuja, ki so jih napadale. Zdi se, da so Ronglujeve cesarske sile v veliki meri poskušale slediti odloku vdove cesarice Ciši in zaščititi poslaništva, da bi zadovoljile konservativce na cesarskem dvoru, pa so streljale tudi na poslaništva in poskušale narediti vtis, da tudi one napadajo tujce. Obleganci so zaradi pomanjkanja komunikacij z zunanjim svetom streljali na vse, ki so se pojavili, vključno s glasniki s cesarskega dvora, civilisti in oblegovalci vseh prepričanj.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=sNPFc7kkjwAC&pg=PA88|title=Imperial Masquerade: The Legend of Princess Der Ling|author1=Grant Hayter-Menzies |year=2008|publisher=Hong Kong University Press|page=89|isbn=978-962-209-881-7}}</ref> ===Gaseleejeve odprava=== Tuje vojne ladje so krepile svojo prisotnost vzdolž severne kitajske obale od konca aprila 1900. V kitajsko prestolnico je bilo poslanih več različno uspešnih mednarodnih enot. Kitajske upornike je končno porazilo [[Zavezništvo osmih držav]] Avstro-Ogrske, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Rusije, Združenega kraljestva in ZDA. Nizozemska je neodvisno od zaveznikov julija poslala tri križarke za zaščito svojih državljanov v [[Šanghaj]]u. Poveljnik vojske Zavezništva osmih držav, ki je na koncu štela 55.000 mož, je bil britanski generalpodpolkovnik Alfred Gaselee. Glavni kontingent so sestavljali Japonci (20.840), Rusi (13.150), Britanci (12.020), Francozi (3.520), Američani (3.420), Nemci (900), Italijani (80), avstro-agrski vojaki in protiboksarske kitajske enote.<ref>{{navedi splet |url=http://www.russojapanesewar.com/boxers.html |title=Russojapanesewarweb |publisher=Russojapanesewar.com |date=1 July 1902 |access-date=6 September 2012 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225035030/http://www.russojapanesewar.com/boxers.html}}</ref> Prvi kitajski polk (Vejhavejski polk), hvaljen zaradi njegove uspešnosti, je bil sestavljen iz kitajskih kolaborantov, ki so služili v britanski vojski.<ref name="Powell2015">{{navedi knjigo|author=Ralph L. Powell|title=Rise of the Chinese Military Power|url=https://books.google.com/books?id=akXWCgAAQBAJ&q=example%20results%20obtained%20small%20regiment%20commanded&pg=PA118 |year= 2015|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-7884-0|pages=118–}}</ref> Med pomembne dogodke na pohodu proti upornikom so spadali zavzetje utrdb Dagu, ki so obvladovale dostope k Tjandžinu, ter zajetje štirih kitajskih rušilcev. Med obleganimi tujci v Tjandžinu je bil mlad ameriški rudarski inženir [[Herbert Hoover]], kasnejši 31. predsednik Združenih držav.{{sfnp|Thompson|2009|p=96}}<ref name=Hoover>Hoover, Herbert C. (1952). ''The Memoirs of Herbert Hoover Years of Adventure 1874–1920''. London: Hollis & Carter. pp. 47–54</ref> {| class="wikitable" style="float:right;margin-left: 1em; text-align:right;" |- | colspan="4" style="text-align:center;" cellspacing="0" | '''Vojska Zavezništva osmih držav<br/><small>Reševanje pekinških diplomatskih predstavništev</small>'''<br> [[Slika:Troops of the Eight-Nation Alliance (except Russia) that fought against the Boxer Rebellion in China, 1900. From the left Britain, United States, Australia, India, Germany, France, Austria-Hungary, Italy, Japan. (49652330563).jpg|300px]]<br />{{center|<small>Vojaki Osmih zavezniških držav leta 1900 (brez Rusije);<br />Od leve proti desni: Britanija, Združene države, Avstralija, Indija,<br />Nemčija, Francija, Avstro-ogrska, Italija, Japonska</small>}} |- ! style="text-align:center;" | '''Država''' ! style="text-align:center;" | '''Vojne''' <br>'''ladje''' ! style="text-align:center;" | '''Marinci''' ! style="text-align:center;" | '''Pešci''' |- ! style="text-align:left;" | {{ikona zastave|Japonska}} [[Japonski imperij]] | 18 | 540 | 20.300 |- ! style="text-align:left;" | {{ikona zastave|Rusija}} [[Ruski imperij]] | 10 | 750 | 12.400 |- ! style="text-align:left;" | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | 8 | 2.020 | 10.000 |- ! style="text-align:left;" | {{ikona zastave|Francija}} [[Francija]] | 5 | 390 | 3.130 |- ! style="text-align:left;" | {{ikona zastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]] | 2 | 295 | 3.125 |- ! style="text-align:left;" | {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]] | 5 | 600 | 300 |- ! style="text-align:left;" | {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]] | 2 | 80 | 2.500 |- ! style="text-align:left;" | {{ikonazastave|Italija|1861}} [[Kraljevina Italija]] | 4 | 296 | ''ni znano'' |- | '''Skupaj''' | 54 | 4.971 | 51.755 |} <noinclude> [[Slika:3090 recapture lg.jpg|thumb|Bosarji junija 1900 obstreljujejo Tjandžin, Dong Fušjangove muslimanske enote pa napadajo Seymourjeve vojake]] [[Slika:CaptureTianjin.jpg|thumb|Osvojitev južnih mestnih vrat Tjandžina; britanske enote so na levi, japonske na sredini in francoske na desni]] Mednarodne sile so 14. julija 1900 končno zavzele Tjandžin in utrpele največje izgube v boksarski vstaji. S Tjandžinom kot bazo za nadaljnje operacije so z okoli 20.000 vojaki odkorakale proti Pekingu, oddaljenem okoli 120 km. 4. avgusta jim je nasproti stalo približno 70.000 cesarskih vojakov Činga in od 50.000 do 100.000 boksarjev. Zavezniki so na poti proti Pekingu naleteli na manjši odpor v bitkah pri Bejcangu in Jangcunu. Veliko večja ovira je bilo vreme, ki je bilo izjemno vlažno in vroče, s temperaturami do 42 °C. Velika nadloga so bile tudi žuželke. Vojaki in konji so umirali zaradi dehidracije. Vojake, ki so iskali vodo, so pobijali kitajski vaščani.{{sfnb|Edgerton|1997|p=[https://archive.org/details/warriorsofrising00edge 88]}} Obe vojski sta se obnašali zelo kruto. Zavezniški vojaki so obglavljali že mrtve kitajske vojake in nabadali na bajonete in obglavljali žive kitajske civiliste in posiljevali ženske in dekleta.<ref name="books.google.com">{{harvnb|Thompson|2009|p=[https://books.google.com/books?id=5K9BN96p1hcC&pg=PA168 168]}}.</ref> Kitajci so se na zločine zaveznikov odzvali z nasiljem in krutostjo. [[Slika:Chinese Soldiers 1900.jpg|thumb|left|Kitajski vojaki v sodobnih uniformah leta 1900]] Mednarodne sile so dosegle Peking 14. avgusta. Pekinško regijo so branile tri modernizirane divizije mandžurskih praporščakov, oborožene s sodobnimi repetirkami Mauser in Kruppovimi topovi. Dvema divizijama sta poveljevala protiboksarsko razpoložena princ Čing in Ronglu, tretji pa proti tujcem nastrojeni princ Duan. Njegova divizija Tigrov duh se je pridružila Gansujskim junakom in boksarjem v boju proti tujcem. Trdoživa vojska pod vodstvom Nje Šičenga je bila oborožena s sodobnim orožjem in se usposabljala v zahodnem slogu pod vodstvom nemških in ruskih častnikov. V bitki pri Tjencinu se je učinkovito upirala zaveznikom in jih presenetila z natančnostjo svojega topništva. Gansujske junake pod vodstvom Dong Fušjanga so nekateri viri opisali kot nedisciplinirane. Oboroženi so bili s sodobnim orožjem, vendar niso bili usposobljeni po zahodnjaških standardih. Nosili so tradicionalne kitajske uniforme. Gansujski junaki so bili zaslužni za poraz zaveznikov pri Langfangu v Seymourjevi ekspediciji in bili najbolj srditi oblegovalci poslaništev v Pekingu. [[Slika:Indian troops at Temple of Heaven Peking 1900.jpg|thumb|Indijski vojaki v Nebeškem templju; bili so prvi, ki so vdrli v diplomatsko četrt{{sfnb|Thompson|2009|p=179}}]] Britanska vojska je bila prva, ki je prišla do oblegane diplomatske četrti, in popoldne 14. avgusta razbremenila pritisk nanjo. Pekinško stolnico so 16. avgusta osvobodili japonski vojaki in za njimi, uradno, francoski.{{sfnb|Fleming|1959|p=220–221}} ===Evakuacija cesarskega dvora iz Pekinga v Šjan=== [[Slika:BoxerTroops.jpg|thumb|Japonska upodobitev vojakov Zavezništva osmih držav (lesorez)]] Ko so tuje vojske dosegle Peking, je cesarski dvor pobegnil v [[Šjan]] s cesarico vdovo Ciši, preoblečeno v budistično nuno.<ref name=":4"/>{{Rp|pages=272–273}} Potovanje je bilo zaradi pomanjkanja priprav naporno. Cesarica vdova je vztrajno trdila, da na gre za umik, ampak za inšpekcijo. Potovanje v Šjan v provinci [[Šanši]] je trajalo nekaj tednov. Mesto do varovali Gansujski junaki in je bilo zaradi zavarovanih gorskih prelazov za tujce nedosegljivo. Zavezniška vojska ni dobila ukaza, naj cesarico vdovo zasleduje, in je ostala v Pekingu.{{sfnb|Preston|2000|pp=253–261}} ==Ruska invazija na Mandžurijo== [[Slika:Russian soldiers during the boxer rebellion.jpg|left|thumb|Ruski častniki v Mandžuriji med boksarsko vstajo]] [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]] in dinastija Čing sta vzdrževala dolgotrajen mir, ki se je začel z [[Nerčinski sporazum|Nerčinskim sporazumom]] leta 1689. Rusija je kljub temu izkoristila kitajske poraze in uveljavila [[Ajgunski sporazum]] iz leta 1858 in [[Pekinški sporazum]] iz leta 1860, ki je nekdanje kitajsko ozemlje v Mandžuriji odstopil Rusiji. Rusija si je prizadevala dobiti nadzor nad reko [[Amur]] za plovbo in pristaniščema Dajren in Port Arthur na polotoku [[Liaodong|Ljaodong]], ki sta bili kopni celo leto. Vzpon Japonske kot azijske sile je sprožil zaskrbljenost Rusije, zlasti zaradi širjenja japonskega vpliva v Koreji. Po japonski zmagi v prvi kitajsko-japonski vojni leta 1895 je trojna intervencija Rusije, Nemčije in Francije prisilila Japonsko, da vrne ozemlje, osvojeno na Ljaodongu, kar je vodilo v ''[[De iure - de facto|de facto]]'' kitajsko-rusko zavezništvo. Lokalni Kitajci v Mandžuriji so bili nad tem ruskim dosežkom ogorčeni in so začeli nadlegovati Ruse in ruske institucije, kot je Kitajska vzhodna železnica. Junija 1900 so Kitajci bombardirali mesto [[Blagoveščensk]] na ruski strani Amurja. Carska vlada je napad izkoristila in zanj obtožila boksarje in tja poslala približno 200.000 vojakov, da bi jih zatrla. Kitajci so 27. julija s požigom uničili železniški most i in vojašnico, uničevali železniške proge, prerezali telegrafske linije ter požgali jantajske rudnike.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HvhEAAAAIAAJ|title=The Russo-Chinese War|author=George Alexander Lensen|year=1967|publisher=Diplomatic Press|page=14}}</ref> Kitajski razbojniki ''honghudzi'' iz Mandžurije, ki so se v vojni borili skupaj z boksarji, se po zatrtju upora boksarjev niso ustavili in so nadaljevali z gverilskim bojevanjem proti ruski okupaciji vse do [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]], v kateri je Ruse premagala Japonska. == Poboji misijonarjev in domačih kristjanov == [[Slika:Chinese Martirs.jpg|thumb|Pravoslavni kitajski mučeniki, upodobljeni na ikoni iz leta 1990]] [[Pravoslavne Cerkve|Pravoslavne]], [[Protestantizem|protestantske]] in [[Katolištvo|katoliške]] misijonarje ter njihove kitajske župljane so pobijali po vsej severni Kitajski. Nekatere so pobili boksarji, druge pa vladne enote in oblasti. Po vojni napovedi zahodnim silam junija 1900 je Jušjan, marca tistega leta imenovan za guvernerja Šanšija, izvajal brutalno politiko proti tujcem in kristjanom. 9. julija so se začela širiti poročila, da je usmrtil štiriinštirideset tujcev iz misijonarskih družin, vključno z ženskami in otroki, ki jih je povabil v glavno mesto province Tajjuan z obljubo, da jih bo zaščitil.{{sfnb|Cohen|1997|p= 51}}{{sfnb|Esherick|1987|pp= 190–191}} Četudi so se poročila domnevnih očividcev nedavno izkazala za neverjetna, je dogodek postal razvpit simbol kitajske jeze, znan kot [[Pokol v Tajjuanu|pokol v Tajjuanu]].<ref>Roger R. Thompson. "Reporting the Taiyuan Massacre: Culture and Politics in the China War of 1900". V Robert A. Bickers , R. G. Tiedemann, ur., ''The Boxers, China, and the World'' (Lanham, MD: Rowman & Littlefield, 2007): 65–92.</ref> Baptistična misijonarska družba s sedežem v [[Anglija|Angliji]] je odprla svojo misijon v Šanšiju leta 1877. Leta 1900 so bili vsi njeni tamkajšnji misijonarji ubiti, skupaj z vsemi 120 spreobrnjenci.<ref>R. G. Tiedemann, ''Reference Guide to Christian Missionary Societies in China: From the Sixteenth to the Twentieth Century'' (2009), p. 125.</ref> Do konca poletja je bilo v provinci ubitih več tujcev in kar 2000 kitajskih kristjanov. Novinar in zgodovinski pisec Nat Brandt je pokol kristjanov v Šanšiju označil za ''"največjo posamezno tragedijo v zgodovini krščanskega evangeličanstva."''<ref>Nat Brandt, ''[https://archive.org/details/massacreinshansi00bran <!-- quote="massacre in shansi". --> Massacre in Shansi]'', Syracuse University Press, p. xiii.</ref> Ocenjuje se, da je bilo med boksarskim uporom v Pekingu ubitih 136 protestantskih misijonarjev in 53 otrok, 47 katoliških duhovnikov in redovnic, 30.000 kitajskih katoličanov, 2.000 kitajskih protestantov in 200 do 400 od 700 ruskih pravoslavnih kristjanov. Protestantske žrtve so bile leta 1900 poimenovane Kitajski mučeniki.{{sfnp|Thompson|2009|p = 184}} 222 ruskih pravoslavnih kitajskih mučencev, vključno s sv. Mitrofanom, je bilo na prošnjo [[arhimandrit]]a Inocencija, vodje ruske pravoslavne misije na Kitajskem, 22. aprila 1902 kanoniziranih v mučenike. Kanonizacija je bila prva po več kot dveh stoletjih.<ref>{{navedi splet|url=http://azbyka.ru/tserkov/svyatye/trubachev_kanonizatsiya_svyatyh_07-all.shtml|script-title=ru:Канонизация святых в Русской Православной Церкви – 5. Канонизация святых в 1894–1917 гг.|trans-title=Canonization of Saints by the Russian Orthodox Church – 5. Canonization of Saints from 1894–1917|author=Andronik (Trubachov)|date=30 September 2015|language=ru|publisher=Азбука веры}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Boksarji so ubijali kristjane v 26 prefekturah.<ref>Ying Bai & Kung, James Kai-sing. [http://isites.harvard.edu/fs/docs/icb.topic951425.files/Diffusing%20Knowledge.pdf ''Diffusing Knowledge While Spreading God's Message: Protestantism and Economic Prosperity in China, 1940–1920'']. The Hong Kong University of Science and Technology. September 2011. Pridobljeno 2. novembra 2011. str. 3.</ref> ==Posledice== === Okupacija, ropanje in grozodejstva=== [[Slika:Mutual Protection of Southeast China.png|thumb|300px|Rusko cesarstvo je okupiralo Mandžurijo, Zavezništvo osmih držav pa provinco [[Hebej|Džili]]. Preostali del Kitajske ni bil okupiran zaradi lokalnih guvernerjev, ki so leta 1900 organizirali vzajemno obrambo jugovzhodne Kitajske.]] Zavezništvo osmih narodov je zasedlo provinco Džili, medtem ko je Rusija zasedla Mandžurijo. Preostala Kitajska ni bila okupirana zaradi lokalnih guvernerjev Hanov, ki so ustanovili Vzajemno obrambo jugovzhodne Kitajske. Organizacija ni priznala vojne napovedi in je obdržala svojo vojsko na svojem ozemlju. Džang Džidong je britanskemu generalnemu konzulu Everardu Fraserju s sedežem v Hankovu, povedal, da prezira Mandžurce, s čimer se je izognil intervenciji Zavezništva osmih držav.{{sfnb|Rhoads|2000|pp= [https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA75 74–75]}} [[Slika:Execution of a Boxer by the French, Teintsin.jpg|left|thumb|Francoski vojaki opazujejo usmrtitev boksarja]] Peking, Tjandžin in provinco Džili so za več kot eno leto zasedle mednarodne ekspedicijske sile pod poveljstvom nemškega generala Alfreda Grafa von Walderseeja. Američani in Britanci so plačali generalu Juanu Šikaiju in njegovi vojski (Desna divizija), da so pomagali Zavezništvu osmih narodov zatirati boksarje. Sile Juan Šikaija so v svoji kampanji proti boksarjem v provincah Džili in Šandong ubile več desettisoč ljudi.<ref name="google">{{navedi knjigo|title=Warriors of the Rising Sun: A History of the Japanese Military|author=Edgerton, R.B.|date=1997|publisher=Norton|isbn=978-0-393-04085-2|url=https://archive.org/details/warriorsofrising00edge|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/warriorsofrising00edge/page/94 94]|access-date=18 June 2017}}</ref> Večina od sto tisoč prebivalcev ožjega Pekinga v tem obdobju so bili Mandžurci in mongolski praporščaki iz Osmih praporov, ki so jih tja preselili po izgonu kitajskih Hanov leta 1644.{{sfnb|Rhoads|2000|p= [https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA38 38]}}<ref name=":0">{{navedi knjigo |last1=Fu |first1=Chonglan |last2=Cao |first2=Wenming |title=An Urban History of China |date=2019 |publisher=Springer |location=China Connections |isbn=978-981-13-8211-6 |page=83 |url=https://books.google.com/books?id=YDulDwAAQBAJ&pg=PA83}}</ref> Japonski novinar Sawara Tokusuke je v "Raznih zapiskih o boksarjih" pisal o posilstvih mandžurskih in mongolskih deklet. Hči in žena mongolskega praporščaka Čongčija iz klana Alute sta bili domnevno skupinsko posiljeni.<ref>Sawara Tokusuke, ''Miscellaneous Notes about the Boxers'' (Quanshi zaji), in Compiled Materials on the Boxers (Yihetuan wenxian huibian), ed. Zhongguo shixue hui (Taipei: Dingwen, 1973), 1: 266–268.</ref> Čongčijevi sorodniki, vključno z njegovim sinom Baočujem, so se ubili, on sam pa se je ubil 26. avgusta 1900. <ref>Chao-ying Fang. "Chongqi." In Eminent Chinese of the Qing Period: (1644–1911/2), 74–75. Great Barrington, MA: Berkshire Publishing Group, 2018.</ref> Med napadi na domnevno boksarska območja so evropske in ameriške sile od septembra 1900 do marca 1901 uporabljale strategijo, ki so vključevale javna obglavljenja Kitajcev, domnevnih simpatizerjev boksarjev, sistematično plenjenje, rutinsko streljanje domačih živali in uničevanje pridelka, uničevanje verskih in javnih zgradb, sežiganje verskih besedil in posiljevanje kitajskih žensk in deklet.<ref name=":02" />{{Rp|page=212}} Cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] je 27. julija 1900 v svojem govoru med slovesnostjo ob odhodu nemških vojakov na pomoč na Kitajsko omenil vdore [[Huni|hunskih]] zavojevalcev v celinsko Evropo: : ''Če naletite na sovražnika, bo poražen! Brez milosti! Ujetnikov ne boste jemali! Kdor vam pade v roke, je izgubljen. Tako kot so si pred tisoč leti Huni pod svojim kraljem Atilo ustvarili ime, zaradi katerega se še danes zdijo mogočni v zgodovini in legendah, vi na kitajskem potrdite nemško ime, da si ne bo noben Kitajec nikoli več drznil navzkriž pogledati Nemca.''<ref>{{navedi splet |title=Wilhelm II: "Hun Speech" (1900) ''German History in Documents and Images'' (GHDI) |url=http://germanhistorydocs.ghi-dc.org/sub_document.cfm?document_id=755 |publisher=germanhistorydocs.ghi-dc.org |accessdate=2024-01-02 |archive-date=2011-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110602033841/http://germanhistorydocs.ghi-dc.org/sub_document.cfm?document_id=755 |url-status=dead }}</ref> Slednje je med [[Prva svetovna vojna|prvo]] in [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] obudila in izkoristila britanska propaganda za norčevanje iz Nemčije. Eden od časopisov je dogodke po obleganju diplomatske četrti označil za ''"karneval starodavnega plenjenja"'', drugi pa za ''"orgijo plenjenja"'' vojakov, civilistov in misijonarjev. Dogodki so spominjali na plenjenje pekinške [[Poletna palača|Poletne palače]] med [[Druga opijska vojna|drugo opijsko vojno]] leta 1860.<ref>James L. Hevia. "Looting and Its Discontents: Moral Discourse and the Plunder of Beijing, 1900–1901", in Bickers and Tiedemann, ed., ''The Boxers, China, and the World'' (2007): 94.</ref> Vsaka narodnost je obtoževala druge, da so najhujši roparji. Ameriški diplomat Herbert G. Squiers je s plenom in zgodovinski predmeti napolnil več železniških vagonov. Britanska delegacija je vsako popoldne organizirala dražbe plena in razglasila: ''"Plenjenje s strani britanskih vojakov je bilo izvedeno na najbolj urejen način."'' Nek britanski častnik je o tem zapisal: ''"Eden od nenapisanih vojnih zakonov je, da se mesto, ki se ne preda in se ga zavzame z napadom, zatem izropa."'' Preostanek leta 1900–1901 so Britanci prirejali dražbe plena vsak dan razen ob nedeljah pred glavnimi vrati britanskega diplomatskega predstavništva. Številni tujci, vključno s sirom Claudom Maxwellom MacDonaldom in gospo Ethel MacDonald ter Georgeom Ernestom Morrisonom iz ''[[The Times]]a'', so bili aktivni dražitelji. Veliko naropanih predmetov je končalo v Evropi.{{sfnb|Preston|2000|pp= 284–285}} Katoliška severna stolnica Bejtang je bila ''"prodajalna za ukradeno lastnino."''<ref>Chamberlin, Wilbur J. letter to his wife (11 December 1900), in [https://books.google.com/books?id=r4IdAAAAMAAJ&pg=PA191 ''Ordered to China: Letters of Wilbur J. Chamberlin: Written from China While Under Commission from the New York Sun During the Boxer Uprising of 1900 and the International Complications Which Followed''], (New York: Frederick A. Stokes, 1903), p. 191</ref> Ameriški poveljnik general Adna Chaffee je ameriškim vojakom prepovedal plenjenje, vendar prepoved ni učinkovala.{{sfnp|Thompson|2009|pp = 194–197}} Adna Chaffee je takole opisal dogodke: ''"Kjer je bil ubit en pravi boksar, je bilo ubitih še petdeset neškodljivih kulijev ali delavcev, vključno z nemalo ženskami in otroki."''<ref name=":02" />{{Rp|page=213}} [[Slika:Execution of Boxers after the rebellion.png|right|thumb|Usmrtitev boksarjev z davljenjem stoje]] Nekaj zahodnih misijonarjev je aktivno sodelovalo pri pozivanju k maščevanju. Da bi vzpostavili prejšnji status misijonarjev in kitajskih krščanskih družin, katerih lastnina je bila uničena, je William Ament, misijonar ameriškega odbora komisarjev za tuje misije, vodil ameriške čete skozi vasi, kaznoval tiste, za katere je sumil, da so boksarji, in zaplenil njihovo premoženje. Ko je [[Mark Twain]] prebral poročilo o tej ekspediciji, je napisal oster esej ''"Osebi, ki sedi v temi"'', ki je napadel ''"prečastite razbojnike ameriškega odbora"'', še posebej pa se je osredotočil na Amenta, enega najbolj spoštovanih misijonarjev na Kitajskem.{{sfnp|Thompson|2009|p=207–208}} Polemike so se pojavljale na naslovnicah časnikov večino leta 1901. Amentov ženski pol je bila britanska misijonarka Georgina Smith, predsednica sodišča in porote v enem od pekinških okrožij.{{sfnp|Thompson|2009|p=204–214}} Medtem ko so nekatera zgodovinska poročila poročala, da so bile japonske enote presenečene nad tem, da so druge enote zavezništva posiljevale domačinke,<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=XtmzFZS_SX0C&pg=PA301|title=East Asia: A Cultural, Social, and Political History|author1=Patricia Ebrey |author2=Anne Walthall |author3=James Palais |year=2008|publisher=Cengage Learning|page=301|isbn=978-0-547-00534-8}}</ref> so druga poročala, da so japonske enote ''"ropale in požigale brez milosti"'' in da je ''"na stotine kitajskih žensk in deklet naredilo samomor, da bi se izognile strašni usodi v rokah ruskih in japonskih divjakov"''.<ref>Cohen, Paul A., ''History in Three Keys: The Boxers As Event, Experience, and Myth'', Columbia University Press (1997), {{ISBN|0-231-10650-5}}, p. 184</ref> Roger Keyes, poveljnik britanskega rušilca Fame in udeleženec Gaseleejeve odprave, je opozoril, da so Japonci na fronto pripeljali svoje ''"polkovne dame"'' (prostitutke), da bi obrzdali svoje vojake pred posiljevanjem kitajskih žensk.{{sfnb|Preston|2000|pp =90, 284–285}} Novinar ''Daily Telegrapha'' E. J. Dillon je izjavil, da je videl pohabljena trupla Kitajk, ki so jih posilili in ubili zavezniški vojaki. Francoski poveljnik je zavrnil obtožbe za posilstva svojih vojakov zaradi ''"uglajenosti francoskega vojaka"''. Po besedah ameriškega stotnika Grotea Hutchesona so francoske sile požgale vse vasi, na katere so naletele na svojem 160 km dolgem pohodu proti Pekingu, in na pogorišča zasadile francosko zastavo.<ref name=":02" />{{Rp|page=215}} Številni mandžurski praporščaki so podpirali boksarje in z njimi delili sovražna čustva do tujcev.<ref>[https://archive.org/details/orphanwarriorsth00cros_0/page/174 Crossley 1990], p. 174.</ref> Po besedah zgodovinarke Pamele Crossley so njihove življenjske razmere segale ''"od obupne revščine do popolne bede".''<ref name="google3">{{navedi knjigo|title=Lessons in Being Chinese: Minority Education and Ethnic Identity in Southwest China|author=Hansen, M.H.|date=2011|publisher=University of Washington Press|isbn=978-0-295-80412-5|url=https://books.google.com/books?id=tgq1miGno-4C&pg=PA80|page=80|access-date=18 June 2017}}</ref> Ko je leta 1900 na tisoče Mandžurcev med boji pobegnilo na jug, so jim ruski kozaki ukradli govedo in konje in nato do tal požgali njihove vasi.<ref>[https://books.google.com/books?id=ZERxAAAAMAAJ&q=ashes+homes+cossacks+burnt Shirokogorov 1924], p. 4.</ref> Mnogo mandžurskih vojaških enot je bilo popolnoma uničenih. Mandžurskih vojakov niso ubijali samo v Mandžuriji, ampak tudi v Pekingu, ker je večina njih podpirala boksarje. {{sfnb|Rhoads|2000|p= [https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA72 72]}} V pokolu, ki so ga zagrešili ruski kozaki v štiriinšestdesetih vaseh vzhodno od reke (Amur) in Blagoveščensku, je bilo v 1266 gospodinjstvih ubitih 900 Daurjev in 4500 Mandžurcev.<ref>俄罗斯帝国总参谋部. 《亚洲地理、地形和统计材料汇编》. 俄罗斯帝国: 圣彼得堡. 1886年: 第三十一卷·第185页 （俄语）.</ref> Požganih je bilo tudi veliko drugih mandžurrskih vasi.<ref>{{navedi novice |last1=Higgins |first1=Andrew |title=On Russia-China Border, Selective Memory of Massacre Works for Both Sides |newspaper=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2020/03/26/world/europe/russia-china-border.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20200326151027/https://www.nytimes.com/2020/03/26/world/europe/russia-china-border.html |archive-date=26 March 2020 |url-access=limited |url-status=live |date=26 March 2020}}</ref> Zavezništvo osmih držav je leta 1900 in 1901 usmrtilo ali prisililo k samomoru veliko članov mandžurske kraljeve družine, uradnikov in častnikov. 31. decembra 1900 so nemški vojaki obglavili mandžurskega stotnika Enhaija, ki je ubil nemškga ministra za Kitajsko Clemensa von Kettelerja.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yaOknKJ3bNgC&pg=PA229|title=Protection of officials of foreign states according to international law|author=Franciszek Przetacznik|year=1983|publisher=Brill|page=229|isbn=90-247-2721-9|access-date=28 June 2010}}</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=OXQkDwAAQBAJ&pg=PA72 Rhoads 2000], [https://www.jstor.org/stable/j.ctvbtzm6b.6 p. 72].</ref> ===Odškodnina=== Potem ko so tuje vojske zavzele Peking, so nekateri svetovalci vdove cesarice Ciši zagovarjali nadaljevanje vojne in trdili, da bi Kitajska lahko premagala tujce. Trdili so, da sta Peking in Tjandžin padla zaradi nelojalnih in izdajalskih Kitajcev in da je notranjost Kitajske nepregledna. Priporočili so tudi, naj Dong Fušjang nadaljuje boj. Cesarica vdova Ciši je bila pragmatična in se je odločila, da so ponujeni mirovni pogoji dovolj velikodušni, in jih je sprejela, ko so ji zagotovili nadaljnjo vladavino po vojni in obljubili, da Kitajska ne bo prisiljena odstopiti nobenega ozemlja.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=iWxKQejMtlMC&pg=PA312|title=The Boxer Rebellion: The Dramatic Story of China's War on Foreigners that Shook the World in the Summer of 1900|author=Diana Preston|year=2000|publisher=Bloomsbury Publishing US|page=312|isbn=0-8027-1361-0}}</ref> 7. septembra 1901 se je cesarski dvor Činga strinjal s podpisom [[Boksarski protokol|Boksarskega protokola]], znanega tudi kot Mirovni sporazum med Zavezništvom osmih držav in Kitajsko. Protokol je določal usmrtitev 10 visokih uradnikov, povezanih z izbruhom vstaje, in drugih uradnikov, ki so bili spoznani za krive za poboje tujcev na Kitajskem. V imenu Nemčije, Velike Britanije in Japonske so sporazum podpisali Alfons Mumm (Freiherr von Schwarzenstein), Ernest Satow in Komura Jutaro. Kitajska je pristala na plačlio vojne odškodnine v višini 450.000.000 ''[[tael]]ov'' čistega srebra (≈ 17.000 t) za izgube, ki jih je povzročila. Odškodnina naj bi bila plačana do leta 1940. V 39 letih je odškodnina s 4% letnimi obrestmi znašala 982.238.150 ''taelov''. Za lažje odplačevanje so bile obstoječe tarife povečane s 3,18 na 5 odstotkov. Obdavčeno je bilo tudi blago, ki je bilo dotlej prosto dajatev. Odškodnina je bila izračunana na oceni števila prebivalcev. Leta 1900 naj bi jih bilo približno 450 milijonov, vsak Kitajec pa naj bi plačal en ''tael''. Odškodnina se je plačevala iz carinskih prihodkov in davka na sol. Kitajska je od leta 1901 do 1939 plačala 668.661.220 ''taelov'' srebra, kar bi leta 2010 ustrezalo približno 61 milijardam ameriških dolarjev.<ref name="Hsu, 481">Hsu, 481</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Ji Zhaojin|title=A History of Modern Shanghai Banking: The Rise and Decline of China's Financial Capitalism|url=https://books.google.com/books?id=kHKlDAAAQBAJ&pg=PA75|year=2016|publisher=Routledge|page=75|isbn=978-1-317-47807-2}}</ref> Velik del odškodnin, plačanih Združenim državam, je bil preusmerjen za plačilo izobraževanja kitajskih študentov na ameriških univerzah v okviru Boxer Indemnity Scholarship Program. Za pripravo študentov, izbranih za ta program, je bil ustanovljen inštitut za poučevanje angleškega jezika, ki je bil hkrati pripravljalna šola. Iz tega inštituta je nastala univerza Cinghua. [[Slika:BoxerAmericanTroops.jpg|thumb|250px|Ameriški vojaki med boksarsko vstajo]] Prekomorska misijonarska agencija (OMF International) je na Kitajskem izgubila več članov kot katera koli druga misijonarska agencija.<ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/martyredmission02broogoog |title=Archive.org |date=10 March 2001 |access-date=6 September 2012}}</ref> Ubitih je bilo 58 odraslih in 21 otrok. Zavezniki so leta 1901 zanje zahtevali odškodnino od kitajske vlade, vendar je Hudson Taylor ni hotel sprejeti, da bi Kitajcem pokazal Kristusovo krotkost in nežnost.<ref>Broomhall (1901), several pages</ref> Belgijski katoliški apostolski vikar v Ordosu msgr. Alfons Bermyn je želel, da bi bile tuje enote nameščene tudi v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], vendar je guverner to zavrnil. Bermyn je prošnjo podprl s trditvijo, da mongolske čete princa Duana in muslimanske čete generala Dong Fušjanga grozijo katoličanom. Kasneje se je izkazalo, da je Bermynov incident zlagan.<ref name="Ann Heylen 2004 203">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=WSl5cl_wt24C&pg=PA203|title=Chronique du Toumet-Ortos: Looking through the Lens of Joseph Van Oost, Missionary in Inner Mongolia (1915–1921)|author=Ann Heylen|year=2004|publisher=Leuven University Press|location=Leuven, Belgium|page=203|isbn=90-5867-418-5}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=z2japTNPRNAC&pg=PA539|title=Han-Mongol Encounters and Missionary Endeavors: A History of Scheut in Ordos (Hetao) 1874–1911|author=Patrick Taveirne|year=2004|publisher=Leuven University Press|location=Leuven, Belgium|page=539|isbn=90-5867-365-0}}</ref> Po besedah mongolskega zgodovinarja Širnuta Sodbiliga so zahodni katoliški misijonarji prisilili Mongole, da so predali svojo zemljo kitajskim katolikom Hana kot del boksarskih odškodnin. Mongoli so v boksarski vstaji sodelovali v napadih na katoliške misije.<ref>{{navedi knjigo |last1=Taveirne |first1=Patrick |title=Han-Mongol Encounters and Missionary Endeavors: A History of Scheut in Ordos (Hetao) 1874–1911 |date=2004 |publisher=Leuven University Press |isbn=90-5867-365-0 |page=568 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=z2japTNPRNAC&pg=PA568|volume=15 of Louvain Chinese studies}}</ref> Vlada Činga ni kapitulirala pred vsemi tujimi zahtevami. Mandžurski guverner Jušjan je bil usmrčen, usmrtitev kitajskega generala Dong Fušjanga pa je cesarsko sodišče zavrnilo, čeprav je med uporom spodbujal ubijanje tujcev.<ref name="Jonathan Neaman Lipman 2004 181">{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=90CN0vtxdY0C&pg=PA224 |title=Familiar Strangers: A History of Muslims in Northwest China|author=Jonathan Neaman Lipman |year=2004 |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |page=181 |isbn=0-295-97644-6}}</ref> Dong se je po posredovanju cesarice vrnil iz ujetništva in živel razkošno in oblastno življenje v "izgnanstvu" v svoji domači provinci Gansu.<ref name="James Hastings, John Alexander Selbie, Louis Herbert Gray 1916 894"/> Po smrti leta 1908 so mu vrnili vse odzete časti in ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi.<ref name="James Hastings, John Alexander Selbie, Louis Herbert Gray 1916 894">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=eEwTAAAAYAAJ&pg=PA893|title=Encyclopædia of Religion and Ethics|volume=8|author1=James Hastings |author2=John Alexander Selbie |author3=Louis Herbert Gray |year=1916|publisher=T. & T. Clark|page=894|isbn=978-0-567-06509-4}}</ref> Odškodnina ni bila nikoli plačana v celoti in je bila med drugo svetovno vojno preklicana.<ref name=":3" />{{Rp|page=14}} ==Dolgoročne posledice== Okupacija Pekinga s strani tujih sil in neuspeh boksarske vstaje sta dodatno oslabila podporo dinastiji Čing.<ref name=":3" />{{Rp|page=14}} Podpora reformam se je zmanjšala, podpora revoluciji pa povečala.<ref name=":3" />{{Rp|page=14}} V desetih letih po boksarski vstaji se je število uporov na Kitajskem povečalo, zlasti na jugu.<ref name=":3"/>{{Rp|page=14}} Narasla je podpora Tongmenghuju, zavezništvu skupin proti Čingu, ki je kasneje postal [[Kuomintang]].<ref name=":3" />{{Rp|page=14}} Cesarico vdova Ciši so vrnili v Peking, ker so okupacijske sile menile, da je ohranitev vladavina Čingov najboljši način za obvladovanje Kitajske.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Dinastija Čing si je še nekaj časa prizadevala reformirati državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=14}}  Leta 1905 je odpravila cesarske izpite in poskušala postopno uvesti posvetovalne svete.<ref name=":3" />{{Rp|page=15}}   Skupaj z oblikovanjem novih vojaških in policijskih organizacij so reforme poenostavile centralno birokracijo in začele prenavljati davčno politiko.<ref name="Benedict1996">{{navedi knjigo |last1=Benedict |first1=Carol Ann |url=https://archive.org/details/bubonicplagueinn00bene |title=Bubonic Plague in Nineteenth-Century China |journal=Modern China |publisher=Stanford University Press |year=1996 |isbn=978-0-8047-2661-0 |volume=14 |pages=107–55 |doi=10.1177/009770048801400201 |pmid=11620272 |url-access=registration |issue=2 |s2cid=220733020}}</ref> Vsa ta prizadevanja niso zadostovala za ohranitev dinastije Čing, ki je bila strmoglavljena v revoluciji leta 1911.<ref name=":3"/>{{Rp|page=15}} [[Slika:French China medal 1900 1901.jpg|thumb|250px|Francoska spominska medalja kitajske odprave 1901; Muzej Legije časti]] Evropske države kot prevladujočo tujo silo je po boksarski vstaji in zmagi v prvi kitajsko japonski vojni zamenjala Japonska. Po zmagi Japonske v rusko-japonski vojni 1904-1905 je ruski vpliv v južni polovici Mandžurije zamenjal japonski. Japonska je tako vojaško kot kulturno postala dominanta sila v azijskih zadevah. V dogajanje so bili vključeni številni kitajski učenjaki, ki so se izobraževali tudi na Japonskem. Najvidnejši med njimi je bil [[Sun Jatsen]], ki je kasneje na Kitajskem ustanovil nacionalistični [[Kuomintang]]. Oktobra 1900 je Rusija zasedla del Mandžurije,<ref name="Paine1996">{{navedi knjigo|first1=S. C. M.|last1=Paine|title=Imperial Rivals: China, Russia, and Their Disputed Frontier|url=https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain|url-access=registration|year=1996|publisher=M.E. Sharpe|isbn=978-1-56324-724-8|page=[https://archive.org/details/imperialrivalsch00pain/page/217 217]}}</ref> kar je ogrozilo anglo-ameriške upe, da bodo ohranili odprtost države za trgovino v skladu s politiko odprtih vrat. Spopad Japonske z Rusijo zaradi [[Ljaodong]]a in drugih provinc v vzhodni Mandžuriji zaradi ruskega nespoštovanja [[Boksarski protokol|Boksarskega protokola]], ki je zahteval njihov umik, je po dveh letih neuspešnih pogajanj leta 1904 prerasel v rusko-japonsko vojno. Vojna se je naslednje leto končala z zmago vse bolj samozavestne Japonske. [[Slika:Within historic grounds of the Forbidden City in Pekin, China, on November 28 celebrated the victory of the Allies., ca. - NARA - 532582.jpg|thumb|left|250px|Zbor tujih vojsk v [[Prepovedano mesto|Prepovedanem mestu]] po zasedbi Pekinga 28. novembra 1900]] Ameriški predsednik [[William McKinley]] je naredil zgodovinski korak pri preoblikovanju pooblastil ameriškega predsednika. Na Kitajsko je v boj proti boksarjem, ki jih je podpirala kitajska vlada, poslal pet tisoč vojakov, ne da bi se pred tem posvetoval s [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresom]], kaj šele, da bi pridobil [[Vojna napoved|vojno napoved]]. Predsedniki pred njim so proti nevladnim skupinam uporabili vojsko samo v primerih, ko so bili ogroženi interesi in državljani ZDA. Vojsko je uporabil proti priznani vladi in brez upoštevanja določb ameriške ustave, kdo naj napove vojno. ==Polemike in spreminjanje pogledov na boksarje== [[Slika:Boxer Prisoners Captured By 6th US Cavalry, Tientsin, China (1901) Underwood & Co (RESTORED) (4072872709).jpg|thumb|right|"Boksarji", ki jih je ujel ameriški 6. konjeniški polk v bližini Tjandžina; zgodovinarji so prepričani, da so bili zgolj opazovalci]] Na boksarje se je od samega začetka gledalo različno. Prvi so jih imeli za protiimperialistične, domoljubne in protinacionalistične borce, drugi pa za necivilizirane, iracionalne in jalove nasprotnike neizogibnih sprememb. Zgodovinar Joseph Esherick trdi, da v kitajski zgodovini ni bilo nobenega večjega incidenta, ki bi imel tako širok razpon strokovnih interpretacij.{{sfnb|Esherick|1987|p= xiv}} Boksarji so naleteli na obsodbe tistih, ki so hoteli Kitajsko modernizirati po zahodnih civilizacijskih modelih. [[Sun Jatsen]], ustanovitelj [[Tajvan|Republike Kitajske]] in [[Kuomintang]]a (kitajske nacionalistične stranke), si je takrat prizadeval za strmoglavljenje dinastije Čing, vendar je bil prepričan, da je vlada s širjenjem govoric povzročila zmedo med prebivalstvom in spodbudila boksarsko gibanje. Boksarje je ostro kritiziral kot protiljudske in mračnjaške. Občudoval je njihov uporniški duh, a jih je hkrati imenoval banditi. Študenti, ki so študirali na Japonskem, so bili razdvojeni. Nekateri so izjavili, da so bili boksarji nevedni in trmasti ljudje, vendar so bila njihova prepričanja pogumna in pravična in bi jih bilo mogoče spremeniti v silo za dosego neodvisnosti.<ref name="Han 20, 21">{{navedi knjigo|last=Han|first=Xiaorong |title=Chinese discourses on the peasant, 1900–1949 |url=https://books.google.com/books?id=oxTe1YYZa7MC&pg=PA20|date=2005|publisher= State University of New York Press|isbn=0-7914-6319-2|pages=20, 21}}</ref> Po padcu dinastije Čing leta 1911 so nacionalistični Kitajci postali bolj naklonjeni boksarjem. Leta 1918 je Sun Jatsen pohvalil njihov borbeni duh in dejal, da so bili boksarji pogumni in neustrašni v boju do smrti proti vojskam zavezništva, zlasti v bitki pri Jangcunu.<ref>Li Weichao. "Modern Chinese Nationalism and the Boxer Movement", {{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=I0kvN9LDHP0C&pg=PA151|title=Critical Zone 3: A Forum of Chinese and Western Knowledge|author=Douglas Kerr|year=2009|publisher=Hong Kong University Press|pages=149, 151|isbn=978-962-209-857-2}}</ref> Kitajski liberalci, kot je bil [[Hu Ših]], ki je Kitajsko pozival k modernizaciji, so boksarje še vedno obsojali zaradi njihove neracionalnosti in barbarstva.<ref>顾则徐：清末民初思想领袖评价义和团总览</ref> Čen Dušju, vodja gibanja za novo kulturo, je boksarjem odpustil barbarstvo glede na zločine, ki so jih na Kitajskem zagrešili tujci, in trdil, da si tisti, ki so se podredili tujcem, zaslužijo obsodbo.{{sfnb|Han|2005|p=59}} [[Slika:Chinese soldiers 1899 1901.jpg|thumb|left|Vojaki Činga v letih 1899–1901]] V drugih državah so bili pogledi na boksarje zapleteni in sporni. [[Mark Twain]] je rekel, da je ''"boksar patriot. Svojo državo ljubi bolj kot države drugih ljudi. Želim mu uspeh."''<ref>{{navedi knjigo|last=Twain|first=Mark |title=Mark Twain Speeches |url=https://books.google.com/books?id=dhWMWs_7J3UC&pg=PA116|date= 2007|isbn=978-1-4346-7879-9|page=116|publisher=BiblioBazaar }}</ref> Ruski pisatelj [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] je prav tako hvalil boksarje in obtožil carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II. Nemškega]], da sta glavna odgovorna za ropanje, posilstva, umore in ''"krščansko brutalnost"'' ruskih in zahodnih čet.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=k1_iAAAAMAAJ&q=he+praised+the+Chinese+for+their+heroic+patience.+When+he+learned+about+the+%22orgy+of+murder,+raping,+and+looting%22+committed+by+the+Western+powers+in+quelling+the+Boxer+rebellion,+he+raged+against+the+brutality+of+the+Christians|title=The Russian review, Volume 19|author=William Henry Chamberlin |year=1960|publisher=Blackwell|page=115}}</ref> Ruski revolucionar [[Vladimir Lenin]] se je norčeval iz trditve ruske vlade, da ščiti krščansko civilizacijo: ''"Uboga cesarska vlada! Tako krščansko nesebična, a tako neupravičeno obrekovana! Pred nekaj leti je nesebično zavzela Port Arthur, zdaj pa nesebično zaseda Mandžurijo; obmejne kitajske province je nesebično preplavila s hordami izvajalcev, inženirjev in častnikov, ki so s svojim ravnanjem zbudili ogorčenje celo Kitajcev, znanih po svoji poslušnosti"''.<ref>V. I. Lenin, "The War in China", ''Iskra'', No. 1 (December 1900), in ''Lenin Collected Works'' (Moscow: Progress Publishers, 1964), Volume 4, pp. 372–377, online [http://www.marxists.org/archive/lenin/works/1900/dec/china.htm Marxists Internet Archive].</ref> Ruski časopis ''Amurskij kraj'' je kritiziral umore nedolžnih civilistov in obtožil, da bi ''"civiliziranemu krščanskemu narodu"'' bolj ustrezali izrazi zadržanost, civilizacija in kultura kot rasno sovraštvo in uničenje. Časopis je spraševal: ''"Kaj naj rečemo civiliziranim ljudem? Morali jim bomo reči: 'Ne imejte nas več za brate. Smo zlobni in strašni ljudje; pobili smo tiste, ki so se skrivali pri nas, ki so iskali našo zaščito.'"''<ref name="LensenChʻen1982">{{navedi knjigo|author1=George Alexander Lensen|author2=Fang-chih Chʻen|title=The Russo-Chinese War |url = https://books.google.com/books?id=ehhSAQAAIAAJ&q=midst+confidently+blemish+The+Russo-Chinese+War:+Chinese|year=1982|page=103}}</ref> V podporo boksarjem so se izrekli celo nekateri ameriški cerkveni dostojanstveniki. Evangeličanski prečastiti dr. George F. Pentecost dejal, da je bila vstaja boksarjev: : ''"... domoljubno gibanje za izgon tujih hudičev – samo to – tujih hudičev. Predpostavimo, da bi veliki evropski narodi sestavili svoja ladjevja, prišli sem, zavzeli Portland, se pomaknili do Bostona, nato New Yorka, nato Filadelfije in tako naprej po atlantski obali in okoli zaliva Galveston? Recimo, da bi zavzeli ta pristaniška mesta, naše ljudi pregnali v zaledje, zgradili velika skladišča in tovarne, pripeljali skupino razuzdanih agentov in naše ljudi mirno obvestili, da bodo odslej oni upravljali trgovino v državi? Ali ne bi imeli tudi mi boksarskega gibanja, ki bi te tuje evropske krščanske hudiče pregnalo iz naše države?"'' <ref name="LensenChʻen1982"/> Bengalski polihistor in Nobelov nagrajenec [[Rabindranath Tagore]] je napadel evropske kolonialiste.<ref name="Bickers2007">{{navedi knjigo|author=Robert A. Bickers|title=The Boxers, China, and the World|url=https://books.google.com/books?id=jxgZT6XJUIoC&pg=PA149|year=2007|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7425-5395-8|pages=149–}}</ref> Številni indijski vojaki v britanski indijski vojski so simpatizirali z boksarji in leta 1994 je indijska vojska Kitajski vrnila zvon, ki so ga britanski vojaki uplenili v Nebeškem templju.<ref>{{navedi novice |last=Krishnan |first=Ananth |date=7 July 2011 |title=The forgotten history of Indian troops in China |url=http://www.thehindu.com/features/friday-review/history-and-culture/the-forgotten-history-of-indian-troops-in-china/article2208018.ece |newspaper=The Hindu |location=Beijing}}</ref> [[Slika:Boxer1900.jpg|upright|thumb|Boksar]] V [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] so dogodki pustili globok pečat. Zgodovinar Robert Bickers je opozoril, da je bila za britansko vlado boksarske vstaja ''"ekvivalent indijskega 'upora'"'', dogodki med vstajo pa so v britanski javnosti vplivali na idejo rumene nevarnosti. Kitajsko nacionalistično revolucijo v 1920. letih in celo dejavnosti [[Rdeča garda|Rdeče garde]] v 1960. letih se je dojemalo kot odsev boksarske vstaje.<ref>Robert Bickers, ''Britain in China: Community, Culture, and Colonialism, 1900–1949'' (Manchester; New York: Manchester University Press, distributed in the US by St. Martin's Press, 1999 {{ISBN|0-7190-4697-1}}), p. 34</ref> Na [[Tajvan]]u in v [[Hongkong]]u zgodovinski učbeniki pogosto predstavljajo boksarsko gibanje kot iracionalno, v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]] pa učbeniki opisujejo boksarsko gibanje kot protiimperialistično, domoljubno kmečko gibanje, ki je propadlo zaradi pomanjkanja vodstva sodobnega delavskega razreda, mednarodno vojsko pa kot invazivno silo. V zadnjih desetletjih so obsežne raziskave na terenu in v arhivih privedle do manj črno belega pogleda na dogajanja. Nekateri nekitajski znanstveniki na gibanje gledajo kot na protiimperialistično, drugi pa menijo, da je izraz nacionalističen neskladen, ker kitajski narod takrat še ni bil oblikovan, boksarji pa so se ukvarjali z bolj regionalnimi vprašanji. Zadnja leta se v Ljudski republiki Kitajski veliko razpravlja o boksarjih. Leta 1998 je kritični znanstvenik Vang Ji trdil, da imajo boksarji skupne značilnosti z ekstremizmom kulturne revolucije. Oba dogodka sta imela na zunanjepolitičnem področju za cilj ''"likvidacijo vseh škodljivcev"'', na notranjepolitičnem področju pa ''"odpravo slabih prvin vseh opisov"''. Leta 2006 je Juan Vejši, profesor ''filozofije na univerzi Džongšan v [[Guangdžov]]u, zapisal, da so boksarji s svojimi "zločinskimi dejanji prinesli neizrekljivo trpljenje narodu in ljudem! To so dejstva, ki jih vsi poznajo, in nacionalna sramota je, da jih Kitajci ne morejo pozabiti"''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.zonaeuropa.com/20060126_1.htm|title=History Textbooks in China|publisher=Eastsouthwestnorth|access-date=23 October 2008}}</ref> Juan je obtožil državo, da zgodovinski učbeniki niso bili nevtralni, saj boksarsko vstajo predstavljajo kot ''"veličasten podvig patriotizma"'' in ne, da je bila večina boksarskih upornikov nasilnih.<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/01/24/AR2006012401003.html|title=Leading Publication Shut Down in China |date= 25 January 2006|publisher=Washington Post Foreign Service|access-date=19 October 2008 | first=Philip P. | last=Pan}}</ref> V odgovor so nekateri Juana Vejšija označili za izdajalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.snzg.com.cn/readnews.asp?newsid=1082|title=网友评论：评中山大学袁时伟的汉奸言论和混蛋逻辑_三农之外_关注现实_中国三农问题研究中心|date=8 March 2006|access-date=24 July 2017|archive-date=8 March 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060308103607/http://www.snzg.com.cn/readnews.asp?newsid=1082|url-status=dead}}</ref> ==Ime== Ime "boksarska vstaja" (ali upor) je po mnenju sodobnega zgodovinarja W. Eshericka povsem napačno, saj se boksarji ''"nikoli niso uprli mandžurskim vladarjem Kitajske in njihovi dinastiji Čing"''. Najpogostejši slogan boksarjev skozi celo zgodovino gibanja je bil '''podprite Čing, uničite tuje''', kjer je 'tuje' jasno pomenilo tujo vero, krščanstvo, v krščanstvo spreobrnjene Kitajce in tujce same. Ko so gibanje s pomočjo zavezniških tujih vojsk zatrli, so tako tuje sile kot vplivni kitajski uradniki spoznali, da bo morala na Kitajskem na oblasti ostati dinastija Čing, ker bo le ta sposobna vzdrževati red, pobirati davke in plačati odškodnino. Da bi rešili obraz cesarice vdove Ciši in članov cesarskega dvora, so vsi začeli trditi, da so bili boksarji uporniki in da je edina podpora, ki so jo boksarji prejeli s cesarskega dvora, prišla od nekaj mandžurskih knezov. Esherick zaključuje, da je bil izvor izraza "vstaja" povsem političen in oportunističen, vendar je imel izjemno moč, zlasti v časopisnih poročilih.<ref>Esherick str. xiv.</ref> 6. junija 1900 je londonski ''[[The Times]]'' zapisal izraz "vstaja" v narekovajih, verjetno zato, da bi nakazal svoje mnenje, da je upor dejansko spodbudila vdova cesarica Ciši.<ref>Jane Elliot, ''Some Did It for Civilisation''", str. 9, 1.</ref> Zgodovinar Lanšin Šjang vstajo označuje za ''"tako imenovani 'boksarski upor'"'' in navaja tudi, da ''"čeprav kmečki upor ni bil nič novega v kitajski zgodovini, je bil v resnici vojna proti najmočnejšim državam sveta."''<ref>Xiang. ''The Origins of the Boxer War'', str. vii–viii.</ref> Druga novejša zahodna dela vstajo označujejo kot "boksarsko gibanje", "boksarsko vojno" ali gibanje Jihetuan, kitajske študije pa upor imenujejo 义和团运动 (Yihetuan yundong), to je "gibanje Jihetuan". Nemški znanstvenik Thoralf Klein v svoji razpravi o splošnih in pravnih posledicah terminologije ugotavlja, da so vsi izrazi, vključno s kitajskimi, "posmrtne interpretacije konflikta". Trdi, da vsak izraz, pa naj bo to "vstaja", "upor" ali "gibanje", implicira zgrešeno definicijo konflikta. Tudi izraz "boksarska vojna", ki so ga pogosto uporabljali znanstveniki na Zahodu, sproža vprašanja, ker nobena stran ni uradno napovedala vojne. Cesarski edikti z dne 21. junija govorijo, da so se začele sovražnosti in usmerjali redno kitajsko vojsko, naj se pridruži boksarjem proti zavezniškim vojskam. To je bila ''[[De iure - de facto|de facto]]'' vojna napoved. Zavezniške čete so se obnašale kot vojska, ki pripravlja na kazensko ekspedicijo v kolonialnem slogu, in ne kot vojska v napovedani vojni s pravnimi omejitvami. Zavezniki so izkoristili dejstvo, da Kitajska ni podpisala ''"Zakonov in običajev vojne na kopnem"'', ključnega dokumenta, podpisanega na Haaški mirovni konferenci leta 1899. Trdili so, da je Kitajska kršila določbe, ki so jih sami ignorirali.{{sfnb|Klein|2008}} Obstajajo tudi razlike v izrazih, ki se nanašajo na borce. Prva poročila, ki so prišla s Kitajske leta 1898, so vaške aktiviste omenjala kot ''"jihečuan"'' (Wade–Giles: I Ho Ch'uan). Najzgodnejša uporaba izraza "boksar" je v pismu, ki ga je septembra 1899 v Šandongu napisala misijonarka Grace Newton. Iz konteksta pisma je razvidno, da je bil, ko je bilo pismo napisano, "boksar" že dobro znan izraz, ki sta ga verjetno skovala Arthur H. Smith ali Henry Porter, misijonarja, ki sta prav tako prebivala v Šandongu.{{sfnp|Thompson|2009|p = 223 n. 1}} Arthur H. Smith v svoji knjigi iz leta 1902 pravi, da ime: : ''"... 'i ho čuan' dobesedno pomeni 'pest (čuan) pravičnosti (ali javnosti) (i) harmonije (ho)' v očitni aluziji na moč združene sile, ki jo je imela. Ker kitajska besedna zveza 'pesti in noge' označuje boks in rokoborbo, se je zdelo, da za privržence sekte ni primernejšega izraza kot 'boksarji'. Poimenovanje, ki sta ga najprej uporabila en ali dva misijonska dopisnika tujih časopisov na Kitajskem je bil kasneje vsesplošno sprejet zaradi težav pri oblikovanju boljšega."''<ref>''China in Convulsion'' Vol I, str. 154–155.</ref> ==Medijska podoba vstaje== [[Slika:Marines fight rebellious Boxers outside Peking Legation, 1900. Copy of painting by Sergeant John Clymer., 1927 - 1981 - NARA - 532578.tif|thumb|Marinci Združenih držav Amerike v boju z boksarji pred pekinško diplomatsko četrjo; kopija slike narednika Johna Clymerja]] [[Slika:Boxer Rebellion.jpg|thumb|Britanski in japonski vojaki v boju z boksarji]] Do leta 1900 so dozorele številne nove oblike medijev, vključno z ilustriranimi časopisi in revijami, razglednicami in oglasi, ki so vsi prikazovali boksarje in tuje invazivne vojske.<ref>Peter Perdue, "[http://video.mit.edu/watch/mit-visualizing-cultures-visualizing-the-boxer-uprising-10054/ Visualizing the Boxer Uprising]" MIT Visualizing Cultures Illustrated Slide Lecture</ref> O uporu so v tujem ilustriranem tisku poročali umetniki in fotografi. Objavljale so se tudi slike in grafike, vključno z japonskimi [[lesorez]]i.<ref>Frederic A. Sharf and Peter Harrington. ''China 1900: The Artists' Perspective''. London: Greenhill, 2000. {{ISBN|1-85367-409-5}}.</ref> V naslednjih desetletjih so boksarji postali stalna tema komentatorjev, pogledi nanje pa zelo različni. * V poljski drami ''Svatba'' ([[Poljščina|poljsko]] ''Wesele'') Stanisława Wyspiańskega, ki je bila prvič objavljena 16. marca 1901, še preden je bil upor dokončno zadušen, nek bralec postavlja novinarju eno od najbolj znanih vprašanj v zgodovini poljske književnosti: ''"Cóż tam, panie, w polityce? Chińczyki trzymają się mocno!?"'' (Kako stojijo stvari v politiki, gospod? Se Kitajci trdno držijo!?).<ref name="Wesele">''Chińcyki trzymają się mocno!?''. Broszka.pl. 26. avgust 2007. Pridobljeno 26. avgusta 2012.</ref> * Liu E. v ''Potovanjih Lao Cana'' ([[pinjin]] ''Lǎo Cán Yóujì'')<ref>prevod Harold Shaddick kot ''The Travels of Lao Ts'an''. Ithaca, NY: Cornell University Press, 1952.</ref> prikazuje poštenega uradnika, ki poskuša izvesti reforme, in boksarje kot sektaške upornike. * Film [http://(25)%2055%20Days%20at%20Peking%201963%20Charlton%20Heston%20Ava%20Gardner%20David%20Niven%20War/Drama%20Full%20Movie%20HD%204K%20-%20YouTube ''55 dni v Pekingu''] v režiji Nicholasa Raya je bil posnet leta 1963. Glavne vloge igrajo [[Charlton Heston]], [[Ava Gardner]] in David Niven.<ref name="days">{{IMDb title|qid=Q244115|title=55 Days at Peking}}</ref> * Leta 1975 je hongkonški studio Shaw Brothers produciral film ''Boksarska vstaja'' (kitajsko 八國聯軍, pinjin bāguó liánjūn, Wade–Giles: Pa Kuo lien chun; dobesedno 'Zavezniška vojska osmih narodov') pod režisersko taktirko Čang Čeha.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hkflix.com/xq/asp/filmID.533288/qx/details.htm |title=HKflix |publisher=HKflix |access-date=6 September 2012 }}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=January 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> * Roman ''Zadnja cesarica'' (''The Last Empress'', Boston, 2007), avtorice Anchee Min, opisuje dolgo vladavino [[Cesarica vdova Ciši|cesarice vdove Ciši]], v kateri je obleganje diplomatskih predstavništev eden od vrhuncev romana. * Roman Nobelovega nagrajenca Mo Yana ''Smrt na sandalovem kolu'' (檀香刑) prikazuje poglede vaščanov na boksarsko vstajo.<ref>'' Sandalwood Death''. Angleški prevod Howard Goldblatt. Norman: University of Oklahoma Press, 2013. {{ISBN|978-0-8061-4339-2}}).</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Chang |first=Yin-t'ang |others=University of Washington |title=A Regional handbook on Northeast China |year=1956 |location=Seattle, Washington |publisher=The Institute |oclc=30731011}} * {{navedi knjigo |first = Paul A. |last = Cohen |title = History in three keys: the boxers as event, experience, and myth |url = https://archive.org/details/historyinthreeke00paul |url-access=registration |year=1997 |publisher=Columbia University Press |isbn=0-231-10651-3}} * {{navedi knjigo |last = Elliott |first = Jane E. |year = 2002 |title = Some Did It for Civilisation, Some Did It for Their Country: A Revised View of the Boxer War |url = https://archive.org/details/somediditforcivi0000elli |publisher = Chinese University Press |location = Hong Kong |isbn = 962-201-973-0}} David D. Buck, [https://www.jstor.org/stable/20058979 "Review", ''The China Quarterly''] 173 (2003): 234–237. calls this a strong "revisionist" account. * {{navedi knjigo |last=Edgerton|first=Robert B. |title = Warriors of the rising sun: a history of the Japanese military |year=1997 |publisher = W. W. Norton & Company |isbn=0-393-04085-2 |url = https://archive.org/details/warriorsofrising00edge |url-access=registration |edition=illustrated}} * {{navedi knjigo |last=Esherick |first=Joseph W. |title = The Origins of the Boxer Uprising |url = https://archive.org/details/originsofboxerup00jose |url-access=registration |publisher=U of California Press |year=1987 |isbn=0-520-06459-3}} [https://books.google.com/books?id=jVESdBSMasMC&q=Secondary%20devils Excerpt] * {{navedi knjigo |last=Harrington|first=Peter |title=Peking 1900: The Boxer Rebellion |url=https://archive.org/details/peking1900boxerr0000harr|year=2001|publisher=Osprey|location=Oxford|isbn=1-84176-181-8}} * {{cite journal |last=Klein|first=Thoralf |title = The Boxer War-the Boxer Uprising |journal=Online Encyclopedia of Mass Violence |year=2008 |url = https://www.sciencespo.fr/mass-violence-war-massacre-resistance/fr/document/boxer-war-boxer-uprising}} * {{navedi splet |url = http://www.jhuapl.edu/ourwork/nsa/papers/China%20ReliefSm.pdf |title = The China Relief Expedition Joint Coalition Warfare in China Summer 1900 |last=Leonhard |first = Robert R. |publisher=The Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory|access-date=8 August 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20161206044959/http://www.jhuapl.edu/ourwork/nsa/papers/China%20ReliefSm.pdf |archive-date=6 December 2016}} (No date. 2007?) * {{navedi knjigo |last = Preston |first = Diana |year = 2000 |title = The Boxer Rebellion: The Dramatic Story of China's War on Foreigners That Shook the World in the Summer of 1900 |url = https://archive.org/details/boxerrebelliondr00dian |url-access = registration |publisher = Walker| location = New York |isbn = 0-8027-1361-0}}; British title: ''Besieged in Peking: The Story of the 1900 Boxer Rising'' (London: Constable, 1999); popular history. * {{navedi knjigo |last=Thompson|first=Larry Clinton |title = William Scott Ament and the Boxer Rebellion: Heroism, Hubris, and the "Ideal Missionary" |year=2009 |publisher=McFarland |location=Jefferson, NC |isbn=978-0-78645-338-2}} * {{navedi knjigo |last=Xiang|first=Lanxin |title = The Origins of the Boxer War: A Multinational Study |url=https://archive.org/details/originsofboxerwa0000xian|publisher=Psychology Press |year=2003|isbn=0-7007-1563-0}} * {{cite encyclopedia |editor-last = Li |editor-first=Xiaobing |chapter= Eight Foreign Armies Invasion of China |last= Xu |first=Guangqiu |year = 2012 |title = China at War: An Encyclopedia |publisher = ABC-CLIO |location = Santa Barbara, CA |url = https://books.google.com/books?id=jhPyvsdymU8C |isbn = 978-1-59884-415-3}} * {{navedi knjigo |last=Salvago Raggi |first=Giuseppe|others=Gingko Edizioni |title=The Only Man Dressing for Dinner|url=https://archive.org/details/isbn_9788831229036 |year=2019 |location=Verona}} {{refend}} == Zunanje povezave == ;{{ikona en}} * {{imdb title|id=0056800|title=55 Days at Peking}} * {{imdb title|id=0075031|title=Pa kuo lien chun}} * [http://content.lib.washington.edu/chandlessweb/index.html/ U. of Washington Library's Digital Collections – Robert Henry Chandless Photographs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081220214931/http://content.lib.washington.edu/chandlessweb/index.html |date=2008-12-20 }} {{kategorija v Zbirki|Boxer Rebellion}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojaška zgodovina Kitajske]] [[Kategorija:Leto 1899]] [[Kategorija:Leto 1900]] [[Kategorija:Leto 1901]] [[Kategorija:Vojne Japonskega imperija]] [[Kategorija:Vojne Ruskega imperija]] [[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Vojne Francije]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Vojne Nemškega cesarstva]] [[Kategorija:Vojne Kraljevine Italije]] [[Kategorija:Vojne Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Vojne Kitajske]] [[Kategorija:Boksarska vstaja|*]] hbd0lxib5v4bqq74jy36zafa9lqhxoh 0 130927 6682543 5777220 2026-05-29T11:07:42Z Romanm 13 Občinska ljudska knjižnica Ljubljana-Bežigrad 6682543 wikitext text/x-wiki '''Knjižnica Bežigrad''' je [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Einspielerjeva ulica, Ljubljana|Einspielerjevi 1]] ([[Bežigrad]]); ustanovljena je bila [[11. maj]]a [[1956]] kot '''Občinska ljudska knjižnica Ljubljana-Bežigrad'''<ref>[https://www.mklj.si/zgodovina/ Mestna knjižnica Ljubljana / Zgodovina]</ref>. Ima [[dislocirana enota|dislocirane enote]]: [[Knjižnica Črnuče]], [[Knjižnica dr. France Škerl]], [[Knjižnica Glinškova Ploščad]] in [[Knjižnica Savsko naselje]]. Z ustanovitvijo [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]] je knjižnica izgubila samostojni status in postala organizacijska enota. == Glej tudi == * [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.mklj.si/index.php/enote-bezigrad Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090726153743/http://www.mklj.si/index.php/enote-bezigrad |date=2009-07-26 }} == Viri == {{refsez}} {{-}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Mestna knjižnica Ljubljana]] [[Kategorija:Bežigrad]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1956] mad39kerp4urbrngzwjo5qey3toh1q1 2 133093 6682481 6625841 2026-05-29T06:48:23Z Smihael 2136 6682481 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:smihael/Glava}} {{Babilon|header=[[Wikipedija:Uporabniška polja|Uporabniška polja]]|sl|en-3|de-3|ru-3|sh-1|zh-1|Linux KDE Firefox|:Mihas-bot/polje|IČ{{!}}2|Ste vedeli{{!}}17|IS{{!}}37}} Slovensko Wikipedijo obiskujem že od njenega nastanka, sprva kot bralec, od februarja 2006 pa kot registriran uporabnik. Več let sem kot administrator skrbel tudi za nekatere bolj tehnične vidike delovanja tega spletišča ter za projekt [[Wikipedija:izbrane slike|izbranih slik]] na glavni strani. Trenutno sem administrator na Wikiviru ter Wikiknjigah v slovenskem jeziku, kjer priskočim na pomoč kadar so potrebne operacije z višjim nivojem dostopa. Deloval sem tudi na ostalih sorodnih projektih ([http://translatewiki.net/wiki/User:Smihael prevajanje vmesnika], razvijanje vtičnikov, [[Commons:Category:Mihael_Simonic's_pictures|prispevanje slikovnega gradiva]], koordinacija [https://ticket.wikimedia.org/otrs/index.pl OTRS]). == Priznanja == {| style="background: transparent;" cellspacing="0" border="0" |- |{{priznanje3|velikost=30px|izjemni novinec|komentar=Miha, podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|priznanje izjemnega novinca]] za tvoje prispevke, še posebno z ozirom na tvojo ''starost''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 17:53, 18 avgust 2006 (CEST)}} |- |{{priznanje3|velikost=30px|hišniška opravila|komentar=Miha, za pomoč pri prevajanju predlog in druga dobra dejanja, ki si in jih še boš izvedel s svojim botom, ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'''! --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] 14:15, 15 november 2006 (CET)}} |- |{{priznanje3|velikost=30px|komentar=Miha, podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|eno zvezdo]] za tvoje pridno delo tukaj, upam da šola ne trpi!?. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:10, 2 januar 2007 (CET)}} |- |{{priznanje3|velikost=30px|veteran1|podpis= --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 17:21, 22 maj 2007 (CEST)}} |- |{{priznanje3|velikost=30px|delavska zvezda|komentar=Za dolgotrajno delovanje na Wikipediji ti podeljujem Delavsko zvezdo. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 08:46, 28. oktober 2007 (CET)}} |- |{{priznanje3|velikost=30px|glasnik Wikipedije|podpis=S tem mislim predvsem organizacijo srečanja v [[Grosuplje]]m --[[Uporabnik:Fran|Fran]] 13:44, 1. julij 2008 (CEST)}} |- |{{priznanje3|velikost=30px|veteran5|podpis=Na še naslednjih 5! --[[Uporabnik:Burek|Burek]] 09:58, 26. februar 2011 (CET)}} |- || [[Slika:Cqlosten prinos.png|30px|left]] Priznanje za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:48, 10. junij 2024 (CEST) |- || [[Slika:Cqlosten prinos.png|30px|left]] Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 1. junij 2025 (CEST) |} [[en:User:smihael]] [[de:User:smihael]] nk50jf0oskxblqkbval5goop6u6wxcd 0 135273 6682389 6615024 2026-05-28T17:11:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Boris Cavazza |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = |children=4, med njimi<br> [[Sebastijan Cavazza]]| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |spouse=Mojca Sitar (?-umrla [[1991]])<br>Oriana Girotto<br>[[Ksenija Benedetti]] ([[2016]]-danes)| yearsactive = [[1970]]–danes }} '''Boris Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]] ter [[režiser]], * [[2. februar]] [[1939]], [[Milano]]<ref name=":1" /> Spada med najpomembnejše slovenske igralce.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza, ponov.|url=https://ars.rtvslo.si/2019/01/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-176/|website=ARS|accessdate=2020-04-06|date=2. februar 2019|publisher=|first=Staša|last=Grahek}}</ref> Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih,<ref name=":1" /> še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih. Pisal je tudi scenarije za filme in TV igre, v katerih je igral glavne vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza|url=https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/|website=bsf.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> Ukvarja se tudi z glasbo, kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno tudi s [[Fake Orchestra]].<ref>{{Navedi splet|title=Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-04-06}}</ref> Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom ''11 korakov'',<ref name=":2" /> ter italijanske kancone.{{navedi vir}} Je ambasador [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CAVAZZA Boris|url=http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-04-06}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodnja leta in delo na morju == Borisov oče je bil [[Italijani|Italijan]], mati [[Slovenci|Slovenka]]. V [[Slovenija|Slovenijo]] se je preselil leta [[1948]], ko mu je umrl oče. Del svojega otroštva je preživel v [[Krško|Krškem]]. Leta 1956 se je vpisal na [[Pomorska šola v Piranu|Pomorsko šolo v Piranu]] in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do leta 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Cavazza, Boris (1939–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=SAZU|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/intervju-boris-cavazza-ko-si-enkrat-v-gotovih-letih-te-ne-povohajo-vec.html|title=INTERVJU: Boris Cavazza: Ko si enkrat v gotovih letih, te ne povohajo več|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Igralstvo == Leta [[1965]] se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomiral [[1968]]. Od leta [[1970]] deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]], jo nadaljeval v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drami]] (1971-1985) in končal v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (1985-1987). Upokojitev je leta [[2006]] dočakal v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je kot igralec in režiser delal od leta [[2002]].<ref name=":1" /> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero.<ref name=":1" /> == Razmerja in otroci == Bil je poročen z [[Mojca Sitar Cavazza|Mojco Sitar]], urednico na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]], ki je leta [[1991]] umrla zaradi [[rak (bolezen)|raka]]. Z njo je imel tri sinove: glasbenika [[Kristjan Cavazza|Kristijana]] (leta [[1990]] se je ponesrečil med snemanjem videospota, umrl pa leto kasneje) in dvojčka [[Sebastijan Cavazza|Sebastijana]], ki je znan igralec, in scenografa ter kostumografa [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}</ref> Čez nekaj časa se je poročil s 34 let mlajšo [[Oriana Girotto|Oriano Girotto]] in imel z njo sina Aleksandra Borisa Cavazza. Kasneje sta se ločila.<ref>{{navedi novice |title=Boris Cavazza: V življenju so najbolj pomembni otroci |work=[[24ur.com]] |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/boris-cavazza-v-zivljenju-so-najbolj-pomembni-otroci.html |date=27.10.2008 |accessdate=20.1.2013}}</ref> V maju leta [[2016]] se je poročil s [[Ksenija Benedetti|Ksenijo Benedetti]].<ref>{{navedi novice| title=Cavazza znova dahnil da|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-cavazza-znova-dahnil-da |date=7.5.2016 |work=[[Slovenske novice]] |accessdate=7.5.2016}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[1973]] je prejel nagrado Prešernovega sklada, [[1978]] Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagado ([[1979]], [[1985]], [[1986]], [[1987]]), [[1986]] [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], [[1987]] [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] in Sterijevo nagrado, [[1992]] [[Borštnikov prstan]], [[2006]] nagrado vesna (skupaj s [[Sebastijan Cavazza|Sebastijanom Cavazzo]]), [[2013]] [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[2017]] [[Nagrada bert|nagrado bert]] (za življenjsko delo na področju filma), 2023 [[Nagrada Ita Rina|nagrado Ita Rina]] za življenjsko delo [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]], 2024 pa [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[2018]] je dobil državno odlikovanje [[zlati red za zasluge]] Republike Slovenije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Letošnji prejemnik nagrade bert je igralec Boris Cavazza - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7533/letosnji-prejemnik-nagrade-bert-je-igralec-boris-cavazza/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-06|date=26. oktober 2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlati red za zasluge za Borisa Cavazzo|url=https://www.delo.si/kultura/oder/zlati-red-za-zasluge-za-borisa-cavazzo-53757.html|website=www.delo.si|date=2018-05-24|accessdate=2020-04-06|first=V.|last=U}}</ref>. Je tudi ambasador [[UNICEF|Unicefa]]. [[Vesna Milek]] je napisala biografski roman o njem z naslovom [[Cavazza (biografski roman)|Cavazza]] (2011, ponatis 2022). == Filmografija == [[Slika:Prizor iz Pete zasede 1968.jpg|thumb|right|250px|Boris Cavazza, [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] in [[Tone Gogala]] v filmu ''[[Peta zaseda]]'']] * ''[[Peta zaseda]]'' (1968) * ''[[To so gadi]]'' (1976) * ''[[Iskanja]]'' (1979) * ''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'' (1982) * ''[[Leta odločitve]]'' (1984) * ''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' (1986) * ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' (1987) * ''[[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]]'' (1991, TV) * ''[[Triangel (film)|Triangel]]'' (1992) * ''[[Predsednik (film)|Predsednik]]'' (1993, TV) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]'' (2008, TV) * ''[[Osebna prtljaga]]'' (2009) * ''[[Piran - Pirano]]'' (2010) * ''[[Nahrani me z besedami]]'' (2013) * ''[[Rudar (film)|Rudar]]'' (2017) *''[[Igor in Rosa]]'' (2019) === TV serije === * [[Vest in pločevina]] (1974) *[[Poti in stranpoti (TV serija)|Poti in stranpoti]] (1976, 78/79) == Diskografija == * ''[[11 korakov]]'' - Boris Cavazza kvartet (Založba Nika, 2005)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=11 Korakov - Etno/World - NIKA records|url=https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|website=www.nika.si|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20211207030356/https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|url-status=dead}}</ref> === Slovenska popevka === * 1977: ''Domovina'' - z [[Marija Benko|Marijo Benko]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/ Boris Cavazza] na primorci.si * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/ Boris Cavazza] na slovenska-biografija.si ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]) * [https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/ Boris Cavazza] v Bazi slovenskih filmov *[http://delo.si/druzba/panorama/cavazza-vse-se-spreminja-vonj-ostane.html članek o nastajanju biografskega romana Cavazza] *[http://tvslo.si/#ava2.129795512 TV-oddaja oddaja o biografskem romanu Cavazza](mrtva povezava) {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{BorstnikovPrstan}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Cavazza, Boris}} [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 0zzm1o8ubo5u2s4n4n99qx34yq2d2nr 0 148702 6682381 6652439 2026-05-28T16:25:05Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Timur.jpeg z [[c:File:Folio_230._The_army_petitions_Timur_to_fight_Tuqtamish_Khan_(British_Library,_I.O._Islamic_137).jpg|Folio_230._The_army_petitions_Timur_to_fight_Tuqtamish_Khan_(British_Library,_I.O._Islamic_1 6682381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Алтан Орд <br /> ''Altan Ord'' <br /> ''Altın Urda'' <br /> ''Zlata horda'' |conventional_long_name = |common_name = Zlata horda |continent = Evrazija |status_text = Razdelitev [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] |region = |country = |era = pozni [[srednji vek]] |status = |event_start = mongolska osvojitev ozemlja današnje Rusije |year_start = 1240 |date_start = |legislature = [[kurultaj]] |event1 = združitev [[modra horda|modre]] in [[bela horda|bele horde]] |date_event1 = 1379 |event2 = razpad v [[Velika horda|Veliko hordo]] |date_event2 = 1435 |event_end = [[Krimski kanat]] si podredi zadnje ostanke |year_end = 1502 |date_end = |p1 = Mongolsko cesarstvo |flag_p1 = |s1 = Krimski kanat |flag_s1 = |s2 = Kasimski kanat |flag_s2 = |s3 = Kazanski kanat |flag_s3 = |s4 = Kazaški kanat |flag_s4 = |s5 = Uzbeški kanat |flag_s5 = |s6 = Astrahanski kanat |flag_s6 = |s7 = Sibirski kanat |flag_s7 = |image_flag = |image_coat = |image_map = GoldenHorde1300.png |image_map_caption = Zlata horda (zeleno) okoli 1300 |capital = [[Saraj (mesto)|Saraj Batu]] |common_languages = [[mongolščina]] <br> [[turščina]] (kipčaščina) |religion = [[tengrizem]] <br> [[šamanizem]] <br> [[pravoslavje]] <br> [[Budizem|tibetanski budizem]] (1240.1313) <br> [[islam]] (1313-1502) |government_type = monarhija |leader1 = [[Orda kan]] ([[Bela horda]]) |year_leader1 = 1226-1280 |leader2 = [[Batu kan]] ([[Modra horda]]) |year_leader2 = 1242-1255 |leader3 = [[Toktamiš]] |year_leader3 = 1379-1395 |leader4 = [[Kučuk Mohamed]] ([[Velika horda]]) |year_leader4 = 1435-1459 |leader5 = [[Murtada]] |year_leader5 = 1481-1499 |title_leader = [[kan]] |legislature = [[kurultaj]] }} '''Zlata horda''' ([[mongolščina|mongolsko]] Алтан Орд, Altan Ord, [[Kazaščina|kazaško]] Алтын Орда, Altın Orda, [[tatarššina|tatarsko]] Алтын Урда, Altın Urda, [[Ruščina|rusko]] Золотая Орда, Zolotaja Orda, [[Ukrajinščina|ukrajinsko]] Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13. stoletju poturčen kanat v severozahodnem delu [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega imperija]].<ref>Perrie, Maureen, ur. (2006). ''The Cambridge History of Russia: Volume 1, From Early Rus' to 1689''. Cambridge University Press. str. 130. ISBN 978-0-521-81227-6.</ref> Z drobljenjem Mongolskega imperija po letu 1259 je postala funkcionalno samostojen kanat. Znana je tudi kot Kipčaški kanat in Džočijev kanat.<ref name=ref7>''Golden Horde''. Encyclopædia Britannica. 2007.</ref> Prebivalci Zlate horde so bili večinoma mešanica turških in uralskih ljudstev ter [[Sarmati]] in [[Skiti]]. Nekaj je bilo tudi [[Mongoli|Mongolov]], predvsem aristokratov. Po smrti ustanovitelja [[Batu kan]]a leta 1255 je njegova dinastija kljub [[Nogaj]]evim spletkam in državljanski vojni v 1290. letih vladala še celo stoletje do leta 1359. Vojaška moč Horde je dosegla višek med vladanjem kana [[Uzbeg kan|Uzbega]] (1312–1341), ki se je spreobrnil v [[islam]]. Ozemlje Horde je na njenem višku obsegalo večino vzhodne [[Evropa|Evrope]] od [[Ural]]a do [[Donava|Donave]], vzhodno od Urala pa je segalo globoko v [[Sibirija|Sibirijo]]. Na jugu je mejilo na [[Črno morje]], [[Kavkaz]] in mongolski [[Ilkanat]].<ref name=ref7/> V Zlati hordi so se leta 1359 začeli nasilni notranji politični spori. V letih 1381-1395 je bila pod [[Toktamiš]]em ponovno združena, kmalu po [[Timur Lenk|Timurjevi]] invaziji leta 1396 pa je razpadla na številne majhne tatarske kanate, ki so postopoma izgubljali svojo moč. Na začetku 15. stoletja je začela razpadati. Po letu 1466 se omenja preprosto kot [[Velika horda |Velika horda]]. Na njenem ozemlju so nastali številni predvsem turško govoreči kanati. Notranji spori so omogočili severni vazalni [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]], da se je leta 1480 otresla ''"tatarskega jarma"''. [[Krimski kanat]] in [[Kazaški kanat]], zadnja ostanka Zlate horde, sta preživela do leta 1783 oziroma 1847. ==Ime== Ime Zlata horda naj bi se zgledovalo po zlati barvi mongolskih šotorov v vojnem času ali morda po zlatem šotoru, ki sta ga uporabljala Batu kan ali Uzbek kan.<ref>Atwood (2004), str. 201.</ref> Takšno ime bi ji lahko dali tudi slovanski podložniki zaradi velikega bogastva kanov. V mongolskih in starih turških jezikih se beseda za rumeno barvo glasi ''sarı/saru'' in lahko pomeni tudi ''središče'' ali ''osrednji''. Beseda ''horda'' verjetno izhaja iz mongolske besede ''ordu'', ki pomeni ''palačo'', ''tabor'' ali ''glavni stan''. Ime Zlata horda bi torej lahko pomenilo preprosto ''centralni tabor''.<ref>Gleason, Abbott (2009). ''A Companion to Russian History''. John Wiley & Sons. str. 82. ISBN 978-1-4443-0842-6.</ref> Ruski letopisci so začeli naziv Zlata horda (rusko Золотая Орда) za mongolski kanat uporabljati šele v 16. stoletju. Prva znana raba tega imena je iz leta 1565 v ruski ''Zgodovini Kazana''. Nanašalo se je na Batujev ulus (rusko Улуса Батыя) s središčem v [[Saraj (mesto)|Saraju]].<ref>"рЕПЛХМ гНКНРЮЪ нПДЮ - НЬХАЙЮ РНКЛЮВЮ 16 ЯРНКЕРХЪ (мХК лЮЙЯХМЪ) / оПНГЮ.ПС - МЮЖХНМЮКЭМШИ ЯЕПБЕП ЯНБПЕЛЕММНИ ОПНГШ". Proza.ru. Pridobljeno 11. aprila 2014.</ref><ref>Ostrowski, Donald G. (pomlad 2007). ''Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire'', in: ''The Mongols and the West, 1221–1410'', in: ''Daily Life in the Mongol Empire'', in: ''The Secret History of the Mongols: A Mongolian Epic Chronicle of the Thirteenth Century'' (review). Kritika: ''Explorations in Russian and Eurasian History''. Project MUSE. '''8''' (2): 431–441. doi: 10.1353/kri.2007.0019.</ref> Primarni perzijski, armenski in muslimanski viri in zapisi iz 13. in zgodnjega 14. stoletja (Yuanshi. Jami' al-tawarikh in drugi) omenjajo kanat kot Džočijev ulus (kraljestvo), Dasht-i-Qifchaq (Kipčaška stepa), Kipčaški kanat in Kumanija.<ref>May, T. (2001). Khanate of the Golden Horde (Kipchak) . North Georgia College and State University. Arhivirano iz izvirnika 14. decembra 2006.</ref><ref>Spinei, Victor (2009). The Romanians and the Turkic Nomads North of the Danube Delta from the Tenth to the Mid-Thirteenth Century. BRILL. str. 38. ISBN 978-90-04-17536-5.</ref> Imena hord izhajajo iz stepskih predstav o straneh neba: sever-črna, jug-rdeča, zahod-bela, vzhod-modra in sredina zlata. == Zgodovina == ===Mongolsko obdobje (1225–1241)=== [[Džingiskan]] je svoje ogromno cesarstvo razdelil med svoje štiri sinove, vendar je ostalo združeno pod oblastjo izvoljenega vrhovnega kana. Najbolj zahodni del cesarstva je dobil [[Džoči]], ki je umrl šest mesecev pred očetom. Džočijevo ozemlje sta si zato razdelila njegov najstarejši sin [[Batu kan]], ki je kasneje postal vladar [[Modra horda|Modre horde]], in [[Orda kan]], ki je postal vladar [[Bela horda|Bele horde]].<ref>Edward L. Keenan. ''Encyclopedia Americana article''.</ref><ref>Grekov, B. D., Yakubovski, A. Y. (1998) [1950]. ''The Golden Horde and its Downfall'' (ruščina). Moskva: Bogorodskii Pechatnik. ISBN 978-5-8958-9005-9.</ref> Leta 1235 je Batu kan s slavnim generalom [[Subedej]]em začel prodirati proti zahodu in najprej podjarmil Baškirce in se nato leta 1236 obrnil proti [[Volška Bolgarija|Volški Bolgariji]]. Od tam je leta 1237 osvojil nekaj južnih step sedanje [[Ukrajina|Ukrajine]] in prisilil veliko lokalnih [[Kumani|Kumanov]] na umik proti zahodu. Pohod proti [[Kipčaki|Kipčakom]] in Kumanom sta začela Džoči in Subedej leta 1216–1218, ko so pri njih dobili zatočišče [[Merkiti]]. Do leta 1239 je bil velik del Kumanov pregnan s [[Krim, Ukrajina|Krima]], ki je postal ena od apanaž Mongolskega cesarstva.<ref>[http://www.hansaray.org.ua/e_ist_orda.htmlHistory of Crimean Khanate]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Arhivirano iz izvirnika 6. januarja 2009.</ref> Ostanki krimskih Kumanov so preživeli v krimskih hribih in se postopoma pomešali z drugimi etničnimi skupinami, vključno z [[Grki]], [[Goti]] in Mongoli, in ustvarili Krimske [[Tatari|Tatare]]. Batu je začel prodirati proti severu v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] in v treh letih podjarmil njene kneževine. Njegovi bratranci [[Mongke |Mongke]], [[Kadan]] in [[Gujuk]] so prodirali na jug v Alanijo. [[Slika:Battle of Mohi 1241.PNG|thumb|left|250px|Odločilna zmaga Mongolov v bitki pri Mohiju]] Mongoli so selitev Kumanov izkoristili za ''casus belli'' in nadaljevali pohod proti zahodu in opustošili [[Kraljevina Poljska|Poljsko]] in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrsko]]. Pohod je dosegel višek v [[Bitka pri Legnici|bitkah pri Legnici]] in [[Bitka pri Mohiju|Mohiju]]. Leta 1241 je kan Ogedej umrl, zato je Batu prekinil obleganje [[Dunaj]]a in se vrnil v domovino, da bi se udeležil borbe za njegovo zapuščino. Mongolska vojska ni nikoli več prodrla tako daleč na zahod. Vračala se je skozi [[Ogrsko kraljestvo|Ogrsko]], uničila [[Pešta|Pešto]] in podjarmila [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarijo]].<ref name=ref19>Sinor, Denis (1999). "The Mongols in the West". ''Journal of Asian History'' '''33''' (1): 1–44. Harrassowitz Verlag. JSTOR 41933117.</ref> Batu je ob spodnji [[Volga|Volgi]] na mestu nekdanje hazarske prestolnice Atil ustanovil novo prestolnico [[Saraj (mesto)|Saraj]]. Malo pred tem je Batujev in Ordov bratranec Šiban dobil ogromen ulus vzhodno od [[Ural]]a ob rekah [[Ob]] in [[Irtiš]]. Na Batujevem dvoru je bil nedvomno v splošni rabi mongolski jezik, vendar se je na ozemlju Zlate horde ohranilo samo nekaj mongolskih besedil, morda zaradi splošne nepismenosti. Po Grigorevu so se kanovi odloki (''jarlik'') pisali v mongolščini in se zatem prevajali v kumanščino. Obstoj arabsko-mongolskih in perzijsko-mongolskih slovarjev iz sredine 14. stoletja kaže na njihovo dopisovanje z Zlato hordo. Dopisi iz Zlate horde so bili očitno pisani v mongolskem jeziku.<ref name=ref19/> ===Zlata doba=== ====Zgodnji vladarji pod velikimi kani (1241–1259)==== Ko je regentka Mongolskega cesarstva [[Dergene Hatun]] leta 1242 povabila Batu kana na volitve novega kana, je vabilo več let zavračal in zavlačeval izvolitev novega kana. Izgovarjal se je na starost in bolezen, čeprav je bila njegova odločitev povsem politična. Zgleda, da ni podpiral Gujukove izvolitve, ker sta se Gujuk in Čagatajev vnuk Buri na slavnostnem banketu po mongolski zasedbi vzhodne Evrope z Batujem nasilno sprla. Nazadnje je na [[kurultaj]] poslal svoje brate. Za novega kana so leta 1246 izvolili [[Gujuk]]a. Vsi glavni ruski knezi, Jaroslav II. Vladimirski, Danilo Hališki in Svetoslav Vsevolodovič Vladimirski, so priznali Batujevo nadoblast. Nekaj protimongolskih ruskih knezov, med njimi Mihaela Černigovskega, ki je leta 1240 pobil mongolske odposlance, so Mongoli usmrtili. [[Slika:Batu Khan on the Throne by Rashid al-Din.jpg|thumb|left|250px|[[Batu kan]] ustanovi Zlato hordo]] Gujuk je kmalu zatem večkrat pozval Batuja, naj se mu pride poklonit. Batu je po smrti njunega očeta leta 1247 v [[Karakorum (mesto)|Karakorum]] v Mongolijo poslal Andreja in Aleksandra Nevskega. Gujuk je Andreja imenoval za velikega kneza [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]], Andreja pa za [[kijev]]skega kneza.<ref>Martin (2007), str. 152.</ref> Leta 1248 je od Batuja zahteval, naj pride na vzhod in se z njim sestane, po nekaj primarnih virih domnevno zato, da bi ga aretiral. V skladu s tedanjimi običaji se je Batu pozivu odzval, Gujuk pa je na srečanje odšel z veliko vojsko. Po njegovem odhodu sta Tolujeva vdova in Batujeva mačeha Sorgaktani opozorila Batuja, da bi lahko bil tarča Gujukovega napada. Gujuk je na poti v sedanjem Sinkjangu umrl, star približno 42 let. Nekateri sodobni zgodovinarji so prepričani, da je umrl naravne smrti zaradi slabega zdravja,<ref>Atwood (2004), str. 213. </ref> vendar bi smrt lahko povzročila tudi kombinacija [[Alkoholizem|alkoholizma]] in [[protin]]a ali celo zastrupitev. Viljem Rubruški in islamski letopisci trdijo, da je Batu pobil Gujukovo spremstvo, njega samega pa eden od njegovih bratov. Te trditve drugi primarni viri ne podpirajo. Gujukova vdova Ogul Kaimiš je postala regentka, vendar ni uspela ohraniti nasledstva v svoji veji rodbine. [[Slika:Batu.png|thumb|200px|Mladi Batu kan, kitajska risba iz 14. stoletja]] Gujukov naslednik je leta 1251 s pomočjo Zlate horde postal [[Mongke]]. Mongke je izkoristil odkritje zarote proti njemu in začel čistko svojih nasprotnikov. Ocenjuje se, da je ukazal usmrtiti od 77 do 300 aristokratov, uradnikov in vojaških poveljnikov. Batu je postal najvplivnejši Mongkejev prijatelj in zaveznik, ki mu je pomagal ohranjati enotnost cesarstva. Batu, Mongke in druge pomembne knežje rodbine so obvladovali ozemlje od [[Afganistan]]a do [[Turčija|Turčije]]. Batu je kjub temu, je bil njegov ugled na vrhuncu, v letih 1252–1259 omogočil Mongkejevim popisovalcem prebivalstva neovirano delovanje v svojem delu Mongolskega cesarstva, vključno z [[Iran]]om, [[Afganistan]]om, [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]], [[Rusija|Rusijo]], [[Centralna azija|Centralno Azijo]] in severno [[Kitajska|Kitajsko]] Na Kitajskem je bil popis zaključen leta 1252, v Novgorodu na skrajnem severozahodu pa šele pozimi 1258/1259. V Novgorodu so se mongolskemu popisu uprli, vendar ga je Aleksander Nevski prisilil, da se je uklonil in pristal na plačevanje davkov. Velimirski veliki knez Andrej II. je postal za Mongole velika nadloga, zato je Batu poslal proti njemu kazensko vojsko pod Nevrujevim poveljstvom. Andrej je pred njo pobegnil v [[Pskov]] in od tam na [[Švedska|Švedsko]], njegovo kneževino pa so Mongoli ostro kaznovali. Za velikega kneza Vladimira je bil zaradi prijateljstva s Sartakom leta 1252 imenovan Aleksander Nevski. Andrej je leta 1256 odšel v Saraj prosit odpuščanja za svojo nezvestobo in bil pomiloščen. [[Slika:Dzhuchi khan mausoleum.jpg|thumb|levo|250px|[[Džoči]]jev mavzolej v pokrajini Karagandi]] Mongke je ukazal družinam iz Džočijeve in Čagatajeve rodbine, da se pridružijo [[Hulegu]]jevemu pohodu [[Iran]]. Med vladanjem Batuja ali njegovih prvih dveh naslednikov je Zlata horda leta 1256/1257 z veliko vojsko sodelovala na Hulegujevem pohodu na [[Srednji vzhod]]. Po Batujevi smrti leta 1256 je Mongke za njegovega naslednika imenoval njegovega sina [[Sartak]]a, ki je kmalu po vrnitvi z dvora velikega kana v Mongoliji umrl. Po kratki vladavini mladoletnega [[Ulagči]]ja pod regentstvom Boragčin Hatun je bil za kana Džočidov leta 1257 ustoličen Batujev mlajši brat [[Berke]]. Leta 1257 je knez Danilo Hališki odbil napad kneza Kuremsa na Ponižijo in Volinijo in nato z njegovo pomočjo osvojil [[Kijev]]. Po njegovih začetnih uspehih so Mongoli pod Boroldajevim vodstvom leta 1259 vdrli v [[Galicija|Galicijo]] in Volinijo in dali Danilu ultimat: ali uniči svoje utrdbe ali bo Boroldaj napadel njegova mesta. Danilo se je uklonil in podrl mestno obzidje. Leta 1259 je Berke brutalno napadel [[Litva|Litvo]] in [[Poljska|Poljsko]] in zahteval podreditev ogrskega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] (1258) in francoskega kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]] (1259).<ref>Jackson (2014), str. 123–124. </ref> Med napadom na [[Prusija|Prusijo]] 1259/1260 je zadal velike izgube [[Tevtonski viteški red|Tevtonskemu viteškemu redu]].<ref>''Annales Mellicenses''. Continuatio Zwetlensis tertia, MGHS, IX, str. 644.</ref> Litva je v 1260. letih očitno postala mongolska tributarna država.<ref>Jackson (2014), str. 202.</ref> ====Mongolska državljanska vojna (1260–1280)==== Po Mongkejevi smrti je izbruhnila tolujska državljanska vojna med Kublajkanom in [[Arikbek]]om. Hulegu je podpiral Kublaja, Berke pa Arikbeka<ref>Kirakos. ''Istoriia''. Str. 236.</ref> in celo koval denar v njegovem imenu <ref>Mukhamadiev, A. G. ''Bulgaro-Tatarskiya monetnaia sistema''. str. 50.</ref> Berke je ostal vojaško nevtralen in po Arikbekovem porazu podprl Kublajevo izvolitev za velikega kana.<ref>Rashid al-Din-Jawal al Tawarikhi, (Boyle). str. 256.</ref> Del elite iz [[Bela horda|Bele horde]] se je pridružilo Arikbekovemu uporu. Eden od džočidskih princev, ki se je pridružil Hulegujevi vojski, je bil obtožen čarovništva proti Huleguju in bil z Berkejevim pristankom usmrčen. Za njim sta v sumljivih okoliščinah umrla še dva džočidska princa. Nekaj primarnih muslimanskih virov omenja, da je Hulegu zavrnil delitev vojnega plena v Berkejem, čeprav je Džingiskan to želel. Berke je bil vdan musliman in tesno povezan z [[Abasidski kalifat|abasidskim kalifom]] [[Al-Mustasim]]om, katerega je Hulegu ubil leta 1258. Džočidi so bili prepričani, da jih namerava Hulegu izriniti iz Zakavkazja.<ref>Jackson, Peter (1995). ''The Mongols and Europe''. V Abulafia, David (ur.). ''The New Cambridge Medieval History: Volume 5, C. 1198-c. 1300''. Cambridge University Press. str. 709. ISBN 978-0-521-36289-4. </ref> Dogodki so tako povečali Berkejevo jezo, da je leta 1262 med Zlato hordo in Ilkanatom izruhnila vojna. Leta 1262 je v [[Suldal|Suzdal]]u izbruhnil upor. Uporniki so pobili mongolske [[darugači]]je in pobiralce davkov. Berke je proti njim načrtoval več kazenskih ekspedicij, vendar je na prošnjo Aleksandra Nevskega, naj ne kaznuje ruskega prebivalstva in mest v Vladimir-Suzdalu, in pristanku na plačilo velike odškodnine pohode preklical. Naraščajoče napetosti med Berkejem in Hulegujem so bile opozorilo za vojaške oddelke Zlate horde v Hulegujevi armadi, da bilo najbolje pobegniti. Del kontingenta je uspel priti do kipčaške stepe, drugi del je prečil Horasan, tretji pa je dobil zatočišče pri [[Mameluki]]h v [[Sirija|Siriji]], kjer jih je toplo prejel sultan [[Bajbars]]. Ostanke vojske Zlate horde v Iranu je Hulegu kruto kaznoval. Berke je z Bajbarsom sklenil zavezništvo proti Huleguju. Zlata horda je v Ilkanat poslala Nogaja, vendar ga je Hulegu leta 1262 odbil. Ilkanidi so zatem prečili reko Terek in osvojili in izropali džočidski tabor, potem pa jih je Nogaj presenetili z napadom in jih pognal v beg. Zaradi krhkega ledu na Tereku je veliko beguncev utonilo. [[Slika:Bataille du Terek (1262).jpeg|thumb|left|250px|Bitka pri Tereku, v kateri je Zlata horda porazila Ilkanat]] Medtem, ko je bil seldžuški sultan [[Kejkavus II.]] v bizantinskem zaporu, je njegov mlajši brat [[Kejkubad II.]] zaprosil za pomoč Berkeja. Nogaj je s pomočjo [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarije]], ki je bila Berkejev [[vazal]], leta 1264 napadel Bizantinsko cesarstvo. Cesarja [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaela VIII. Paleologa]] je prisilil, da je osvobodil Kejkavusa, začel plačevati davke Zlati hordi in z Nogajem poročil svojo hčerko Eufrozino. Berke je dal Kejkavusu za apanažo polotok [[Krim, Ukrajina|Krim]] in ga poročil z Mongolko. Arikbek je že pred vojno imenoval Čagatajevega vnuka Alguja za čagatajskega kana. Vladal je v osrednji Aziji in obvladoval [[Samarkand]] in [[Buhara|Buharo]]. Ko so muslimanska elita in pristaši Džočidov v Buhari razglasili lojalnost Berkeju, je Algu udaril na apanaže Zlate horde v Horezmu. Algu je vztrajal, da Hulegu napade Zlato hordo in obtožil Berkeja, da je leta 1252 iztrebil njegovo družino. V Buhari sta Algu in Hulegu pobila vse pristaše Zlate horde in njihove ostanke prisilila na suženjstvo. Prizanesla sta samo Kublajkanovim možem.<ref>Barthold, W. (2008) [1958]. [https://books.google.si/books?id=zE2QPwAACAAJ&pg=PA446&redir_esc=y ''Turkestan Down to the Mongol Invasion'']. ACLS Humanities E-Book. str. 446. ISBN 978-1-59740-450-1. </ref> Po Berkejevi prisegi zvestobe Kublaju, mu je Algu napovedal vojno in zasegel Otrar in Herezem. Berkeju je uspelo osvojiti levi breg izgubljenega Horezma, izgubil pa je oblast v [[Transoksanija|Transoksaniji]]. Leta 1264 je Berke načrtoval pohod proti Hulegujevemu nasledniku Abagi, vendar je pred tem umrl. Kublaj je za Berkejevega naslednika imenoval Batujvega vnuka [[Mengu Timur]]ja,<ref> Howorth (1880).</ref> ki je na skrivaj podpiral ogedejskega princa Kajduja proti Kublaju in Ilkanatu. Po porazu [[Čagatajski kanat|čagatajskega]] kana Baraka sta Menge Timur in Kajdu leta 1267 z njim sklenila mirovni sporazum in dobila tretjino Transoksanije.<ref>Biran, Michal (2013). [https://books.google.si/books?id=VVffAQAAQBAJ&pg=PA52&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Qaidu and the Rise of the Independent Mongol State In Central Asia'']. Taylor & Francis. str. 52. ISBN 978-1-136-80044-3. </ref> Leta 1267 je Mengu Timur izdal odlok (''jarlik''), s katero je rusko duhovščino oprostil plačevanja vseh davkov in dal [[Genovska republika|Genovi]] in [[Beneška republika|Benetkam]] izključno pravico do [[Feodozija|Kafe]] in [[Azov]]a. Nekaj njegovih sorodnikov se je takrat spreobrnilo v krščanstvo in naselilo med [[Rusi|Ruse]]. Kan je kljub temu, da je Nogaj leta 1271 napadel pravoslavno Bizantinsko cesarstvo, poslal k cesarju Mihaelu VIII. Paleologu delegacijo, da bi z njim vzdržaval prijateljske odnose. Velikemu knezu Rusije je ukazal, da dovoli nemškim trgovcem svobodno potovanje po svojem ozemlju.<ref>Anton Cooper. ''On the Edge of Empire: Novgorod's trade with the Golden Horde''. str. 19.</ref> Z istim odlokom je dovolil novgorodskim trgovcem neomejena potovanja skozi Suzdal.<ref>GVNP, str. 13; Gramota#3</ref> Ko so leta 1269 Novgorodsko republiko napadli danski in livonski vitezi, so velikemu knezu Jaroslavu prišli na pomoč Mongoli in jih pregnali. Prestrašeni nemški in danski trgovci so zapustili narvsko regijo.<ref>Zenkovsky, Serge A.; Zenkovsky, Betty Jean, ur. (1986). [https://books.google.si/books?id=HtFoAAAAMAAJ&pg=PA45&redir_esc=y ''The Nikonian Chronicle: From the year 1241 to the year 1381'']. Kingston Press. str. 45. ISBN 978-0-940670-02-0.</ref> Oblast mongolskega kana se je razširila na vse ruske kneževine. Leta 1274–1275 se je izvedel popis prebivalstva v vseh ruskih mestih, vključno s [[Smolensk]]om in [[Vitebsk]]om.<ref>Vernadsky, George; Karpovich, Michael (1943). [https://books.google.si/books?id=vtFoAAAAMAAJ&pg=PA172&redir_esc=y ''A History of Russia: The Mongols and Russia'']. Yale University Press. str. 172. </ref> ====Obdobje dveh kanov (1281–1299)==== [[Slika:Toda Mongke and His Mongol Horde.jpg|thumb|[[Tode Mongke]], kan Zlate horde]] Mengu Timurja je leta 1281 nasledil brat [[Tode Mongke]], ki je bil musliman. S Kublajem je sklenil mir, mu vrnil sinove, ki so bili njegovi talci, in priznal njegovo nadoblast.<ref>Rashid al Din. ''II Successors'' (Boyle), str. 897.</ref><ref>Allsen (1985), str. 21. </ref> Nogaj in Koču, kan Bele horde in sin Orda kana, sta sklenila mir tudi z dinastijo Juan. Po pisanju mameluških zgodovinarjev je Tode Mongke poslal Mamelukom pismo s predlogom, da sklenejo zavezništvo proti skupnemu sovražniku, nevernemu Ilkanatu. Iz zapisov je razvidno, da so imeli skupne interese v [[Azerbajdžan]]u in [[Gruzija|Gruziji]], kjer so vladali Ilkani. V 1270. letih je Nogaj divjaško napadel [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarijo]]<ref>Curta, Florin (2006). [https://books.google.si/books?id=YIAYMNOOe0YC&pg=PA414&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250'']. Cambridge University Press. str. 414. ISBN 978-0-521-81539-0.</ref> in [[Velika litovska kneževina|Litvo]].<ref>Howorth (1880), str. 130.</ref> Leta 1279 je blokiral bolgarskega carja [[Mihael II. Asen|Mihaela II. Asena]] v Drăstărju, leta 1280 usmrtil upornega carja [[Ivajlo|Ivajla]] in leta 1292 prisilil [[Jurij I. Terter|Jurija I. Tertereja]] na beg v [[Bizantinsko cesarstvo]]. Leta 1284 je med veliko mongolsko invazijo na Bolgarijo pod njihovo oblast prišel Sakči. V Bolgariji se je začel kovati denar v kanovem imenu.<ref>''Byzantino Tatarica'', str. 209.</ref> Bolgarski prestol je na Nogajevo željo prišel [[Smilec]]. Med njegovim vladanjem je mongolska oblast v Bolgariji dosegla višek. Ko so bojarji leta 1295 Smileca izgnali, so Mongoli ponovno napadli Bolgarijo, da bi zaščitili svojega varovanca. Srbskega kralja [[Štefan Milutin|Štefana Milutina]] so prisilili, da je sprejel mongolsko nadoblast in leta 1287 poslal Mongolom za talca svojega sina [[Štefan Dečanski|Štefana Dečanskega]]. Pod Nogajevo oblastjo so v sedanji [[Moldavija|Moldaviji]] živeli [[Vlahi]], [[Slovani]], [[Alani]] in Turko-Mongoli. Po neuspelem, vendar uničujočem Nogajevem napadu na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrsko]] leta 1285, so Nogaj, Talabuga in drugi plemiči strmoglavili Tode Mongkeja, ker je bil nedejaven, obdan z duhovščino in šejki. Za novega kana je bil izvoljen [[Talabuga]]. Odstavljenega kana so pustili živeti. Talabugova vojska je leta 1287 napadla [[Poljska|Poljsko]], leta 1288 in 1290 pa dvakrat neuspešno Ilkanat. [[Slika:Herberstein-Moscovia.jpg|thumb|left|250px|Pokrajine ob spodnji Volgi, naseljene s Nogajevimi potomci]] V tistem času se je Nogajev ugled v Zlati hordi zelo povečal. Pod Nogajem so zahodni deli Horde in njeni vazali postali ''[[de facto]]'' neodvisni. Med pohodom sproti [[Čerkezija|Čerkezom]] so se kanove sumnje, da ga namerava Nogaj odstaviti, še okrepile. Nogaj je v državnem udaru leta 1291 na prestol postavil [[Tokta|Tokto]] in s tem izzval Talabugo. Tokta je na svoj dvor v Saraju pozval Mihaela Jaroslaviča in Danijela Moskovskega. Ker se slednji na njegov poziv ni odzval, je leta 1293 poslal v Rusijo in Belorusijo kazensko ekspedicijo pod poveljstvom svojega brata Tudauna (v ruskih kronikah Djedena). Mongoli so izropali štirinajst velikih mest in prisilili velikega kneza Dimitrija k odstopu. [[Slika:Galicia-Volhynia map.PNG|thumb|250px| Za Nogajevo in Talabugovi invazijo v Evropo so svoje čete prispevali tudi džočidski vazalni knezi v Galiciji-Voliniji]] Kana je zelo jezilo Nogajevo samostojno dogovarjanje z ruskimi knezi in tujimi trgovci, zato mu je napovedal vojno. V prvi bitki je Nogaj zmagal, v drugi bitki pri Kagamliku na Dnepru leta 1299 pa je bil ubit. Tokta je zasedel Nogajevo zemlje ob Donavi vse do [[Derdap|Železnih vrat]].<ref>Baybars al Mansuri. ''Zubdat al-Fikra'', str. 355.</ref> Nogajevega sina [[Čaka Nogaj|Čako]], ki se je razglasil za bolgarskega carja, je [[Teodor Svetoslav]] na Toktov ukaz usmrtil.<ref>Spuler (1943), str. 78. </ref> Po Mengu Timurjevi smrti, so vladarji Zlate horde prenehali podpirati Kajduja, poglavarja Ogedejeve rodbine. Kajdu je poskušal obnoviti svoj vpliv v Zlati hordi in za njegovega naslednika podprl svojega kandidata Kobelega proti kanu Bele horde [[Bajan (kan)|Bajan]]u (vladal 1299–1304).<ref>Barthold, V.V. ''Four Studies on Central Asia''. Prevod Minorsky, V.; Minorsky, T. Brill. str. 127. </ref> Ko je Bajan dobil Toktovo podporo, je zaprosil dinastijo Juan in Ilkanat za skupen napad na [[Čagatajski kanat]].<ref>Grousset, René (1970). ''The Empire of the Steppes: A History of Central Asia''. Rutgers University Press. str. 335.ISBN 978-0-8135-1304-1. </ref> ====Obdobje splošnega miru (1299–1312)==== [[Slika:MongolEmpireDivisions1300.png|thumb|250px|left|Delitev Mongolskega cesarstva okoli leta 1300; Zlata horda je rumene barve]] V letih 1300–1303 so bile na ozemlju okoli [[Črno morje|Črnega morja]] velike suše. Tokta je dovolil ostankom Nogajevih pristašev živeti na njegovem ozemlju. Od Ilkana [[Gazan]]a in njegovega naslednika [[Oldžejtu]]ja je zahteval vrnitev [[Azerbajdžan]]a, ker mu to ni uspelo pa je za pomoč proti Ilkanatu zaprosil [[Mameluki|Egipt]]. Leta 1294 je z Ilkanom [[Gajkatu]]jem sklenil mir, ki je skoraj neprekinjeno trajal do leta 1318.<ref> Boyle, J.A. (1968). [https://books.google.si/books?id=16yHq5v3QZAC&pg=PA374&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Dynastic and Political History of the Il-Khans'']. V Boyle, J. A. (ur.). The Cambridge History of Iran. Cambridge University Press. str. 374. ISBN 978-0-521-06936-6.</ref> Leta 1304 so odposlanci mongolskih vladarjev iz osrednje Azije in Juana predstavili svoje splošne mirovne predloge, ki jih je Tokta takoj sprejel. S sporazumom so se odprle poštne postaje in trgovinska mreža po vseh mongolskih kanatih. Tokta je na zboru v Perejeslavu razglasil mir v vseh ruskih kneževinah v svojem kanatu.<ref>G. V. Vernadsky. ''The Mongols and Russia''. str. 74.</ref> Zgleda, da je v tem času vpliv Juana v Zlati hordi močno zrasel, ker so imeli Toktovi kovanci poleg napisov v mongolščini tudi znake v mongolski kvadratni pisavi in perzijske znake.<ref>Badarch Nyamaa. ''The coins of Mongol empire and clan tamgna of khans (XIII–XIV)'' (Монеты монгольских ханов), Ch. 2.</ref> [[Slika:Bulgaria Theodore Svetoslav.png|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo je bilo leta 1308 še vedno mongolska tributarna država{{sfnp|Jackson|2014|p=204}}]] Tokta je leta 1307 aretiral italijanske prebivalce Saraja in oblegal [[Feodozija |Kafo]]. Vzrok za spor so bili verjetno genovski trgovci s sužnji, ki so njegove podložnike prodajali za vojake v Egipt.<ref>Spuler (1943), str. 84.</ref> Genovežani so se upirali celo leto, leta 1308 pa so mesto požgali in ga zapustili. Napetosti med Italijani in Zlato hordo so trajale do Toktove smrti. Tokta se je poročil z Marijo, nezakonsko hčerko bizantinskega cesarja, in si po Nogajevem porazu zagotovil mir.<ref>Vásáry, István (2005). [https://books.google.si/books?id=7DJWyg97IggC&pg=PA91&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185–1365'']. Cambridge University Press. str. 91. ISBN 978-1-139-44408-8.</ref> V Evropi se je govorilo, da je zelo naklonjen kristjanom,<ref>Ptolomy of Lucca Annales, str. 237.</ref> medtem ko muslimanski viri pričajo, da je prakticiral [[tengrizem]] in [[budizem]] in spoštoval vse veroizpovedi, zlasti [[islam]].<ref>DeWeese, Devin (2010). [https://books.google.si/books?id=Ut77eAbMUHoC&pg=PA99&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Islamization and Native Religion in the Golden Horde: Baba TŸkles and Conversion to Islam in Historical and Epic Tradition'']. Penn State Press. str. 99. ISBN 978-0-271-04445-3. </ref> V poznih letih svojega vladanja so se napetosti med [[Tver]]om in [[Moskva|Moskvo]] sprevrgle v nasilje. Tokta se je morda zato odločil, da bo ukinil poseben položaj Vladimirske velike kneževine in izenačil vse ruske kneze. Odpravil se je na obisk v severno Rusijo, vendar je med prečenjem Volge leta 1313 umrl.<ref>''Journal of Asiatic Studies'', 4th ser. xvii., 115. </ref> ====Politični razvoj (1312–1359)==== Uzbeg je po prihodu na prestol leta 1313 uvedel islam kot državno vero. Med Mongoli v Rusiji je prepovedal budizem in šamanizem in s tem preprečil širjenje juanske kulture. Do leta 1315 je uspešno islamiziral Modro hordo in pobil džočidske kneze in budistične lame, ki so nasprotovali njegovemu nasledstvu in verski politiki. Nadaljeval je zavezništvo z Mameluki, ki se je začelo z Berkejem, in vzdrževal prijateljske odnose z mameluškim sultanom in njegovim kalifom v Kairu. Po dolgem odlaganju in pogajanjih se je poročil s princeso iz družine egiptovskega sultana Mohameda I. Al-Nasirja. [[Slika:Dmitri revenge the death of his father.jpg|thumb|left|Dimitrij Tverski maščuje smrt svojega očeta in v Uzbegovi palači ubije Jurija Daniloviča]] Politika mongolskih vladarjev do Rusov je stalno nihala med zavezništvom in prizadevanji, da bi Rusija in vzhodna Evropa ostali šibki in razcepljeni. Veliki knez Mihael Tverski je leta 1316 s pomočjo Mongolov zmagal v bitki s svojimi nasprotniki v [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] in jim vsilil svojo oblast. Njegov tekmec Jurij Moskovski je spletkaril v Uzbegovo korist in dosegel imenovanje za poglavarja ruskih knezov in poroko z Uzbegovo sestro Končak. Po treh letih bivanja na Uzbegovem dvoru se je Jurij vrnil v Rusijo z vojsko Mongolov in Mordvinov. Opustošil je tverske vasi in bil zatem decembra 1318 poražen. Jurijevo ženo in mongolskega generala Kavgadija je Mihael Tverski ujel. Končak, ki se je med bivanjem v Tveru spreobrnila v krščansko vero in se preimenovala v Agato, je v ujetništvu umrla. Mihaelovi nasprotniki so Uzbegu trdili, da je bila njegova sestra zastrupljena. Mihaela so zato zvabili v Saraj in ga 22. novembra 1318 usmrtili.<ref>Martin (2007), str. 175.</ref><ref>Fennell, John (1988). "Princely Executions in the Horde 1308–1339". ''Forschungen zur Osteuropaischen Geschichte''. '''38''': 9–19.</ref> Leta 1322 je Mihaelov sin Dimitrij sklenil maščevati očetovo smrt. Odšel je v Saraj in Jurija obtožil, da si je prilastil velik del hordinega davka. Jurija so pozvali na sodišče, vendar ga je Dimitrij še pred uradno preiskavo ubil. Osem mesecev kasneje je bil Dimitrij zaradi uboja usmrčen. Uzbeg sprva ni nameraval krepiti moči [[Moskva|Moskve]]. Leta 1327 je v Tver z velikim spremstvom prišel [[darugači]] Ševkal, ki je bil kanov bratranec. Vselil se je v Aleksandrovo palačo in po mestu so se začele širiti novice, da namerava prevzeti oblast in uvesti islam. Ko so 15. avgusta njegovi Mongoli poskušali ukrasti konja diakonu Djudku, je razjarjena množica vse pobila. Ševkala in njegovo spremstvo so žive sežgali. Po tem dogodku je začel Uzbeg podpirati Moskvo kot vodilno rusko državo. Za velikega kneza je imenoval Ivana I. Kalita in mu dovolil pobirati davke od ruskih oblastnikov. Ivana je na čelu vojske 50.000 mož poslal na kazenski pohod v Tver. [[Slika:Golden Horde Uzbek.png|thumb|300px|Ozemlje Zlate horde pod Uzbeg kanom]] Uzbeg, katerega vojska je štela več kot 300.000 mož, je stalno pustošil po [[Trakija|Trakiji]], včasih tudi v [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski]] službi v vojni proti [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]] in [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Srbiji]], ki se je začela leta 1319. Bizantinsko cesarstvo pod [[Andronik II. Paleolog|Andronikom II.]] in [[Andronik III. Paleolog|Andronikom III.]] je Zlata horda napadla leta 1320 in 1341, dokler ni zasedla pristaniškega mesta Vicina Macaria na Donavi. Njegova lokacija še vedno ni znana. Nekateri viri poročajo, da se je Uzbeg poročil z nezakonsko hčerko Andronika III., ki se je preimenovala v Bajalun. Ko so se odnosi med Zato hordo in Bizancem poslabšali, je pobegnila domov, domnevno zaradi strahu, da se bo morala spreobrniti v islam.<ref>Mihail-Dimitri Sturdza. ''Dictionnaire historique et Généalogique des grandes familles de Grèce, d'Albanie et de Constantinople''. Historical and genealogical dictionary, 1983. str. 373.</ref><ref>Saunders (2001).</ref> Mongolska vojska je leta 1324 po Trakiji pustošila štirideset dni, leta 1337 pa petnajst dni in s seboj odpeljala 300.000 ujetnikov. Poskus leta 1330, da bi ponovno vzpostavila svojo nadoblast v Srbiji, je spodletel.<ref>Jireuek. ''Bulgaria'', str. 293–295.</ref> [[Basarab I. Vlaški]] je leta 1330 z mongolsko pomočjo razglasil svojo neodvisnost od [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]].<ref> Jackson (2014), str. 204.</ref> Uzbeg je dovolil [[Genovska republika|Genovežanom]] ponovno naselitev na Krimu, zaradi izzivanja muslimanov pa je leta 1322 kljub temu izropal njihovo trgovsko postajo [[Sudak]].<ref>Ibn Battuta, 2, 414 415.</ref> Genovežanov v drugih mestih ni nadlegoval. [[Papež Janez XXII.]] je od Uzbega zahteval, da obnovi vse uničene rimsko katoliške cerkve, zato je kan z Genovsko republiko sklenil nov trgovinski sporazum, s katerim ji je leta 1339 dovolil obnovo obzidja v [[Feodozija|Kafi]]. Leta 1332 je [[Beneška republika|Benečanom]] dovoli ustanoviti kolonijo v [[Tanais]]u na [[Don (reka)|Donu]]. Odlok, ki ga je izdal verjetno [[Mengu Timur]], in je dovoljeval [[Frančiškani|frančiškanom]] pokristjanjevanje prebivalstva, je Uzbeg leta 1314 obnovil. Zlata horda je napadla [[Abu Said]]ov Ilkanat leta 1318, 1324 in 1335. Uzbegov zaveznik Al-Nasir je sodelovanje v napadih zavrnil, ker je leta 1323 z Ilkanatom sklenil mirovni sporazum. Uzbeg je začel leta 1326 ponovno prijateljevati s cesarstvom velikega kana in plačevati davek.<ref>Allsen, Thomas T. (2006). ''The Royal Hunt in Eurasian History''. University of Pennsylvania Press. str. 256. ISBN 978-0-8122-0107-9.</ref> Od leta 1339 je od Džočijeve apanaže na Kitajskem začel dobivati 24.000 dingov v papirnatem denarju letno.<ref>Atwood (2004). ''Golden Horde''.</ref> Ko je Ilkanat po Abu Saidovi smrti leta 1339 razpadel, je ilkansko visoko plemstvo v Uzbegu videlo svojega novega vladarja. Uzbeg je po posvetu s Kutlug Timurjem ponudbo odklonil. Leta 1323 je litovski veliki knez Gediminas prevzel oblast v Kijevu in za kijevskega kneza imenoval svojega brata Fedorja. Kneževina je kljub temu še naprej plačevala davek Zlati hordi dajaja vojsko v spremstvo kanovega darugačija.<ref>Rowell, S. C. (2014). ''Lithuania Ascending''. Cambridge University Press. str. 100. ISBN 978-1-107-65876-9.</ref> Pod Uzbegom in njegovim naslednikom [[Džanibeg]]om (vladal 1342–1357) se je [[islam]] globoko zakoreninil in postal splošno sprejemljiv. Muslimani so kljub temu ostali strpni do drugače verujočih. [[Saraj (mesto)|Saraj]] je privlačil trgovce iz drugih držav. Zaradi tesnih vezi z Mameluškim sultanatom je cvetelo trgovanje s sužnji. Saraj se je razvil v središče velikega muslimanskega sultanata. Džanibeg je podpiral skupne mongolsko-ruske pohode proti Litvi in Poljski. V napadu na Poljsko leta 1344 so bile v njegovi vojski pomožne enote iz Galicije-Volinije, ki je bila takrat del Litve. Leta 1349 je Galicijo-Volinijo okupirala poljsko-ogrska vojska in jo priključila k Poljskemu kraljestvu, s čimer se je končalo njeno vazalstvo Zlati hordi.<ref>Zdan, Michael B. (junij 1957). "The Dependence of Halych-Volyn' Rus' on the Golden Horde". ''The Slavonic and East European Review''. '''35''' (85): 521–522. JSTOR 4204855. </ref> Glavni vzrok za propad gospodarstva Zlate horde je bila [[črna smrt]] v 1340. letih. Džanibeg je opustil očetove ambicije po zasedbi [[Balkan]]a in podprl Moskvo proti Litvi in Poljski. Vzpostavil je nadoblast Džočidov v [[Čagatajski kanat|Čagatajskem kanatu]] in osvojil [[Tabriz]], s čimer se je leta 1356 končala oblast Čobanidov. Ko so se mu vdali še [[Džalajiridski sultanat |Džalajiridi]], je postal vladar treh ulusov Mongolskega cesarstva. Njegovo nadoblast je priznal tudi poljski kralj [[Kazimir III. Veliki]] in začel Hordi plačevati davek, da bi se izognil velikim konfliktom.<ref>CICO-X, str. 189</ref> Džanibeg je Poljski na pomoč poslal sedem mongolskih knezov.<ref>Jackson (2014), str. 211. </ref> Po Džanibegovem umoru leta 1357 je Horda kmalu izgubila [[Azerbajdžan]]. ==Propad== ===Prve velike težave (1359–1381)=== [[Slika:Kulikovo lubok.jpg|thumb|250px| [[Kulikovska bitka]] leta 1380]] Po [[Berdibeg]]ovem umoru leta 1359 se je v kanatu začela uničujoča državljanska vojna, v kateri so se za priznanje in oblast v velikih mestih (Saraj, Kirim, Azak) včasih borili kar kar štirje kani. Po strmoglavljenju uradnega suverena, juanskega cesarja Togan Timurja,<ref>''Encyclopedia of Mongolia and Mongol Empire''.</ref> je Zlata horda izgubila stik z Mongolijo in Kitajsko.<ref>Charles J. Halperin. ''Russia and the Golden Horde''. str. 28.</ref> Nasledniki Bele horde na splošno niso imeli težav do poznih 1370. let. [[Urus kan]] Bele Horde je leta 1375 zavzel Saraj in ponovno združil večino Horde od Horezma do Kumanije. V 1380. letih so se izpod njegove oblasti poskušali osvoboditi Šejbanidi, Moskovčani in Kaškanci. Velika litovska kneževina je izkoristila stanje v Hordi in prodrla na njeno ozemlje globlje kot kdaj prej. Veliki knez Algirdas je okoli leta 1362 v bitki pri Modrih vodah porazil Murat kana. V zahodni Pontski stepi je tatarski general Mamaj poskušal vzpostaviti svojo oblast nad Rusijo, vendar ga je veliki knez Dimitrij Donski v kulikovski bitki leta 1380 premagal. To je bila že druga velika Dimitrijeva zmaga nad Tatari. Mamaj se je med pripravami na nov pohod na Moskvo soočil z veliko nevarnostjo z vzhoda. Leta 1379 je na oblast v Beli hordi s Timurlenkovo pomočjo prišel Urus kanov sorodnik [[Toktamiš]]. Porazil je Mamaja in njegovo ozemlje pripojil k ozemlju Modre horde, s čimer je leta 1381 za nekaj časa ponovno združil Zlato hordo in iz nje naredil vodilno silo v regiji. ===Kratkotrajna ponovna družitev (1381–1419)=== [[Slika:Facial Chronicle - b.10, p.049 - Tokhtamysh at Moscow.jpg|thumb|left|[[Toktamiš]] oblega Moskva]] Po Mamajevem porazu je Toktamiš napadel Rusijo in leta 1382 vzpostavil oblast Zlate horde nad celo Rusijo. 23. avgusta je oblegal Moskvo, vendar je ni uspel osvojiti, ker so branilci prvič v ruski zgodovini uporabili strelno orožje.<ref>''Dmitri Donskoi Epoch''. Arhivirano 12. marca 2005 na Wayback Machine.</ref> 26. avgusta sta kneza Vasilij Suzdalski in Semjon Novgorodski, sinova Toktamiševega podpornika Dimitrija Suzdalskega in Toktamiševa vojaka, prepričala Moskovčane naj odprejo mestna vrata z obljubo, da jim bodo Mongoli prizanesli.<ref>''History of Moscow settlements – Suchevo''. Arhivirano 27. januarja na Wayback Machine.</ref> Mongoli so po prihodu v mesto ubili 24.000 prebivalcev in Moskvo do tal požgali.<ref>''Great Soviet Encyclopedia'', 3rd edition. Vnos "Московское восстание 1382".</ref> Toktamiš je naslednje leto v [[Poltava|Poltavi]] uničil še litovsko vojsko.<ref>René Grousset. ''The Empire of the Steppes: A History of Central Asia''. str. 407.</ref> Veliki litovski knez in poljski kralj [[Vladislav II. Jagielo ]]je sprejel mongolsko nadoblast in v zameno za rusko ozemlje pristal na plačevanje davka.<ref>Johann Voigt (ur.) ''Codex diplomaticus Prussicus'', 6 vols, VI, str. 47.</ref> Rusija se je za še celo stoletje vrnila pod tatarski jarem. Toktamiš, navdušen nad svojimi uspehi, je napadel Azerbajdžan, Horezm in Transoksanijo, dele Timurjevega cesarstva, in dobil Timurjevo vojno napoved. Timur je leta 1395-1396 uničil Toktamiševo armado in prestolnico, izropal trgovinska središče na Krimu in s seboj v [[Samarkand]] odpeljal najbolj izkušene obrtnike. Po Toktamiševem pobegu je bil v Saraju za novega kana izvoljen Urus kanov vnuk [[Timur Kutlug]]. Za suverena Bele horde je Timur imenoval Koirijaka.<ref>Howorth (1880), str. 287. </ref> Resnični vladar Zlate horde je bil Timur Kutlugov visoki emir [[Edigej]]. [[Slika:Folio 230. The army petitions Timur to fight Tuqtamish Khan (British Library, I.O. Islamic 137).jpg|thumb|200px|Timur na pohodu proti Zlati hordi kana Toktamiša]] Toktamiš je pobegnil v Veliko litovsko kneževino in zaprosil kneza Vitautasa za pomoč pri ponovnem prevzemu oblasti v Zlati hordi. V zameno mu je ponudil oblast nad ruskimi kneževinami. Edigej je v bitki ob reki Vorskli leta 1399 porazil Toktamiša in Vitautasa. Toktamiš je v neznanih okoliščinah umrl leta 1405. Njegov sin Džalal ad-Din je pobegnil v Litvo in se v bitki pri Grunwaldu na njeni strani boril proti [[Tevtonski viteški red|tevtonskemu viteškemu redu]]. Trgovinska mreža, ki jo je uničil Timur, se ni nikoli več opomogla. Edigej je leta 1404 prisilil moskovskega velikega kneza, da je sprejel kanovo nadoblast. Na kurultaju sta on in njegov marionetni kan dosegla prepoved prodaje otrok v suženjstvo, ker je slabila moč države in škodila ugledu Zlate horde. Zlata horda je ostala združena do leta 1410, ko so uporni mongolski princi Edigeja izgnali v Srednjo Azijo. Džalal ad-Din se je med njegovo odsotnostjo vrnil iz Litve in za krajši čas zasedel prestol Zlate horde. Vrnil se je tudi Edigej in na Krimu ustanovil svojo državo in z njo izzival Toktamiševe sinove. Leta 1419 so ga umorili. ===Razpad (1420–1480)=== Leta 1419 je kan Zlate horde postal [[Ulug Mohamed]]. Njegoga oblast je bila omejena na južni tok Volge, kjer je vladal Toktamišev sin Kepek. Njega in kandidata za kana Daulata Berdija so leta 1241 porazili Barakovi Uzbeki. Daulata Berdija so leta 1427 umorili in prestol je ponovno zasedel Ulug Mohamed. Litovski veliki knez Švitrigaila je podprl njegovega rivala Sajida Ahmeda I., ki je leta 1433 zasedel prestol Zlate horde. Sajida Ahmeda je podpiral tudi Vasiji II. Ruski, da bi oslabil moč Olug Mohameda, ki je ustanovil Kazanski kanat in od Moskve pobiral davek. Sajid je podprl Švitrigailo med litovsko državljansko vojno 1431–1435.<ref> Jonas Zinkus in drugi (1985–1988). ''Ašmenos mūšis. Tarybų Lietuvos enciklopedija''. I. Vilnius, Lithuania: Vyriausioji enciklopedijų redakcija. str. 115. LCC 86232954. </ref> Horda (Velika horda) je razpadla v več neodvisni kanatov: * Tjumenski kanat (1468, kasneje Sibirski kanat) * Kazanski kanat (1438) – Kasimski kanat (1452) * [[Krimski kanat]] (1441) * Nogajeva horda (1440. leta) * Kazaški kanat (1456) * [[Astrahanski kanat]] (1466) Poleti 1470 (po nekaterih virih 1469) je zadnji prominentni kan Ahmed organiziral napad na Moldavijo, Poljsko in Litvo. 20. avgusta je njegovo vojsko Tatarov v bitki pri Lipnici porazila moldavska vojska pod poveljstvom Štefana Velikega. Ahmed je leta 1474 in 1476 od ruskega kneza Ivana III. zahteval, da prizna rusko vazalstvo Hordi, čeprav razmerje moči zanj ni bilo ugodno. Leta 1480 je Ahmed organiziral pohod na Moskvo, ki je propadel. Rusija se je po 250 letih končno osvobodila tatarsko-mongolske nadoblasti. 6. januarja 1481 je Ahmeda ob izlivu Donca ubil tjumenski in nogajski princ Ibak kan. ===Propad (1480–1582)=== [[Slika:Facial Chronicle - b.16, p. 462 - Great standing on the Ugra.jpg|thumb|200px|Veliko krdelo vojakov na reki Ugri leta 1480]] Ostanki Zlate horde so leta 1487–1491 napadli Poljsko kraljestvo in Veliko litovsko kneževino, ki je takrat posedovala večino Ukrajine. Prodrli so vse do [[Lublin]]a v vzhodni Poljski in bili nato v Zaslavju popolnoma poraženi.<ref>[https://web.archive.org/web/20090118152434/http://www.strangelove.net/~kieser/Russia/foreigninteractionC.html ''Russian Interaction with Foreign Lands'']. Strangelove.net. Arhivirano iz izvirnika 18. januarja 2009. Pridobljeno 11. aprila 2014-04-11.</ref> Zlata horda se v dokumentih omenja še v 18. stoletju. Omenjena je tudi v delu ''"Starodavna ruska hidrografija"'' ruskega pisca Nikolaja Novikova iz leta 1773.<ref>Nikolay Novikov. ''Древняя российская идрография''. Saint Petersburg, 1773. str. 167. ISBN 9785458063685</ref> [[Krimski kanat]] je leta 1475 postal vazalna država [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Podjarmil je vse, kar je ostalo od Zlate horde, in leta 1502 izropal [[Saraj (mesto)|Saraj]]. [[Šejk Ahmed]], zadnji kan horde, se je zatekel v Litvo, kjer je kmalu po letu 1504 umrl v ječi v [[Kaunas]]u. Po nekaterih virih je bil leta 1527 osvobojen iz litovske ječe.<ref>Kołodziejczyk (2011), str. 66. </ref> Združena Rusija je leta 1552 osvojila Kazanski kanat, leta 1556 Astrahanski kanat in leta 1582 Sibirski kanat. Krimski Tatari so v 16. in zgodnjem 17. stoletju še vedno pustošili po južni Rusiji, Ukrajini in celo na Poljskem, Rusije pa niso mogli premagati. Krimski kanat je pod osmansko zaščito obstajal vse do [[Katarina Velika|Katarine Velike]], ki ga je 8. aprila 1783 priključila k svojemu carstvu. Krimski kanat je bil najdlje živeča nasledstvena država Zlate horde. ==Geografija in družba== Džingiskan je dodelil Džočiju štiri [[mingan]]e: klane Sančiud (ali Saldžiud), Keniges, Uušin in Džeured.<ref>Blair, Sheila; Art, Nasser D. Khalili Collection of Islamic (1995). جامع التواريخ: Rashid Al-Din's Illustrated History of the World. Nour Foundation. str. 212. ISBN 978-0-19-727627-3.</ref> Na začetku 14. stoletja so pomembne položaje na dvoru Zlate horde in drugod zasedali nojani iz klanov Sančiud, Kongrat, Ongud (Argun), Keniges, Džadžirad, Besud, Ojrat in Džeured. Na levem krilu Džočijevega ulusa (Zlate horde) so bili štirje mingani Džalairjev. Večina prebivalstva Zlate horde je bila mešanica [[Turki|Turkov]] in [[Mongoli|Mongolov]], ki so kasneje privzeli [[islam]]. Manjšino so tvorila številna ugrofinska, sarmato-skitska, slovanska, kavkaška in druga muslimanska in nemuslimanska ljudstva.<ref>Halperin, Charles J. (1987). ''Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History''. Indiana University Press. str. 111. ISBN 978-0-253-20445-5. </ref> Prevladovali so Turki: [[Kipčaki]], [[Kumani]], [[Volška Bolgarija|Volški Bolgari]], [[Horezm|Horezemci]] in drugi. Mongoli so se postopoma poturčili in izgubili svojo identiteto, medtem ko so višji družbeni razred še vedno tvorili potomci Batujevih mongolskih vojakov.<ref name="#1">''Encyclopædia Britannica''.</ref> [[Rusi]] in [[Evropejci]] so jih običajno imenovali [[Tatari]]. Rusi so to ime uporabljali do 20. stoletja, medtem ko so se sami pripadniki teh ljudstev identificirali z etničnimi ali plemenskimi imeni. Večina njih se je štela za muslimane. Večina prebivalstva, tako poljedelci kot nomadi, je uporabljala [[Kipčaščina|kipščaški]] jezik, ki se je ohranil tudi po razpadu Horde. Batujevi nasledniki so v Zlati hordi vladali iz Saraj Batuja in kasneje iz [[Saraj (mesto)|Saraj Berkeja]]. Njihovo ozemlje je segalo od [[Volga|Volge]] do [[Karpati|Karpatov]] in izliva Donave. Nasledniki Orda kana so vladali na ozemlju od reke [[Ural (reka)|Ural]] do [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]]. Iz podatkov v popisih prebivalstva je razvidno, da so v tatarskih četrtih [[Nižni Novgorod|Novgoroda]], [[Tver]]a in [[Moskva|Moskve]] živeli tudi [[Kitajci]]. ===Notranja organizacija=== [[Slika:Ghengisid's palace tile decor detail.jpg|thumb|Fragmenti keramičnih ploščic iz palače v Saraju]] Elito Zlate horde so sestavljali potomci štirih mongolskih klanov – Ojratov, Mangutov, Sikivutov in Kongiratov. Vrhovni vladar je bil ''[[kan]]'', izvoljen na [[kurultaj]]u med [[Batu kan|Batu kanovimi]] potomci. Prvi minister, tudi etnični Mongol, je bil znan kot ''knez knezov'' ali ''[[Beglerbeg|beklare-bek]]''. Ministri so se imenovali ''[[vezir]]ji''. Lokalni guvernerji ''[[darugači|baškaki]]'' so bili odgovorni za pobiranje davkov in zatiranje lokalnih nemirov. Civilna in vojaška uprava nista bili ločeni. V hordi se je razvila stalna in ne nomadska kultura, Saraj pa se je razvil v veliko, uspešno metropolo. Na začetku 14. stoletja se je prestolnica preselila v [[Saraj (mesto)|Saraj Berke]], ki je postal eno največjih mest srednjeveškega sveta s 600.000 prebivalci.<ref name="#1"/> Svetovni popotnik [[Ibn Batuta]] je Saraj opisal kot ''"eno od najlepših mest, polno ljudi, lepih bazarjev in širokih ulic"''. V mestu je bilo 13 [[petkova mošeja|petkovih mošej]] in veliko manjših.<ref name="ref85">Ravil Bukharaev (2014). ''Islam in Russia: The Four Seasons''. Routledge. str. 116. ISBN 9781136808005.</ref> V drugem primarnem viru je Saraj opisan kot ''"veliko mesto s tržnicami, kopališči in verskimi ustanovami"''.<ref name=ref85/><ref> Ravil Bukharaev, David Matthews, ur. (2013). ''Historical Anthology of Kazan Tatar Verse''. Routledge. str. 15.ISBN 9781136814655. </ref> Mesto je bilo dom številnih pesnikov, ki so znani samo po imenih.<ref name=ref85/> Med izkopavanji so odkrili tudi [[astrolab]]. Mongoli v Saraju so se držali svojih tradicionalnih [[Animizem|animističnih]] ali [[Šamanizem|šamanističnih]] prepričanj, dokler ni [[Uzbeg kan]] (vladal 1312–1341) uvedel [[islam]]a kot državne vere. V Saraju je bilo umorjenih več vladarjev Kijevske Rusije, med njimi Mihael Černigovski in Mihael Tverski, kani pa so bili na splošno strpni in so celo oprostili [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavno cerkev]] plačevanja davkov. ===Vazali in zavezniki=== Horda je pobirala davke od podjarmljenih ljudstev – [[Rusi|Rusov]], [[Armenci|Armencev]], [[Gruzija|Gruzincev]], [[Čerkezi|Čerkezov]], [[Alani|Alanov]], krimskih [[Grki|Grkov]], krimskih [[Goti|Gotov]], [[Bolgari|Bolgarov]], [[Vlahi|Vlahov]] in drugih. Ozemlja, naseljena s krščanskimi podložniki, so se obravnavala kot periferija in niso bila deležna posebne pozornosti, dokler so redno plačevala davke. Vazalne države niso bile nikoli celoti vključene v Hordo. Ruski vladarji so celo zelo zgodaj dobili privilegij, da sami pobirajo tatarski davek. Tatarski vojskovodje so za dokazovanje oblasti nad Rusi in vzhodno Evropo izvajali občasne kazenske pohode na svoje podložnike. Horda je na višku moči obvladovala ozemlje od osrednje [[Sibirija|Sibirije]] in [[Horezm|Horezma]] do [[Donava|Donave]] in [[Narva|Narve]]. Obstaja mnenje, ki ga je zelo razširjal Lev Gumilev, da so Horda in ruske kneževine sklenile obrambno zavezništvo proti [[Tevtonski viteški red|tevtonskim vitezom]] in [[Poganstvo|poganskim]] [[Litovci|Litovcem]]. Zagovorniki tega stališča opozarjajo na dejstvo, da so mongolski dvor pogosto obiskovali ruski knezi, zlasti jaroslavski Feodor Črni, ki se je hvalil z lastnim ulusom v bližini Saraja, in novgorodski Aleksander Nevski, zapriseženi brat (''anda'') Batujevega naslednika [[Sartak|Sartak kana]]. Mongolski kontingent je podprl [[Nižni Novgorod|Novgorod]] v bitki na ledu, Novgorod pa je Hordi plačeval davek. Horda je na obali [[Črno morje|Črnega morja]] ([[Sudak]], [[Feodozija]] in [[Azov]]) živahno trgovala z [[Genovska republika|genovskimi]] trgovskimi družbami. Egiptovski Mameluki so bili kanovi dolgoletni trgovski partnerji in zavezniki na [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Kan [[Berke]] je leta 1261 sklenil z Mameluki zavezništvo proti [[Ilkanat]]u.<ref>Mantran, Robert (Fossier, Robert, ur.). ''A Turkish or Mongolian Islam''. The Cambridge Illustrated History of the Middle Ages: 1250-1520, str. 298.</ref> ===Spremembe trgovskih poti=== [[Slika:Seidenstrasse GMT.jpg|thumb|400px|[[Svilna cesta]] v srednjem veku]] Po Baumerju<ref>Christoph Baumer (2016). ''History of Central Asia, volume 3'', str. 263-270.</ref> je naravna trgovska pot v smeri sever-jug potekala ob Volgi do Saraja, kjer se je križala s potjo vzhod-zahod severno od Kaspijskega jezera. Od Saraja je potekala po zahodni strani Kaspijskega jezera do [[Tabriz]]a v perzijskem [[Azerbajdžan]]u, kjer se je srečala z večjo trgovsko potjo vzhod-zahod južno od Kaspijskega jezera. Okoli leta 1262 je Berke prekinil stike z ilkanskim kanom Hulegujem. Začel se je niz vojn na zahodni strani Kaspijskega jezera, ki jih je horda večinoma izgubila. Vojne so prekinile stik s potjo južno od Kaspijskega jezera in preusmerile trgovanje na pot severno od njega. Trgovanje horde z Mameluki v Egiptu je potekalo prego genovskih trgovskih središč na Krimu. Pomemben del trgovanja so bili sužnji za mameluško vojsko. Po sporu horde z Genovsko republiko leta 1307 in sklenitvi miru med Ilkanatom in Egiptom leta 1323 je trgovanje oslabelo. Okoli leta 1336 je Ilkanat začel propadati in težišče trgovanja se je pomaknilo na sever. Leta 1347 je horda oblagala genovsko krimsko pristanišče Kaffa ([[Feodozija]]), kar je povzročilo selitev trgovcev v Evropo in posledično širjenje črne smrti po Evropi. Leta 1395-1396 hordina trgovska središča opustošil [[Timur Lenk|Timurlenk]]. Veliko mest ni imelo kmetijskega zaledja in je izginilo. Težišče trgovanja se je ponovno prestavilo na jug. ===Province=== Zlata horda je bila razdeljena na Modro (Kok) in Belo (Ak) hordo. V Modro hordo so spadale Pontsko-Kaspijske stepe, Hazarija in Volška Bolgarija. Bela horda je obsegala ozemlja štirih princev v zahodnem delu Zlate horde: Taibuginovo jurto, Šibanov ulus, Toktimurjev ulus in ulus Ežen horde. Natančnejša upravna organizacija ni znana. Domneva se, da je bila razdeljena na deset upravno-političnih enot. ==== Vazalna ozemlja==== * Beneška pristaniška mesta na Krimu s središčem v [[Stari Rim|Kirimu]]. Po mongolski osvojitvi Krima leta 1238 so pristaniška mesta Džočidom plačevala carine; dohodki so se razdelili med vse džingidske prince Mongolskega cesarstva skladno s sistemom apanaž.<ref>Jackson, Peter (1978). ''The Dissolution of the Mongol Empire''. Harrassowitz. str. 186–243. </ref> * obala [[Azov]]a * [[Čerkezija]] * [[Vlaška]] * [[Alanija]] * ruske kneževine<ref>A.P. Grigorev, O.B. Frolova. ''Geographicheskoy opisaniye Zolotoy Ordi v encyclopedia al-Kashkandi-Tyurkologicheskyh sbornik'', 2001. str. 262-302.</ref> ==Denar== <gallery> Slika:Tulabuga coin.jpg|Talabugov srebrni [[dirham]] Slika:Ордумелик Азак 762 г.х..jpg|Berdi Begov kovanec iz leta 762 po hidžri (1359 n. št.) </gallery> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="140"> Slika:RYAZAN.JPG|Napad Zlate horde na Rjazan Siege of Kiev (1240).png|Napad na Kijev Slika:Oborona Kozelska.jpg|Napad na Kozelsk Slika:Mongols vladimir.jpg|Napad na Vladimir Slika:Ephrosinia of Suzdal.jpg|Napad na Suzdal Slika:HedwigAltarVII.jpg|Mongolsko-tatarski vojskovodje oblegajo svoje nasprotnike Slika:Capture of the Mongol-Tatars Russian city.jpg|Ujetniki iz osvojenega ruskega mesta Slika:MongolsInHungary1285.jpg|Mongolski pohod na Ogrsko leta 1285 Slika:Facial Chronicle - b.12, p.177 - Edigu's invasion.jpg|[[Edigu]]jev pohod na Rusijo Slika:Sacking of Suzdal by Batu Khan.jpg|Batu kanovo plenjenje Suzdala; miniatura iz kronike iz 16. stoletja Slika:Mongols at the walls of Vladimir 1238 Vassily Maximov.jpg|Mongoli pred Vladimirom zahtevajo vdajo mesta Slika:Paiza Golden Horde.jpg|[[Paiza]] Abdulah kana (vladal 1361–1370) u napisom v mongolski pisavi Slika:Vasnetsov Tatary Idut.jpg|Mongolsko-tatarski roparski pohod Slika:Grand Duke Mikhail Yaroslavich Being Murdered at Golden Horde.jpeg|Usmrtitev ruskega kneza Mihaela Jaroslaviča </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Allsen |first=Thomas T. |date=1985 |chapter=The Princes of the Left Hand: An Introduction to the History of the Ulus of Ordu in the Thirteenth and Early Fourteenth Centuries |title=Archivum Eurasiae Medii Aevi |publisher=Harrassowitz |volume=V |pp=5–40 |isbn=978-3-447-08610-3}} * {{navedi knjigo |last=Atwood |first=Christopher Pratt |title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire |url=https://books.google.com/books?id=I9dzQgAACAAJ&pg=PP1 |year=2004 |publisher=Facts On File |isbn=978-0-8160-4671-3}} * {{navedi knjigo |last=Howorth |first=Sir Henry Hoyle |title=History of the Mongols: From the 9th to the 19th Century |url=https://books.google.com/books?id=gJsUAQAAIAAJ&pg=PP1 |year=1880 |publisher=Burt Franklin |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Jackson |first=Peter |title=The Mongols and the West: 1221-1410 |url=https://books.google.com/books?id=kMCCBAAAQBAJ&pg=PP1 |year=2014 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-317-87898-8}} * {{navedi knjigo |last=Kołodziejczyk |first=Dariusz |authorlink= |title=The Crimean Khanate and Poland-Lithuania: International Diplomacy on the European Periphery (15th-18th Century). A Study of Peace Treaties Followed by Annotated Documents. |url=https://books.google.com/books?id=FHrTxHmegRYC&pg=PP1 |year=2011 |publisher=BRILL |location=Leiden |isbn=978-90-04-19190-7}} * {{navedi knjigo |last=Martin |first=Janet |title=Medieval Russia, 980-1584 |url=https://books.google.com/books?id=9JHwVtL7qDcC&pg=PP1 |year=2007 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-85916-5}} * {{navedi knjigo |last=Spuler |first=Bertold |title=Die Goldene Horde, die Mongolen in Russland, 1223-1502 |url=https://books.google.com/books?id=WOrOQwAACAAJ&pg=PP1 |year=1943 |publisher=O. Harrassowitz |language=de}} {{refend}} [[Kategorija:Zgodovina Mongolije]] [[Kategorija:Zlata horda| ]] {{normativna kontrola}} r8ri1ohsbsygkihzzf8f467ka7lcuj4 0 152994 6682472 6681795 2026-05-29T06:08:44Z RGlobokar 198132 izbrisal besedo "trenutno" v drugem stavku. 6682472 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba}} '''Roman Globokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[teolog]] in [[pedagog]], * [[11. december]] [[1971]], [[Novo mesto]]. Globokar je redni profesor za področje moralne teologije in predstojnik Inštituta za bioetiko na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. == Življenjepis == Po dveh letih študija na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] je nadaljeval s študijem na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriana]]; tam je leta 1996 [[diploma|diplomiral]] (''Pot k svobodi''), 1998 opravil [[magisterij]] (''Spoštovanje do življenja - etični princip po Albertu Schweitzerju'') in leta 2001 še [[doktorat]] (''Odgovornost do vsega, kar živi. Od Hansa Jonasa in Alberta Schweitzerja do teološke etike življenja''). Hkrati je leta 2000 na [[Katoliška univerza v Rimu|Katoliški univerzi v Rimu]] opravil [[specializacija|specializacijo]] iz [[bioetika|bioetike]]. Leta 2001 se je zaposlil na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani]], nakar je bil januarja 2006 imenovan za [[Zavod svetega Stanislava|direktorja Zavoda svetega Stanislava]]. Dejavnost Zavoda sv. Stanislava je razširil na področje osnovnega šolstva ([[Osnovna šola Alojzija Šuštarja]], 2008) in [[vrtec|vrtčevske]] vzgoje (Vrtec Dobrega Pastirja, 2014). Leta 2005 je začel poučevati [[moralna teologija|moralno teologijo]] na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 2009 je bil izvoljen za docenta, leta 2021 za izrednega profesorja, leta 2026 pa za rednega profesorja za področje moralne teologije. Od leta 2019 je predstojnik Inštituta za bioetiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Od 2019 do 2025 je bil predstojnik katedre za moralno teologijo na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. Od leta 2021 do leta 2024 je bil rektor [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|Bogoslovnega semenišča v Ljubljani]]. Od januarja do marca 2015 je gostoval na univerzi Boston College v ZDA, od marca do junija 2018 na univerzi [[Kolidž svete Trojice, Dublin|Trinity College]] v Dublinu na Irskem, v juniju in juliju 2019 pa na Katoliški teološki fakulteti Univerze v Erfurtu. Objavil je štiri znanstvene monografije: Verantwortung für alles, was lebt (Rim 2002), Teološka etika med univerzalnostjo in partikularnostjo (Ljubljana 2013), Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi (Ljubljana 2019), Bioetika (Ljubljana 2025). Uredil je več zbornikov znanstvenih konferenc o vprašanjih šolstva, etike in bioetike: Verski pouk v slovenskih šolah (2010), Šola kot prostor dialoga med vero, znanostjo in umetnostjo (2013), Religious Education in the World Today (2013), Poslanstvo katoliških šol - odgovor na sodobne izzive (2015), Zasebno šolstvo za skupno dobro (2016), 10 let Laudato si’: refleksija in perspektive (2025). Od leta 2005 je član [[Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko|Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko]]. Od leta 2011 do leta 2023 je bil član Strokovnega sveta za splošno izobraževanje RS, v letih 2009-2011 pa član strokovne skupine za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju. Leta 2013 je bil imenovan za svetovalca [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] na področju šolske vzgoje. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih teologov]] == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|title=Škofijska klasična gimnazija - dr. Roman Globokar|url=http://skg.stanislav.si/bio/globokar.htm|website=web.archive.org|date=2012-04-19|accessdate=2021-10-13|archive-date=2012-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120419094336/http://skg.stanislav.si/bio/globokar.htm|url-status=dead}} * [http://www.nedelja.at/ex/index.php/page/main_more/2759/ Nedelja.at - V Zavodu svetega Stanislava na krmilu nov direktor] *[[doi:10.34291/BV2020/02/Globokar|COVID-19, nacionalna država in družbeni nauk Cerkve]] {{start box}} {{succession box|title=[[Zavod svetega Stanislava|Direktor Zavoda svetega Stanislava]] |before=[[Anton Jamnik]]|after=[[Tone Česen]] |years=2006 - 2018}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Globokar, Roman}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Papeške univerze Gregoriana]] [[Kategorija:Magistrirali na Papeški univerzi Gregoriana]] [[Kategorija:Doktorirali na Papeški univerzi Gregoriana]] [[Kategorija:Predavatelji na Škofijski klasični gimnaziji, Ljubljana]] [[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Direktorji Zavoda svetega Stanislava]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] mrvfgfhndg36l8ionwfixh4bpu9bh0g 0 216293 6682362 6585000 2026-05-28T14:22:33Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ 6682362 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Andorra la Vella |image_skyline = Andorra la Vella 3.JPG |image_caption = Andorra la Vella |image_flag = |image_seal = Emblem of Andorra la Vella.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Andorra |pushpin_image = Andorra relief location map.jpg |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Andori |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[Države sveta|Država]] |subdivision_type1 = |subdivision_name = {{zastava|Andora}} |subdivision_name1 = |leader_title = |leader_name = |area_magnitude = |area_total_km2 = 30 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |population_as_of = 2011 |population_note = |population_total = 63574 |population_footnotes =<ref>{{Navedi splet |url=http://www.populationdata.net/index2.php?option=pays&pid=6&nom=andorre |title=PopulationData.net – Andorra |accessdate=2013-01-01 |archive-date=2012-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121222005709/http://www.populationdata.net/index2.php?option=pays&pid=6&nom=andorre |url-status=dead }}</ref> |population_metro = |population_density_km2 = 741,87 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=30 |longEW=E |elevation_m = 1.023 |website = www.andorralavella.ad |footnotes = }} '''Andorra la Vella''' ([[Katalonščina|katalonsko]] za ''Stara Andora'', {{jezik-es|Andorra la Vieja}}, {{jezik-fr|Andorre-la-Vieille}}) je [[glavno mesto]] [[kneževina|kneževine]] [[Andora|Andore]]. == Geografija in podnebje == Andorra la Vella se nahaja se na jugozahodu države v [[Pireneji|pirenejski]] dolini ''Gran Valira'' - ob sotočju dveh gorskih potokov, ''Valira del Nord'' in ''Valira del Orient''. Z nadmorsko višino 1.023 m je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, priljubljeno smučarsko središče. Podnebje je zmerno s hladnimi zimami in toplimi suhimi poletji. Tempereature se gibajo v povprečju od -1&nbsp;°C v januarju do 20&nbsp;°C v juliju<ref>[http://www.atlapedia.com/online/countries/andorra.htm Andorra - Atlapedia Online<!--Bot-generated title-->]</ref>, letna količina padavin je 808&nbsp;mm. === Transport === Andorra la Vella zaradi svoje utesnjenosti med Pireneji in relativne majhnosti nima lastnega letališča, prav tako nima železniške postaje, z avtobusno progo je povezana s sosednjim krajem v [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Ariège (departma)|Ariège]] [[L'Hospitalet-près-l'Andorre]] (okrožje [[Foix]]). == Demografija in jezik == Andorci štejejo približno 33% populacije mesta, večino predstavljajo Španci (43%), pomembni manjšini sta Portugalci (11%) in Francozi (7%). Uradni jezik je [[katalonščina]], poleg nje se govori tudi španščina, portugalščina in francoščina. Večina prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]]. == Zgodovina == [[Slika:Casa de la Vall, Andorra la Vieja, Andorra, 2013-12-30, DD 03.JPG|thumb|left|250px|Mestna hiša]] Ozemlje Andorre la Velle ("stara Andora") je bilo naseljeno že v obdobju poznega [[neolitik]]a. Sama država je ena od prvotnih ozemelj ''[[Marca Hispanica]]'', ki jih je ustanovil [[Karel Veliki]] v osmem stoletju kot zaščitno cono pred prodiranjem muslimanskih [[Mavri|mavrov]] iz [[Pirenejski polotok|Iberskega polotoka]] v zahodno Evropo<ref>[http://www.andorramania.com/histoire_gb.htm History of the Principality of Andorra<!--Bot-generated title-->]</ref>. Naselbina je bila osrednje mesto Andore že od leta 1278. V ta čas sega njen stari del - ''Barri Antic'' - z ulicami in zgradbami. Njena najpomembnejša stavba ''Casa de la Vall'' - zgrajena v zgodnjem šestnajstem stoletju je sedež parlamenta od leta 1707. V vsem tem času je bila Andorra la Vella središče večinoma osamljene fevdalne države, ki je ohranjala svojo neodvisnost vsled načela ko-suverenosti med francosko državo in [[Urgel]]sko škofijo (1278)<ref>{{Navedi splet |url=http://sg.travel.yahoo.com/guide/europe/andorra/attractions.html |title=Yahoo! Singapore Travel<!--Bot-generated title--> |accessdate=2009-06-27 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905071424/http://sg.travel.yahoo.com/guide/europe/andorra/attractions.html |url-status=dead }}</ref>. Še globoko v dvajsetem stoletju je ozemlje okoli nje ostalo večinoma pozabljeno, tako država ni bila del [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] preprosto zaradi njene neopaznosti. Po političnem vrenju v 30. letih 20. stoletja in poskusu udara s strani ruskega plemiča in pustolovca [[Boris Mihajlovič Skosirev|Borisa Skosireva]] je bila uvedena neformalna demokracija. Leta 1993 je državna ustava oblikovala parlamentarno demokracijo z izvršno, zakonodajno in sodno oblastjo s sedežem v Andorri la Velli. V tem obdobju se je Andora z izgadnjo modernih bančnih uradov v samem mestu razvila v davčno oazo. Sam kraj se je poleg tega razvil v smučarsko središče in podal prošnjo za kandidaturo izvedbe XXI. zimskih olimpijskih iger leta 2010, vendar ga je [[Mednarodni olimpijski komite|MOK]] po ocenitvi svoje komisije zavrnil. V letih 1991 in 2005 je Andorra la Vella gostila Igre malih držav Evrope. == Zanimivosti == [[Slika:Santa Coloma (Santa Coloma d'Andorra).jpg|thumb|left|175px|Santa Coloma]] Staro mestno jedro je zaznamovano s kamnitimi ulicami in hišami vključno s cerkvijo sv. Štefana, zgrajeno v romanskem slogu v 11. stoletju. Verjetno najstarejša zgradba v mestu je prav tako cerkev esglèsia santa Coloma iz 9. stoletja<ref>{{Navedi splet |url=http://www.world66.com/europe/andorra/andorralavella |title=Andorra la vella travel guide<!--Bot-generated title--> |accessdate=2009-06-27 |archive-date=2010-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100305074131/http://www.world66.com/europe/andorra/andorralavella |url-status=dead }}</ref>. == Gospodarstvo == Andorra la Vella je gospodarsko središče države. 80% [[Bruto domači proizvod|BDP]] prihaja od 10 milijonov turistov, ki letno prihajajo v Andoro<ref>[http://www.nlgsolutions.com/packages/show_country.asp?countryid=AD CruisesOnly - About Cruising - Cruise Advice<!--Bot-generated title-->]</ref>. Mesto je prav tako sedež številnih bank, zraslih na temelju statusa davčne oaze. Država ni članica [[Evropska unija|Evropske zveze]], z njo ima sklenjene carinske dogovore, v uporabi je [[Evro]]. == Pobratena mesta == * [[Valls]] ([[Valencia (pokrajina)|Valencia]], [[Španija]]); * [[Sant Pol de Mar]], Španija * [[Šid]], [[Srbija]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Andorra la Vella}} * [http://www.andorralavella.ad/ Uradna stran] ('''v katalonščini''') * [http://www.travelskihotels.com/ Turizem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091011054122/http://www.travelskihotels.com/ |date=2009-10-11 }} {{coord|42|30|00|N|1|30|00|E|type:city|display=title}} [[Kategorija:Naselja v Andori]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] {{normativna kontrola}} 9rifc6hgg6xyjv21eri2bvj1jratlz9 6682371 6682362 2026-05-28T14:53:53Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6682371 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Andorra la Vella |image_skyline = Andorra la Vella 3.JPG |image_caption = Andorra la Vella |image_flag = |image_seal = Emblem of Andorra la Vella.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Andorra |pushpin_image = Andorra relief location map.jpg |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Andori |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[Države sveta|Država]] |subdivision_type1 = |subdivision_name = {{zastava|Andora}} |subdivision_name1 = |leader_title = |leader_name = |area_magnitude = |area_total_km2 = 30 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |population_as_of = 2011 |population_note = |population_total = 63574 |population_footnotes =<ref>{{Navedi splet |url=http://www.populationdata.net/index2.php?option=pays&pid=6&nom=andorre |title=PopulationData.net – Andorra |accessdate=2013-01-01 |archive-date=2012-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121222005709/http://www.populationdata.net/index2.php?option=pays&pid=6&nom=andorre |url-status=dead }}</ref> |population_metro = |population_density_km2 = 741,87 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=30 |longEW=E |elevation_m = 1.023 |website = www.andorralavella.ad |footnotes = }} '''Andorra la Vella''' ({{langx|es|Andorra la Vieja}}, {{langx|oc|Andòrra la Vièlha}}, {{langx|fr|Andorre-la-Vieille}} je [[glavno mesto|glavno]] in največje mesto [[Andora|Andore]]. Je visoko v vzhodnih [[Pireneji]]h, med [[Francija|Francijo]] in [[Španija|Španijo]]. To je tudi ime andorske župnije, ki obdaja glavno mesto. Leta 2023 je imelo mesto 24.042 prebivalcev,<ref>{{Cite web |title=Andorra: Parishes & Major Places - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/andorra/ |access-date=2025-11-04 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref name=pop>{{Cite web |url=http://www.geohive.com/cntry/andorra.aspx |title=Andorra |access-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216192650/http://www.geohive.com/cntry/andorra.aspx |archive-date=2015-02-16 |url-status=dead }}</ref> mestno območje, ki vključuje Escaldes–Engordany in satelitske vasi, pa ima več kot 40.000 prebivalcev.<ref>{{Cite web |title=Andorra: Parishes & Major Places - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/andorra/ |access-date=2025-11-04 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref>{{Cite web |last=Society |first=Amber Pariona in |date=2017-04-25 |title=Biggest Cities In Andorra |url=https://www.worldatlas.com/articles/biggest-cities-in-andorra.html |access-date=2025-11-04 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> Glavna panoga je turizem, država pa prejema tudi tuje dohodke, ker je davčna oaza. Leži na nadmorski višini 1023 m in je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi. == Ime == ''Andorra la Vella'' pomeni 'mesto Andora', da se loči od Kneževine Andora kot celote.<ref>{{Cite web|url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003871.xml|title=Andorra la Vella {{!}} enciclopèdia.cat|website=www.enciclopedia.cat|language=ca|access-date=2018-09-23|quote=El sobrenom ''la Vella'', és a dir, ''la vila'', li fou afegit posteriorment per tal de distingir la vila del conjunt del territori homònim i potser també per a subratllar-ne la capitalitat|trans-quote=Vzdevek »La Vella«, torej »mesto«, je bil kasneje dodan, da bi se mesto ločilo od celotnega ozemlja [Andore] in morda tudi zato, da bi poudarili njegovo vlogo glavnega mesta.}}</ref> Čeprav v katalonščini beseda ''vella'' (tako kot francoska ''vieille'') izhaja iz latinske besede ''vetula'', ki pomeni 'star', tukajšnja beseda ''Vella'' (tako kot francoska ''ville'' in katalonska ''vila'') izhaja iz latinske besede ''villa'', ki pomeni 'mesto'.<ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/andorra0000carr|url-access=registration|title=Andorra|last=Carrick|first=Noel|date=1988|publisher=Chelsea House Publishers|isbn=9780791000991|language=en|quote=Pravzaprav je »vella« popačena latinska beseda »villa«, ki pomeni »mesto«. Tako »Andorra la Vella« pomeni zgolj »mesto Andora«.}}</ref> == Geografija == Andorra la Vella je se na jugozahodu države {{coord|42|30|N|1|30|E|}},<ref>{{cite web|url=http://earth-info.nga.mil/gns/html/cntry_files.html |title=NGA: Country Files |publisher=Earth-info.nga.mil |access-date=2010-06-27 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120504031911/http://earth-info.nga.mil/gns/html/cntry_files.html |archive-date=2012-05-04 }}</ref> v pirenejski dolini ''Gran Valira'' - ob sotočju dveh gorskih potokov, Valira del Nord in Valira del Orient. Z nadmorsko višino 1023 m je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, priljubljeno smučarsko središče. Andorra la Vella ima oceansko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Cfb'') s toplimi dnevi in ​​hladnimi nočmi poleti ter hladnimi do mrzlimi, snežnimi zimami. Povprečna letna količina padavin je 812,3 mm. Temperature v mestu so zaradi nadmorske višine (1075 metrov) nižje v primerjavi z nižinskimi območji.<ref name = meteoclimat>{{cite web | url = http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=308| title = Station Andorra la Vella | publisher = Meteo Climat |language = fr | access-date = 14 October 2016}}</ref> === Uprava === Župnija Andorra la Vella je razdeljena na vasi Andorra la Vella, La Margineda in Santa Coloma. === Transport === Andorra la Vella zaradi svoje utesnjenosti med Pireneji in relativne majhnosti nima lastnega letališča, prav tako nima železniške postaje, z avtobusno progo je povezana s sosednjim krajem v [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Ariège (departma)|Ariège]] [[L'Hospitalet-près-l'Andorre]] (okrožje [[Foix]]). == Demografija in jezik == Andorci štejejo približno 33% populacije mesta, večino predstavljajo Španci (43%), pomembni manjšini sta Portugalci (11%) in Francozi (7%). Uradni jezik je [[katalonščina]], poleg nje se govori tudi španščina, portugalščina in francoščina. Večina prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]]. == Zgodovina == [[Slika:Casa de la Vall, Andorra la Vieja, Andorra, 2013-12-30, DD 03.JPG|thumb|left|300px|Mestna hiša]] Ozemlje Andorre la Velle ("stara Andora") je bilo naseljeno že v obdobju poznega [[neolitik]]a. Sama država je ena od prvotnih ozemelj ''[[Marca Hispanica]]'', ki jih je ustanovil [[Karel Veliki]] v osmem stoletju kot zaščitno cono pred prodiranjem muslimanskih [[Mavri|mavrov]] iz [[Pirenejski polotok|Iberskega polotoka]] v zahodno Evropo<ref>[http://www.andorramania.com/histoire_gb.htm History of the Principality of Andorra<!--Bot-generated title-->]</ref>. Naselbina je bila osrednje mesto Andore že od leta 1278. V ta čas sega njen stari del - ''Barri Antic'' - z ulicami in zgradbami. Njena najpomembnejša stavba ''Casa de la Vall'' - zgrajena v zgodnjem šestnajstem stoletju je sedež parlamenta od leta 1707. V vsem tem času je bila Andorra la Vella središče večinoma osamljene fevdalne države, ki je ohranjala svojo neodvisnost vsled načela ko-suverenosti med francosko državo in [[Urgel]]sko škofijo (1278)<ref>{{Navedi splet |url=http://sg.travel.yahoo.com/guide/europe/andorra/attractions.html |title=Yahoo! Singapore Travel<!--Bot-generated title--> |accessdate=2009-06-27 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905071424/http://sg.travel.yahoo.com/guide/europe/andorra/attractions.html |url-status=dead }}</ref>. Še globoko v dvajsetem stoletju je ozemlje okoli nje ostalo večinoma pozabljeno, tako država ni bila del [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] preprosto zaradi njene neopaznosti. Po političnem vrenju v 30. letih 20. stoletja in poskusu udara s strani ruskega plemiča in pustolovca [[Boris Mihajlovič Skosirev|Borisa Skosireva]] je bila uvedena neformalna demokracija. Leta 1993 je državna ustava oblikovala parlamentarno demokracijo z izvršno, zakonodajno in sodno oblastjo s sedežem v Andorri la Velli. V tem obdobju se je Andora z izgadnjo modernih bančnih uradov v samem mestu razvila v davčno oazo. Sam kraj se je poleg tega razvil v smučarsko središče in podal prošnjo za kandidaturo izvedbe XXI. zimskih olimpijskih iger leta 2010, vendar ga je [[Mednarodni olimpijski komite|MOK]] po ocenitvi svoje komisije zavrnil. V letih 1991 in 2005 je Andorra la Vella gostila Igre malih držav Evrope. == Zanimivosti == [[Slika:Santa Coloma (Santa Coloma d'Andorra).jpg|thumb|Santa Coloma]] Staro mestno jedro je zaznamovano s kamnitimi ulicami in hišami vključno s cerkvijo sv. Štefana, zgrajeno v romanskem slogu v 11. stoletju. Staro mestno jedro vključuje tudi zgodovinsko stavbo parlamenta države. Verjetno najstarejša stavba v mestu je še ena cerkev iz 9. stoletja, cerkev Santa Coloma d'Andorra.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.world66.com/europe/andorra/andorralavella |title=Andorra la vella travel guide<!--Bot-generated title--> |accessdate=2009-06-27 |archive-date=2010-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100305074131/http://www.world66.com/europe/andorra/andorralavella |url-status=dead }}</ref>. == Gospodarstvo == Andorra la Vella je gospodarsko središče države. 80% [[Bruto domači proizvod|BDP]] prihaja od 10 milijonov turistov, ki letno prihajajo v Andoro<ref>[http://www.nlgsolutions.com/packages/show_country.asp?countryid=AD CruisesOnly - About Cruising - Cruise Advice<!--Bot-generated title-->]</ref>. Mesto je prav tako sedež številnih bank, zraslih na temelju statusa davčne oaze. Država ni članica [[Evropska unija|Evropske zveze]], z njo ima sklenjene carinske dogovore, v uporabi je [[evro]]. == Pobratena mesta == Andorra la Vella je pobratena z: {{div col|colwidth=22em}} *{{flagicon|ESP}} Sant Pol de Mar, Španija<ref>{{cite web |url=https://www.diariandorra.ad/noticies/parroquies/2010/07/24/andorra_vella_sant_pol_mar_oficialitzen_seu_agermanament_48755_1126.html |title=Andorra la Vella i Sant Pol de Mar oficialitzen el seu agermanament |date=24 July 2010 |access-date=7 October 2020 |archive-date=18 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418044331/https://www.diariandorra.ad/noticies/parroquies/2010/07/24/andorra_vella_sant_pol_mar_oficialitzen_seu_agermanament_48755_1126.html |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|ESP}} Valls, Španiija<ref>{{cite web |url=https://www.ccma.cat/324/valls-i-andorra-la-vella-celebren-el-40e-aniversari-del-seu-agermanament-amb-un-concert-a-la-llacuna/noticia/187184/ |title=Valls i Andorra la Vella celebren el 40è aniversari del seu agermanament amb un concert a la Llacuna |date=20 April 2007}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Foix]], Francija<ref>{{Cite web |title=Foix. Le jumelage avec Andorre-la-Vieille relancé via la jeunesse |url=https://www.ladepeche.fr/2022/02/12/le-jumelage-avec-andorre-la-vieille-relance-via-la-jeunesse-10105425.php |access-date=2023-07-24 |website=ladepeche.fr |language=fr}}</ref> *{{flagicon|SRB}} [[Šid]], Srbija {{div col end}} Andora la Vella je od leta 2008 tudi članica Zveze iberoameriških prestolnic s katerimi je vzpostavila bratske odnose.<ref>{{Cite web |title=Ciudades miembro |url=https://ciudadesiberoamericanas.org/quienes-somos/ciudades-miembro/ |access-date=2023-07-16 |website=UCCI |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Andorra la Vella}} {{wikivoyage|Andorra La Vella}} * [http://www.andorralavella.ad/ Uradna stran] (v katalonščini) * [http://www.travelskihotels.com/ Turizem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091011054122/http://www.travelskihotels.com/ |date=2009-10-11 }} * [http://www.circulo-romanico.com/index.php?menu_id=9&jera_id=1307&page_id=1022 Sant Esteve church in Circulo Romanico page] * [http://www.circulo-romanico.com/index.php?menu_id=9&jera_id=1308&page_id=1023&cont_id=1817 Santa Coloma Church in Circulo Romanico page] {{coord|42|30|00|N|1|30|00|E|type:city|display=title}} [[Kategorija:Naselja v Andori]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] {{normativna kontrola}} 47nxcyo2z5x1nivetzmg4h5nvwqhb81 6682373 6682371 2026-05-28T14:57:27Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ dp 6682373 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Andorra la Vella |image_skyline = Andorra la Vella 3.JPG |image_caption = Andorra la Vella |image_flag = |image_seal = Emblem of Andorra la Vella.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Andorra |pushpin_image = Andorra relief location map.jpg |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Andori |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[Države sveta|Država]] |subdivision_type1 = |subdivision_name = {{zastava|Andora}} |subdivision_name1 = |leader_title = |leader_name = |area_magnitude = |area_total_km2 = 30 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |population_as_of = 2011 |population_note = |population_total = 63574 |population_footnotes =<ref>{{Navedi splet |url=http://www.populationdata.net/index2.php?option=pays&pid=6&nom=andorre |title=PopulationData.net – Andorra |accessdate=2013-01-01 |archive-date=2012-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121222005709/http://www.populationdata.net/index2.php?option=pays&pid=6&nom=andorre |url-status=dead }}</ref> |population_metro = |population_density_km2 = 741,87 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=42 |latm=30 |latNS=N |longd=1 |longm=30 |longEW=E |elevation_m = 1.023 |website = www.andorralavella.ad |footnotes = }} '''Andorra la Vella''' ({{langx|es|Andorra la Vieja}}, {{langx|oc|Andòrra la Vièlha}}, {{langx|fr|Andorre-la-Vieille}} je [[glavno mesto|glavno]] in največje mesto [[Andora|Andore]]. Je visoko v vzhodnih [[Pireneji]]h, med [[Francija|Francijo]] in [[Španija|Španijo]]. To je tudi ime andorske župnije, ki obdaja glavno mesto. Leta 2023 je imelo mesto 24.042 prebivalcev,<ref>{{Cite web |title=Andorra: Parishes & Major Places - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/andorra/ |access-date=2025-11-04 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref name=pop>{{Cite web |url=http://www.geohive.com/cntry/andorra.aspx |title=Andorra |access-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216192650/http://www.geohive.com/cntry/andorra.aspx |archive-date=2015-02-16 |url-status=dead }}</ref> mestno območje, ki vključuje Escaldes–Engordany in satelitske vasi, pa ima več kot 40.000 prebivalcev.<ref>{{Cite web |title=Andorra: Parishes & Major Places - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/andorra/ |access-date=2025-11-04 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref>{{Cite web |last=Society |first=Amber Pariona in |date=2017-04-25 |title=Biggest Cities In Andorra |url=https://www.worldatlas.com/articles/biggest-cities-in-andorra.html |access-date=2025-11-04 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> Glavna panoga je turizem, država pa prejema tudi tuje dohodke, ker je davčna oaza. Leži na nadmorski višini 1023 m in je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi. == Ime == ''Andorra la Vella'' pomeni 'mesto Andora', da se loči od Kneževine Andora kot celote.<ref>{{Cite web|url=https://www.enciclopedia.cat/EC-GEC-0003871.xml|title=Andorra la Vella {{!}} enciclopèdia.cat|website=www.enciclopedia.cat|language=ca|access-date=2018-09-23|quote=El sobrenom ''la Vella'', és a dir, ''la vila'', li fou afegit posteriorment per tal de distingir la vila del conjunt del territori homònim i potser també per a subratllar-ne la capitalitat|trans-quote=Vzdevek »La Vella«, torej »mesto«, je bil kasneje dodan, da bi se mesto ločilo od celotnega ozemlja [Andore] in morda tudi zato, da bi poudarili njegovo vlogo glavnega mesta.}}</ref> Čeprav v katalonščini beseda ''vella'' (tako kot francoska ''vieille'') izhaja iz latinske besede ''vetula'', ki pomeni 'star', tukajšnja beseda ''Vella'' (tako kot francoska ''ville'' in katalonska ''vila'') izhaja iz latinske besede ''villa'', ki pomeni 'mesto'.<ref>{{Cite book|url=https://archive.org/details/andorra0000carr|url-access=registration|title=Andorra|last=Carrick|first=Noel|date=1988|publisher=Chelsea House Publishers|isbn=9780791000991|language=en|quote=Pravzaprav je »vella« popačena latinska beseda »villa«, ki pomeni »mesto«. Tako »Andorra la Vella« pomeni zgolj »mesto Andora«.}}</ref> == Geografija == Andorra la Vella je se na jugozahodu države {{coord|42|30|N|1|30|E|}},<ref>{{cite web|url=http://earth-info.nga.mil/gns/html/cntry_files.html |title=NGA: Country Files |publisher=Earth-info.nga.mil |access-date=2010-06-27 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120504031911/http://earth-info.nga.mil/gns/html/cntry_files.html |archive-date=2012-05-04 }}</ref> v pirenejski dolini ''Gran Valira'' - ob sotočju dveh gorskih potokov, Valira del Nord in Valira del Orient. Z nadmorsko višino 1023 m je najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, priljubljeno smučarsko središče. Andorra la Vella ima oceansko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Cfb'') s toplimi dnevi in ​​hladnimi nočmi poleti ter hladnimi do mrzlimi, snežnimi zimami. Povprečna letna količina padavin je 812,3 mm. Temperature v mestu so zaradi nadmorske višine (1075 metrov) nižje v primerjavi z nižinskimi območji.<ref name = meteoclimat>{{cite web | url = http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=308| title = Station Andorra la Vella | publisher = Meteo Climat |language = fr | access-date = 14 October 2016}}</ref> === Uprava === Župnija Andorra la Vella je razdeljena na vasi Andorra la Vella, La Margineda in Santa Coloma. === Transport === Andorra la Vella zaradi svoje utesnjenosti med Pireneji in relativne majhnosti nima lastnega letališča, prav tako nima železniške postaje, z avtobusno progo je povezana s sosednjim krajem v [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Ariège (departma)|Ariège]] [[L'Hospitalet-près-l'Andorre]] (okrožje [[Foix]]). == Demografija in jezik == Andorci štejejo približno 33% populacije mesta, večino predstavljajo Španci (43%), pomembni manjšini sta Portugalci (11%) in Francozi (7%). Uradni jezik je [[katalonščina]], poleg nje se govori tudi španščina, portugalščina in francoščina. Večina prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]]. == Zgodovina == [[Slika:Casa de la Vall, Andorra la Vieja, Andorra, 2013-12-30, DD 03.JPG|thumb|left|300px|Mestna hiša]] Ozemlje Andorre la Velle ('mesto Andora') je bilo naseljeno že v obdobju poznega [[neolitik]]a. Sama država je ena od prvotnih ozemelj ''[[Marca Hispanica]]'', ki jih je ustanovil [[Karel Veliki]] v 8. stoletju kot zaščitno cono pred prodiranjem muslimanskih [[Mavri|mavrov]] iz [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] v zahodno Evropo<ref>[http://www.andorramania.com/histoire_gb.htm History of the Principality of Andorra<!--Bot-generated title-->]</ref>. Naselbina je bila osrednje mesto Andore že od leta 1278. V ta čas sega njen stari del - ''Barri Antic'' - z ulicami in zgradbami. Njena najpomembnejša stavba ''[[Casa de la Vall]]'' - zgrajena v zgodnjem 16 stoletju je sedež parlamenta od leta 1707. V vsem tem času je bila Andorra la Vella središče večinoma osamljene fevdalne države, ki je ohranjala svojo neodvisnost vsled načela ko-suverenosti med francosko državo in [[Urgel]]sko škofijo (1278)<ref>{{Navedi splet |url=http://sg.travel.yahoo.com/guide/europe/andorra/attractions.html |title=Yahoo! Singapore Travel<!--Bot-generated title--> |accessdate=2009-06-27 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905071424/http://sg.travel.yahoo.com/guide/europe/andorra/attractions.html |url-status=dead }}</ref>. Še globoko v 20. stoletju je ozemlje okoli nje ostalo večinoma pozabljeno, tako država ni bila del [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] preprosto zaradi njene neopaznosti. Po političnem vrenju v 1930-ih in poskusu udara s strani ruskega plemiča in pustolovca [[Boris Mihajlovič Skosirev|Borisa Skosireva]] je bila uvedena neformalna demokracija. Leta 1993 je državna ustava oblikovala parlamentarno demokracijo z izvršno, zakonodajno in sodno oblastjo s sedežem v Andorri la Velli. V tem obdobju se je Andora z izgradnjo modernih bančnih uradov v samem mestu razvila v davčno oazo. Sam kraj se je poleg tega razvil v smučarsko središče in podal prošnjo za kandidaturo izvedbe XXI. zimskih olimpijskih iger leta 2010, vendar ga je [[Mednarodni olimpijski komite|MOK]] po ocenitvi svoje komisije zavrnil. V letih 1991 in 2005 je Andorra la Vella gostila Igre malih držav Evrope. == Zanimivosti == [[Slika:Santa Coloma (Santa Coloma d'Andorra).jpg|thumb|Santa Coloma]] Staro mestno jedro je zaznamovano s kamnitimi ulicami in hišami vključno s cerkvijo sv. Štefana, zgrajeno v romanskem slogu v 11. stoletju. Staro mestno jedro vključuje tudi zgodovinsko stavbo parlamenta države. Verjetno najstarejša stavba v mestu je še ena cerkev iz 9. stoletja, cerkev Santa Coloma d'Andorra.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.world66.com/europe/andorra/andorralavella |title=Andorra la vella travel guide<!--Bot-generated title--> |accessdate=2009-06-27 |archive-date=2010-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100305074131/http://www.world66.com/europe/andorra/andorralavella |url-status=dead }}</ref>. == Gospodarstvo == Andorra la Vella je gospodarsko središče države. 80% [[Bruto domači proizvod|BDP]] prihaja od 10 milijonov turistov, ki letno prihajajo v Andoro<ref>[http://www.nlgsolutions.com/packages/show_country.asp?countryid=AD CruisesOnly - About Cruising - Cruise Advice<!--Bot-generated title-->]</ref>. Mesto je prav tako sedež številnih bank, zraslih na temelju statusa davčne oaze. Država ni članica [[Evropska unija|Evropske zveze]], z njo ima sklenjene carinske dogovore, v uporabi je [[evro]]. == Pobratena mesta == Andorra la Vella je pobratena z: {{div col|colwidth=22em}} *{{flagicon|ESP}} Sant Pol de Mar, Španija<ref>{{cite web |url=https://www.diariandorra.ad/noticies/parroquies/2010/07/24/andorra_vella_sant_pol_mar_oficialitzen_seu_agermanament_48755_1126.html |title=Andorra la Vella i Sant Pol de Mar oficialitzen el seu agermanament |date=24 July 2010 |access-date=7 October 2020 |archive-date=18 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418044331/https://www.diariandorra.ad/noticies/parroquies/2010/07/24/andorra_vella_sant_pol_mar_oficialitzen_seu_agermanament_48755_1126.html |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|ESP}} Valls, Španiija<ref>{{cite web |url=https://www.ccma.cat/324/valls-i-andorra-la-vella-celebren-el-40e-aniversari-del-seu-agermanament-amb-un-concert-a-la-llacuna/noticia/187184/ |title=Valls i Andorra la Vella celebren el 40è aniversari del seu agermanament amb un concert a la Llacuna |date=20 April 2007}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Foix]], Francija<ref>{{Cite web |title=Foix. Le jumelage avec Andorre-la-Vieille relancé via la jeunesse |url=https://www.ladepeche.fr/2022/02/12/le-jumelage-avec-andorre-la-vieille-relance-via-la-jeunesse-10105425.php |access-date=2023-07-24 |website=ladepeche.fr |language=fr}}</ref> *{{flagicon|SRB}} [[Šid]], Srbija {{div col end}} Andora la Vella je od leta 2008 tudi članica Zveze iberoameriških prestolnic s katerimi je vzpostavila bratske odnose.<ref>{{Cite web |title=Ciudades miembro |url=https://ciudadesiberoamericanas.org/quienes-somos/ciudades-miembro/ |access-date=2023-07-16 |website=UCCI |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Andorra la Vella}} {{wikivoyage|Andorra La Vella}} * [http://www.andorralavella.ad/ Uradna stran] (v katalonščini) * [http://www.travelskihotels.com/ Turizem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091011054122/http://www.travelskihotels.com/ |date=2009-10-11 }} * [http://www.circulo-romanico.com/index.php?menu_id=9&jera_id=1307&page_id=1022 Sant Esteve church in Circulo Romanico page] * [http://www.circulo-romanico.com/index.php?menu_id=9&jera_id=1308&page_id=1023&cont_id=1817 Santa Coloma Church in Circulo Romanico page] {{coord|42|30|00|N|1|30|00|E|type:city|display=title}} [[Kategorija:Naselja v Andori]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] {{normativna kontrola}} ljw3lmcwu64u3cym8f267zj0b4v79iy 0 224681 6682328 6669159 2026-05-28T12:39:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682328 wikitext text/x-wiki {{short description|Vrsta dvoživke}} {{Subspeciesbox | name = Azurna podrevnica | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=IUCN>{{Cite iucn | author = IUCN SSC Amphibian Specialist Group | title = ''Dendrobates tinctorius'' | volume = 2023 | article-number = e.T55204A61395760 | date = 2023 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2023-1.RLTS.T55204A61395760.en }}</ref> | image = Dendrobates-azureus.jpg | genus = Dendrobates | species = tinctorius | subspecies = "azureus" <!-- not actually a subspecies according to most recent authorities, only a variant/morph, see text --> | species_link = Dyeing poison dart frog | authority = ([[Charles Frédéric Girard|Girard]], [[1855]]) }} '''Azurna podrevnica''' ali '''modri čudež''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Dendrobates tinctorius'' "azureus"''') je vrsta strupenih [[žabe|žab]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[podrevnice|podrevnic]]. Prebiva le na tako imenovanih »gozdnih otokih«, ki jih obkroža [[savana]] [[Sipaliwini]] na jugu [[Surinam]]a. V jeziku [[Tiriyó language|Tiriyo]] se imenuje ''okopipi''. Ime "azureus" se nanaša na njeno izrazito azurno modro barvo. Sprva je bila opisana kot samostojna vrsta in je bila dolgo časa tako tudi obravnavana. Danes pa jo večina strokovnjakov šteje za [[Polimorfizem (biologija)|morf]] (barvno obliko) vrste ''[[Dendrobates tinctorius|D. tinctorius]].'' Nekateri jo uvrščajo kot [[Podvrsta (biologija)|podvrsto]] te vrste, drugi pa jo še vedno obravnavajo kot samostojno vrsto.<ref name="IUCN" /><ref name="Wollenberg2006">{{cite journal |doi=10.1643/0045-8511(2006)6[623:PVSROL]2.0.CO;2 |year=2006 |volume=6 |page=623 |title=Polymorphism Versus Species Richness—systematics of Large Dendrobates from the Eastern Guiana Shield (Amphibia: Dendrobatidae) |last1=Wollenberg |first1=Katharina C. |last2=Veith |first2=Michael |last3=Noonan |first3=Brice P. |last4=Lötters |first4=Stefan |editor1-last=Quattro |editor1-first=J. M |journal=Copeia |issue=4|s2cid=51861356 }}</ref><ref name="dOrgeix2019">{{cite journal| last1=d'Orgeix | first1=C.A. | last2=Hardy | first2=D. | last3=Witiak | first3=S.M. | last4=Robinson | first4=L.R. | last5=Jairam | first5=R. | year=2019 | title=The Blue Dyeing Poison-Dart Frog, Dendrobates tinctorius (Dendrobates azureus, Hoogmoed 1969): extant in Suriname based on a rapid survey | journal=Amphibian & Reptile Conservation | volume=13 | issue=2 | pages=259–264 }}</ref><ref name="Hoogmoed2019">{{cite journal| last=Hoogmoed | first=M.S. | year=2019 | title=Unpublished population data of Dendrobates azureus Hoogmoed 1969 obtained in 1968 and 1970, and its historical and current taxonomic status | journal=Amphibian & Reptile Conservation | volume=13 | issue=2 | pages=95–101 }}</ref> Ni povsem jasno, kako zelo se razlikuje od modrih populacij vrste ''D. tinctorius'' na jugu [[Guyana|Gvajane]], v sosednji brazilski zvezni državi [[Pará]] in morda tudi na skrajnem jugozahodu Surinama, zato med strokovnjaki ni soglasja. Številni [[Herpetologija|herpetologi]] in tudi gojitelji teh žab v ujetništvu, teh oblik ne ločujejo teh oblik ne ločujejo ter jih pogosto vse poimenujejo "azureus".<ref name="dOrgeix2019" /> Žabe iz družine ''Dendrobatidae'', vključno z ''D. tinctorius'' "azureus" , se uporabljajo kot modelni organizmi pri raziskavah [[Hitridiomikoza|hitridiomikoze]], glivične bolezni, ki ogroža dvoživke po vsem svetu..<ref>{{cite journal |last=Pessier |first=A. |year=1999 |title=Chytridiomycosis in amphibians |journal=Journal of Wildlife Diseases |volume=35 |pages=282–289}}</ref> == Telesne značilnosti == [[Slika:Dendrobates azureus at Baltimore Aquarium.JPG|thumb|left|280px|Konci prstov so posebno prilagojeni za plezanje po spolzkih površinah.]] Azurna podrevnica srednje velika podrevnica: v dolžino meri od 3-4,5 [[centimeter|cm]] in tehta okoli 3 [[gram|g]].<ref name=brown>Brown, [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dendrobates_azureus.html "Dendrobates azureus"], 2004.</ref> Njena svetlo modra barva [[koža|kože]] služi kot opozorilo [[plenilstvo|plenilcem]] zaradi njene strupenosti. Barva kože na nogah je azurno modra, na hrbtni strani telesa nebesno modra in na trebušni strani temnejše modra. Na [[glava|glavi]] in hrbtni strani je prisoten vzorec črnih in temni modrih peg, ki je edinstven za vsak osebek in služi za prepoznavanje med osebki. Na trebušni strani so včasih prisotne tudi temno modre ali črne črte. Površina kože je v splošnem gladka, vendar je na zadnjem delu trebušne strani in stegnih bolj hrapava. Na vsaki nogi so prisotni štirje prsti, pri čemer so konci le-teh široki in sploščeni za lažji oprijem na spolzkih površinah. Plavalne kožice med prsti nimajo.<ref name=nab>[http://www.aqua.org/animals_bluepoisondartfrog.html Blue poison dart frog - Dendrobates azureus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091125084328/http://www.aqua.org/animals_bluepoisondartfrog.html |date=2009-11-25 }}. National Aquarium, Baltimore. Pridobljeno 01.11.2009.</ref> Samci in samice so si podobni med sabo, vendar obstajajo nekatere razlike. Samice so večje za okoli 0,5&nbsp;cm v dolžino in imajo več podkožnega [[maščobno tkivo|maščevja]]. Samci imajo večje konce prstov na drugem, tretjem in četrtem prstu, poleg tega pa so srčaste oblike, medtem ko so pri samicah okrogle oblike. [[Paglavec|Paglavci]] so od odraslih osebkov dokaj različni. V dolžino merijo okoli 10 [[milimeter|mm]], od tega predstavlja [[rep]] 6&nbsp;mm, ki služi za plavanje in nadomešča noge. Dihajo s [[škrge|škrgami]].<ref name=brown/> Razlike med spoloma postanejo očitne šele pri starosti od 6-8 mesecev.<ref name=zoo>Blake, E. & Sherriff, D. (2002). [http://www.dendroworld.co.uk/BDGarchive/d_azureus.html "Maintenance of the Blue Poison Arrow frog"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100617042113/http://www.dendroworld.co.uk/BDGarchive/d_azureus.html |date=2010-06-17 }}. Reptile Section Edinburgh Zoo. Pridobljeno 2011-01-05.</ref> == Življenjski prostor in navade == Azurne podrevnice prebivajo le na območju [[savana|savane]] [[Sipaliwini]] v južnem predelu [[Surinam]]i ter v [[Brazilija|Braziliji]]. Je kopenska žival, vendar se zadržuje v bližini vodnih virov, najraje v bližini manjših [[potok]]ov, skupaj z velikimi balvani na gozdnih otokih, med 315 in 430 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]].<ref>[http://www.poison-frogs.nl/e020302.html Poison frogs - Dendrobates azureus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070224013109/http://www.poison-frogs.nl/e020302.html |date=2007-02-24 }} Pridobljeno 31.10.2009.</ref> Aktivne so predvsem podnevi. So zelo teritorialne živali in so agresivne tako proti vsiljivcem tujih [[vrsta (biologija)|vrst]] kot tudi lastne vrste. Za odganjanje vsiljivcev se poslužujejo različnih metod, kot so zvočni pozivi in rokoborba, ki se večinoma odvija med pripadniki istega [[biološki spol|spola]]. === Prehrana === Prehranjuje je insektivor, tj. večinoma se prehranjuje z [[žuželke|žuželkami]], kot so [[mravlje]], [[Prave muhe|muhe]], [[pajki]] in [[gosenice]], občasno pa se prehranjuje tudi z drugimi [[členonožci]]. Samica hrani paglavce z neoplojenimi [[jajce|jajčeci]]. == Razmnoževanje in življenjski cikel == Razmnožuje se sezonsko, navadno v času meseca februarja ali marca v deževnih obdobjih. Posebnost pri azurni podrevnici (poleg nekaterih drugih žab, kot sta ''[[Dendrobates tinctouius]]'' in ''[[Dendrobates auratus|D. auratus]]'') je ta, da prevzame samica aktivno vlogo pri iskanju samca. Samci sicer sedijo na kamnu in se tiho oglašajo, da privabijo samice. Ko je samica pripravljena na parjenje, se približa samcu in se s sprednjimi nogami nežno dotakne njegovega hrbta. Samec se na to odzove s posebnim tihim zvokom, ki ga ponavlja vsakih 10 sekund. Samice sledijo oglašanju in se za samca borijo med sabo. Zmagovalno samico samec odvede na samotno lokacijo blizu vode, kjer samice odložijo jajčeca. Glavno vlogo pri obrambi jajčec ima samec. Od 5-10 paglavcev se izvali v 14-18 dnevih, pri katerih nastopi [[preobrazba (biologija)|preobrazba]] v odrasle osebke v 10-12 tednih od izvalitve. Spolna zrelost je pri obeh spolih dosežena v dveh letih.<ref name=brown/><ref name=zoo/><ref>{{cite journal|author=Weygoldt, P.|title=Evolution of parental care in dart poison frogs (Amphibia: Anura: Dendrobatidae)|journal=Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research|volume=25|issue=1|year=1987|pages=51-67|doi=10.1111/j.1439-0469.1987.tb00913.x|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1439-0469.1987.tb00913.x/abstract}}</ref> Pričakovana življenjska doba je od 4-6 let v naravnem okolju in okoli 10 let v ujetništvu.<ref name=brown/> == Strupenost == [[Slika:Dendrobates azureus rect.jpg|thumb|right|250px|Opozorilni barvni vzorci na hrbtu]] [[Žleza|Žleze]], ki izločajo toksične [[alkaloid]]e, se nahajajo v koži in služijo kot obramba proti plenilcem. [[Toksin]] plenilca ohromi (paralizira) in ga lahko tudi ubije. Celotna količina toksina v telesu azurne podrevnice je okoli 200 [[mikrogram|μg]]. Za [[človek]]a je lahko usodna količina že 2 μg toksina.<ref name=brown/> Žabe same ne proizvajajo toksine, pač pa jih pridobijo iz hrane in shranijo v kožne žleze. Tako v ujetništu mladi osebki od strupenih staršev ne vsebujejo toksičnih snovi. Enaki fenomen je prisoten tudi pri nekaterih drugih žabah, kot so [[zlata grozna listovka]], ''[[Phyllobates bicolor]]'', ''[[Dendrobates auratus]]'', ''[[Dendrobates leucomelas]]'', ''[[Epipedobates tricolor]]'' in ''[[Mantella aurantiaca]]''.<ref name=carr>Carr, J.R. [http://www.colostate.edu/Depts/Entomology/courses/en570/papers_2000/carr.html "The Ecological Significance of Lipophilic Alkaloids in the Dendrobatidae (Amphibia: Anura)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100723142850/http://www.colostate.edu/Depts/Entomology/courses/en570/papers_2000/carr.html |date=2010-07-23 }}.</ref> Z vidika [[evolucija|evolucije]] je za razvoj strupenosti azurne podrevnice bila bistvena [[ekologija]] prehranjevanja. Zaradi genetskih dispozicij, majhne velikosti in drugih dejavnikov so se žabe specializirale za prehranjevanje s strupenimi žuželkami. V skladu z [[naravni izbor|naravnim izborom]] so preživeli tisti osebki, ki so bili sposobni izločiti toksine skozi kožo. V primeru, da bi kljub temu bilo to usodno za žabe, so preživeli tisti osebki, ki so bili sposobni shranjevati toksine v kožnih žlezah. Sledila je prilagoditev v obliki [[aposematizem|aposematizma]] in dnevne aktivnosti.<ref name=carr/> Kljub strupenosti je azurna podrevnica plen nekaterim vrstam [[kače|kač]] in večjim pajkom, paglavci pa zaradi nerazvitosti strupnih žlez in s tem odsotnosti toksina nekaterim vrstam kač in [[kačji pastirji|kačjih pastirjev]].<ref name=nab/> Nekatera [[pleme]]na [[ameriški staroselci|ameriških staroselcev]] mažejo konice puščic s tem toksinom in tako povečajo smrtonosnost le-teh. Trenutno potekajo raziskave za aplikacijo toksina v zdravilne namene.<ref name=brown/> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Brown, J. (2004). [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Dendrobates_azureus.html "Dendrobates azureus"]. ''Animal Diversity Web''. Pridobljeno dne 31.10.2009. * Eisenberg, T. (2004). ''Der Blaue Pfeilgiftfrosch''. Natur und Tier-Verlag. {{ikona de}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Dendrobates azureus|Azurna podrevnica}} {{Wikispecies|Dendrobates azureus}} * [http://www.poison-frogs.nl/e020302.html Splošen opis s slikovnim gradivom na poison-frogs.nl] {{ikona en}} * [http://library.thinkquest.org/C007974/2_2poi.htm Splošen pregled žab strupene puščice] - [http://library.thinkquest.org/C007974/intro.htm ''Poisonous Plants and Animals''] {{ikona en}} {{Taxonbar|from=Q743123}} [[Kategorija:Podrevnice]] [[Kategorija:Strupene živali]] [[Kategorija:Dvoživke Južne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1855]] sy2s9p1i1qwqmeuawnf19y4qqx3vfmb 0 245563 6682462 6672932 2026-05-29T04:56:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Edi Žerjal''', [[umetnik]], [[slikar]], [[grafik]], [[kulturni delavec]] * [[5. oktober]] [[1940]], [[Trst]]. == Življenje in delo == '''Edi''' (Edvard) '''Žerjal''' (Zerial), sin Viktorja Žerjala in Marije (rojene Maslo), se je rodil v tržaškem predmestju, v [[Rojan|Rojanu]]. Tu je obiskoval slovensko osnovno šolo. Srednjo šolo je obiskoval pri Svetem Jakobu v Trstu (1951–1955), nato slovenski znanstveni licej (1955–1962), kjer ga je risanja učil [[Avgust Černigoj]], pri njem je opravil še zasebni tečaj. Izpopolnjeval se je v linorezu in figuraliki pri tržačanih Ninu Periziju (1970-1971) in Carlu Sbisaju ter lesorezu na mednarodnem tečaju za grafiko poleti 1971 v [[Urbino|Urbinu]].<ref>{{Navedi splet|title=Žerjal, Edi (1940–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi897666/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-12-13}}</ref> Vmes je začel študij na prirodoslovni fakulteti univerze v Trstu, a ga ni zaključil. V letih 1970–1972 je poučeval likovno vzgojo na slovenskih srednjih šolah, nato se v Trstu zaposlil pri ''Ente di patrocinio e assistenza ai coltivatori agricoli'' (pokrajinski urad za socialno skrbstvo neodvisnih kmetovalcev), kjer je postal ravnatelj. Leta 1970 je z Robertom Kozmanom, Frankom Volkom, [[Deziderij Švara|Deziderijem Švaro]], [[Boris Zuljan|Borisom Zuljanom]] in [[Franc Vecchiet|Frankom Vecchietom]] ustanovil ''Grupo U''. Od 1983–1985 je študiral na grafični šoli Carlo Sbisà v Trstu. Bil je tudi med ustanovitelji tržaške skupine grafikov ''Gruppo associativo incisori - Trieste'' leta 1987. Soustanovitelji te skupine pa so bili Franco Degrassi, Renata De Mattia, Maura Israel in Bruno Ponte. Leta 1979 je bil izvoljen v tržaški pokrajinski svet stranke [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], od leta 1987 je član škofijske komisije za cerkveno umetnost, kjer je od leta 2011 tudi podpredsednik. Vpokojil se je leta 2003. Edi Žerjal je bil že od mladih let vključen v skavtsko gibanje, bil je med prvimi skavti v [[Rojan|Rojanu]], ki so se zbirali okrog g. Stanka Zorka. Kot dijak in nato študent je bil član [[Slovenski kulturni klub|Slovenskega kulturnega kluba]], kasneje je bil vrsto let v odboru [[Slovenska prosveta|Slovenske prosvete]]. Kot skavtski voditelj ima velike zasluge za delovanje skavtskega voda v [[Mavhinje|Mavhinjah]] in za razvoj najmlajše veje v organizaciji [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO]], se pravi volčičev in veveric, saj je veliko let sodeloval tudi pri organizaciji skavtskih taborov.<ref>{{Navedi splet|title=80 ustvarjalnih let slikarja Edija Žerjala » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/63402-2/|website=Noviglas|date=2020-10-19|accessdate=2024-12-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Sodeloval je s skavtskim glasilom [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]], za katerega je narisal mnogo naslovnic. Za [[Radio Trst A]] je mnogo let sodeloval s prispevki o socialni tematiki, ki jih je objavljal v posebni rubriki kmetijske oddaje, pisal pa je tudi članke s področja sociale in gospodarstva, zlasti kmetijstva, za [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|Koledarje GMD]].<ref>{{Navedi revijo|last=Žerjal|first=Edi|date=1980|title=Gospodarski razvoj kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/35471619|magazine=Koledar|pages=139–142|issn=1124-6561}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predstavili so Koledar in knjižno bero GMD » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/predstavili-so-koledar-in-knjizno-bero-gmd/|website=Noviglas|date=2014-12-13|accessdate=2024-12-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Poklicno se je posvečal vprašanjem tržaškega kmetijstva, v prostem času pa [[slikarstvo|slikanju]].<ref>{{Citat|title="Slika je umetnina, ko jo ustvariš s srcem"|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2020/10/tdd-edi-zerjal-80-let-e20c1894-fe02-46ed-b705-1bb46cddeef5.html|date=2020-10-05|accessdate=2024-12-13|language=sl|first=Valentina|last=Oblak}}</ref> V zgodnjih letih je delal predvsem v oljni tehniki, pozneje se preusmeril v grafiko: linorez, [[lesorez]], monotipija, jedkanica v akvatinti. Prešel je več ustvarjalnih faz, npr. cikel kraških portalov, ki kažejo na njegovo skrb za ohranitev slovenske kulturne dediščine; skrivnostni, nenavadni znaki in pisave (največkrat [[glagolica]]) na primorskih arhitekturah, cerkvenih stenah in kamnoseških členih. Zadnja leta se posveča predvsem akvarelom in kolažu.<ref>{{Navedi splet|title=Močni emocionalni naboj Edija Žerjala|url=https://www.primorski.eu/kultura/255331-moni-emocionalni-naboj-edija-erjala-NHPR274180|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-13|language=sl}}</ref> Od leta 1969 veliko razstavlja<ref>https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=669</ref> samostojno ali skupinsko,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski slikarji pred tržaškim občinstvom|url=https://old.delo.si/kultura/razstave/slovenski-slikarji-pred-trzaskim-obcinstvom.html|website=old.delo.si|date=2012-04-23|accessdate=2024-12-13|language=sl-si|first=Jožica Grgič|last=kultura}}</ref> doma<ref>{{Navedi splet|title=ORIZZONTI DISCHIUSI. Arte del Novecento tra Italia e Slovenia - Spaziodi Magazine - blog EVENTI|url=https://www.spaziodi.it/magazine/n0804/vdb.asp?id=2824|website=www.spaziodi.it|accessdate=2024-12-13}}</ref> in na tujem.<ref>https://documenti.comune.trieste.it/trasparenza/curriculum%20Zerial.pdf</ref> Likovno je leta 1987 opremil kapelico šolskih sester v [[Ricmanje|Ricmanjih]] pri Trstu. V Ricmanjih krasi njegova vitraža tudi pročelje vaške cerkve. Izdelal je tudi vitraže za cerkvi v [[Bazovica|Bazovici]] in na [[Repentabor|Repentabru]]. Opremil je oltar kapele Marijanišča na [[Opčine|Opčinah]] pri Trstu. Postavil je [[gledališče|gledališke]] scene za več gledaliških predstav. Riše pa tudi [[plakat]]e za [[Slovenska skupnost|Slovensko skupnost]], osnutke za plakate, diplome in podobno.<ref>{{Citat|title=[Literarni večer LD Zlati čoln: Srednja dvorana Kosovelovega doma, 17. marec 2014, ob 18. uri]|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9693336#full|date=2014|accessdate=2024-12-13}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Opremil je mnogo knjig,<ref>{{Navedi knjigo|title=Kažipot za skavte in skavtinje|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/34842624#full|publisher=Slovenska zamejska skavtska organizacija|date=1983|location=Trst}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Veseli ringaraja: pesmi za otroke|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/37873664#full|publisher=Katoliško tiskovno društvo|date=1983|location=Gorica|volume=3|series=Pastirčkova knjižica|first=Ljubka|last=Šorli|editor-first=Marijan|editor-last=Brecelj}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ŽLAHTNOST – Preziosità|url=https://www.mohorjeva.org/izdelek/zlahtnost-preziosita/|website=Celjska Mohorjeva družba|accessdate=2024-12-13|language=sl-SI|archive-date=2024-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20241213213059/https://www.mohorjeva.org/izdelek/zlahtnost-preziosita/|url-status=dead}}</ref> še posebno za [[Mladika (založba)|založbo Mladika]]<ref>{{Navedi knjigo|title=An popodán|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2727148#full|publisher=Mladika|date=2007|location=Trst|isbn=978-88-7342-103-0|first=Aleksander|last=Furlan}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Srebrna skrinjica|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6310636#full|publisher=Mladika|date=2013|location=Trst|isbn=978-88-7342-191-7|first=Marjanka|last=Rebula}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Žejni oleander|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118192384#full|publisher=Goriška Mohorjeva družba|date=2002|location=Gorica|isbn=978-88-87407-32-7|first=Majda|last=Artač Sturman}}</ref> in za [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|ZCPZ]]<ref>{{Citat|title=Čuj, o preljubi sosed moj: pesmi božičnega časa|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2160620#full|publisher=Zveza cerkvenih pevskih zborov|date=2002|accessdate=2024-12-13}}</ref>, mnogo let je opremljal mesečnik [[Mladika (revija)|Mladika]] in tudi risal njegove naslovnice. == Bibliografija == * Arte Oggi – C.I.D.A.C. Editore 1988 * Arte Italiana Contemporanea – Casa editrice “La Ginestra”, 1989 * Marjan Brecelj – Slovenski Biografski leksikon – Ljubljana, 1991 * Verena Koršič – Primorski slovenski biografski leksikon-Gorizia, 1992 * Marko Vuk – Edi Žerjal grafike in akvareli – Tolminska muzejska zbirka, 1996 <ref>{{Navedi knjigo|title=Edi Žerjal: grafike in akvareli: Tolminska muzejska zbirka, Tolmin, 29. november - 31. december 1996|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/63190528#full|publisher=Goriški muzej|date=1996|location=Nova Gorica|first=Edi|last=Žerjal}}</ref> * C.H.Martelli – Dizionario degli Artisti di Trieste, dell’Isontino,dell’Istria e della Dalmazia, 1996 * C.H.Martelli – Dizionario degli Artisti di Trieste, dell’Isontino, dell’Istria e della Dalmazia, 2001 * C.H.Martelli – Dizionario degli Artisti di Trieste, dell’Isontino, dell’Istria e della Dalmazia, 2009 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=897666 |avtor=Brecelj Marijan |ime=Žerjal Edi |vir=SBL}} {{normativna kontrola}} == Sklici == {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Žerjal, Edi}} [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] 4tn6mb62xgzrby0psdy3wh9kc5lqg7y 0 267418 6682482 6675548 2026-05-29T07:04:32Z ~2026-32134-15 260744 /* Osnovni mehanizem */ 6682482 wikitext text/x-wiki [[Slika:Greenhouse Effect (2017 NASA data).svg|thumb||right|Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede.]] Pri '''učinku tople grede''' gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo [[Ozračje|atmosferski]] toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri. Ker se del tega toplotnega sevanja vrne nazaj proti površini, se prenaša energija na površje atmosfere in v nižje plasti ozračja. Kot rezultat je temperatura višja, kot bi bila, če bi bilo ogrevanje zemljinega površja samo s sončnim sevanjem, ki pa je edini ogrevalni vir [[Zemlja|Zemlje]]<ref name=ipccar4syr /><ref name="ipcc-AR4WG1" />. [[Mehanizem ogrevanja]] s samo sončno energijo bi bil bistveno drugačen, če ne bi bilo plinov, ki drugače delujejo kot izolatorji zraka v notranjosti strukture tako, da se toplota ne izgubi zaradi konvekcije. Plini tople grede so pogoj za življenje saj bi se drugače toplotno sevanje, ki ga zemlja prejema od sonca hitro izsevalo. Učinek tople grede je odkril [[Joseph Fourier]] leta 1824, nakar je prvi zanesljivi preizkus učinka tople grede naredil [[John Tyndall]] leta 1858 in prvič je kvantitativno poročal o tem [[Svante Arrhenius]] leta 1896<ref name=anrev />. Idealna [[termična prevodnost]] črnega telesa, ki je enako oddaljen od Sonca kot Zemlja, bi morala biti temperatura približno 5,3&nbsp;°C. Ker pa Zemlja odraža približno 30% ali 28% od prihajajoče sončne svetlobe, je za planet učinkovite temperature, temperatura črnega telesa, da bi oddajal enako količino sevanja je približno za -18 oziroma - 19&nbsp;°C in je za okoli 33&nbsp;°C nižja od dejanske temperature na površini približno 14&nbsp;°C ali 15&nbsp;°C, mehanizem, ki ga proizvaja ta razlika med dejansko temperaturo površine in učinkovito temperaturo je posledica atmosfere in je znana kot učinek tople grede. Globalno segrevanje je segrevanje zemljine atmosfere v nižjih plasteh ozračja<ref>{{navedi splet |url=http://www.ncdc.noaa.gov/gcag/gcagmerged.jsp |title=Merged land air and sea surface temperature data set |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080407024958/http://www.ncdc.noaa.gov/gcag/gcagmerged.jsp |archivedate=2008-04-07 |accessdate=2010-12-22 |url-status=live }}</ref>. Hitrejšemu segrevanju in povečanim izpustom toplogrednih plinov prispeva predvsem človek zaradi povečane uporabe fosilnih goriv<ref>{{navedi splet |url=http://www.science.org.au/nova/016/016key.htm |title=Enhanced greenhouse effect – a hot international topic |work=Nova |publisher=Australian Academy of Science |year=2008 |accessdate=2010-12-22 |archive-date=2009-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090814015603/http://www.science.org.au/nova/016/016key.htm |url-status=dead }} The enhanced greenhouse effect]</ref>. == Osnovni mehanizem == [[Slika:Solar Spectrum.png|thumb||right|[[Slika sončnega sevanja]]. Prikaz Spektra svetlobe, na vrhu zemeljske atmosfere in nadmorske višine.]] [[Zemlja]] prejema energijo od Sonca v obliki vidne svetlobe. Ta svetloba se absorbira na površini zemlje in se ponovno oddaja kot [[toplotno sevanje]]. Nekaj tega toplotnega sevanja se absorbira po ozračju in se ponovno širi navzgor in navzdol, sevanje, ki se širi navzdol absorbira vase zemeljska površina. Ta zelo poenostavljen slikovni prikaz osnovnega mehanizma mora biti usposobljen na več načinov, od katerih noben ne vpliva na temeljni proces. * Prihajajoče sevanje Sonca je večinoma v obliki vidne svetlobe in valovnih dolžin v bližini, predvsem v območju 0,2-4 mikrona, ki ustreza sevalni temperaturi Sonca na 6.000 Kelvinov(K). Skoraj polovica sevanja je v obliki vidne svetlobe. *Približno 50% energije Sonca, se absorbira na površini Zemlje in iz ostalega je razvidno, ali jo absorbira atmosfera. Svetloba se odbija nazaj v vesolje, predvsem od oblakov, kateri nimajo dosti vpliva na osnovni mehanizem, učinkovitost te svetlobe je, da se izgubi v sistemu. *Absorbirane energije segrejejo površino Zemlje. Enostavno predstavitev učinka tople grede, kot idealiziranega modela plinov, je razvidno, ogrevanje, ki se izgublja kot toplotno sevanje. Realnost pa je bolj zapletena, vzdušje blizu površine, je v veliki meri nejasno, da bi se toplotno sevanje (s pomembnimi izjemami za okno pasov) najbolj izgubljalo toploto s površine, kjer je smiselni toplotni transport [[latentne toplote]]. Sevalna izgube energije je vedno bolj pomembna višje v ozračju, predvsem zaradi upada koncentracije vodne pare H₂O pomembnega toplogrednega plina. Tu je bolj realno razmišljati o učinku tople grede, katera se nanaša na površino, v sredini troposfere, ki je dejansko vezana in ima zapadeno stopnjo. *V regijah, kjer je za radioaktivne vplive pomemben opis, kjer idealiziran model toplogrednih plinov postane realen površju Zemlje katero se ogreje na temperaturo okrog 255 Kelvinov, sevanje ima dolgo valovno dolžino, infrardeče toplote v območju 4-100 μm. Pri teh valovnih dolžinah, toplogredni plini, ki so bili v veliki meri pregledni za dohodno sončno sevanje so bolj vpojni. Vsaka plast ozračja s toplogrednimi plini absorbirajo del toplote, ki se širi navzgor iz nižjih slojev. Da bi toplogredni plini ohranili svoje ravnotežje, ponovno izžarevajo toploto in jo absorbirajo v vse smeri, tako navzgor kot tudi navzdol. To ima za posledice več toplote spodaj, medtem ko se še vedno širi dovolj toplote nazaj v vesolje iz zgornje plasti atmosfere predvsem pomembno je za ohranitev celotnega toplotnega ravnotežja. Povečana koncentracija plinov poveča količino absorpcije in ponovnega sevanja, in s tem dodatno greje plasti in na koncu še površje pod seboj. *Toplogredni plini, vključno z večino diatomičnih plinov iz dveh različnih atomov (kot so ogljikov monoksid, CO) ter vse pline s tremi ali več atomi, ki lahko absorbirajo in oddajajo infrardeče sevanje(IR). Čeprav je več kot 99% v suhem ozračju kjer je IR sevanje bolj pregledno (ker glavnih sestavin-N₂, O₂, in Ar, ne morejo neposredno absorbirati ali oddajati infrardečega sevanja), medmolekulski vzrok trčenja absorbirane energijo katero oddajajo toplogredni plini, da jo delijo z drugimi neaktivnimi IR plini. *Preprosta slika predpostavlja ravnovesje. V realnem svetu je dnevni cikel takšen kakršen je cikel glede na sezono, ter na vremenske razmere. Sončno ogrevanje atmosfere je uporabljeno samo podnevi, ponoči se atmosfera nekoliko ohladi, vendar ne bistveno, ker je še vedno vplivajoče sevanje Sonca nizko in ker je Sonce tudi čez dan segrevalo ozračje. Dnevni temperaturne spremembe se znižajo z višino sevalnega učinka v atmosferi. == Toplogredni plini == {{glavni|Toplogredni plin}} Prispevek plinov k učinku tople grede na zemlji izraženi s podatkom odstotkih<ref name="realclimate.org">{{navedi splet| url=http://www.realclimate.org/index.php?p=142| date=6 April 2005| title=Water vapour: feedback or forcing?| publisher=RealClimate| accessdate=2006-05-01}}</ref><ref name="kiehl197">{{cite journal| url=http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring04/atmo451b/pdf/RadiationBudget.pdf| title=Earth’s Annual Global Mean Energy Budget| first1=J. T.| last1=Kiehl| first2=Kevin E.| last2=Trenberth| format=PDF| journal=Bulletin of the American Meteorological Society| pages=197–208| volume=78| issue=2| year=februar 1997| accessdate=2009-12-23| doi=10.1175/1520-0477(1997)078<0197:EAGMEB>2.0.CO;2| archiveurl=https://web.archive.org/web/20050519080336/http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring04/atmo451b/pdf/RadiationBudget.pdf| archivedate=2005-05-19| url-status=dead}}</ref>: * [[vodna para]] (H₂0): njen prispevek je od 36% do 70%, * [[ogljikov dioksid]] (CO₂): njegov prispevek je od 9% pa do 26%, * [[metan]](CH₄): njegov prispevek je od 4% pa do 9%, * [[ozon]] (O₃): je prispevek od 3% pa do 7%. Med zgoraj naštetimi povzročitelje toplogrednih učinkov štejemo tudi pline kot so [[CFC]], [[HCF]], [[PHC]] plini, CFC plini imajo možnost absorbacije tudi do dvajsetisočkrat več toplote kot ogljikov dioksid CO₂, količina CFC plinov v atmosferi je bila prevelika, zato so sprejeli mednarodno odločitev o zmanjšanju količine teh plinov, prisotnih v zemljini atmosferi in po sprejetju se je prisotnost bistveno zmanjšala. Trenutno največ prispeva k učinku tople grede plin, kakršen je ogljikov dioksid (CO₂), njegov prispevek k učinku tople grede po svetu je imenovan kot levji delež prispevka. Večji neplinski dejavnik pri učinku tople grede pa so [[oblak]]i, ki lahko vsrkajo in oddajajo infrardeče sevanje in imajo posledično vpliv na radioaktivne lastnosti atmosfere.<ref name="kiehl197"/> == Vloga pri podnebnih spremembah == [[Slika:Mauna Loa CO2 monthly mean concentration.svg|thumb||right|Grafikonski prikaz dvigovanja ravena ogljikovega dioksida, meritev od opazovalnice Mauna Loa.]] Krepitev tople grede skozi človekove dejavnosti je znan kot okrepljeni ali [[antropogeni učinek]] tople grede<ref>{{navedi splet |url=http://www.science.org.au/nova/016/016glo.htm |title=Enhanced greenhouse effect — Glossary |work=Nova |publisher=Australian Academy of Science |year=2006}}</ref>, saj je iz človekove dejavnosti mogoče pripisati predvsem povečane ravni atmosferskega ogljikovega dioksida(CO₂). Ogljikov dioksid se pridobiva iz sežiganja fosilnih goriv in drugih aktivnosti kot so proizvodnja cementa, predelave svinca in krčenjem tropskih gozdov. Trenutna izmerjena količina CO₂ presega geološki zapis maksimuma to je 300 [[ppm]] iz podatkov pridobljenih iz ledenih jedrov<ref>{{navedi splet |url=http://www.ace.mmu.ac.uk/eae/Global_Warming/Older/Enhanced_Greenhouse_Effect.html |title=Enhanced Greenhouse Effect |publisher=Ace.mmu.ac.uk |date= |accessdate=2010-10-15 |archive-date=2010-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101024121935/http://www.ace.mmu.ac.uk/eae/global_warming/Older/Enhanced_Greenhouse_Effect.html |url-status=dead }}</ref>. Meritve ogljikovega dioksida iz opazovalnice [[Mauna loa]], ki je atmosferska izhodiščna postaja na vulkanu Mauna Loa, na velikem otoku Hawaii kažejo, da so se koncentracije povečale od okrog 313 ppm v leto 1960<ref>{{navedi splet | url=http://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/co2_data_mlo.html | title=Atmospheric Carbon Dioxide – Mauna Loa | publisher=[[NOAA]] | accessdate=2010-12-23 | archive-date=2019-05-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190520204843/https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/co2_data_mlo.html | url-status=dead }}</ref> na približno 389 ppm v letu 2010. [[Svante Arrhenius]], ki je tudi prvi poročal o učinku tople grede, je ta učinek poimenoval Koledarski učinek. Iz zadnjih 800.000-letnih podatkov<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5314592.stm | work=BBC News | title=Deep ice tells long climate story | date=2006-09-04 | accessdate=2010-05-04}}</ref> v ledenih jedrih podatki nedvoumno kažejo, da se je ogljikov dioksid CO₂ spreminjal od tako nizke vrednosti kot je 180 delcev na milijon ppm na pred industrijsko raven 270 ppm<ref>{{cite journal |author=Hileman B |title=Ice Core Record Extended |journal=Chemical & Engineering News |volume=83 |issue=48 |page=7 |date=2005-11-28 |url=http://pubs.acs.org/cen/news/83/i48/8348notw1.html}}</ref>. == Realno razlikovanje med toplo gredo in rastlinjaki == [[Slika:RHSGlasshouse.JPG|thumb|right|| Slika prikazuje primer modernega rastlinjaka, [RHS Wisley]]] Toplogredni plini ogrevajo Zemljo tako, da ponovno širijo nekaj energije nazaj proti zemljini površini, ta proces lahko obstaja tudi v realnih rastlinjakih, ampak so toplogredni plini bolj kot ne relativno nepomembni tam. V topli gredi, se toplota ohrani in tudi fizično preprečujejo gibanje zraka. Učinek tople grede, je dobil ime po analogiji na rastlinjakih, kar pa je napačno ime. Učinek tople grede in pravih plinov so podobni v tem, da omejujejo stopnjo toplotne energije, ki izhaja iz sistema, ampak mehanizmi, s katerimi se hrani toplota, so različni. Plin deluje predvsem tako, da preprečuje, da bi absorbirana toplota zapustila strukture s konvekcijo, kar pa je smiselni toplotni transport. Učinek tople grede segreva zemljo, ker toplogredni plini absorbirajo odhodne sevalne energije in ponovno oddajajo nekaj te energije nazaj proti zemlji. Topla greda je lahko zgrajena iz kakršnega koli materiala, kjer pa mora seveda prehajati skozi sončna svetloba, največkrat uporabljen material za rastlinjake je navadno steklo, ali plastična folija<ref name="wood1909">{{cite journal |author=Wood, R.W. |title=Note on the Theory of the Greenhouse |journal=Philosophical Magazine |volume=17 |pages=319–320 |year=1909 |url=http://www.wmconnolley.org.uk/sci/wood_rw.1909.html |quote=When exposed to sunlight the temperature rose gradually to 65&nbsp;°C., the enclosure covered with the salt plate keeping a little ahead of the other, owing to the fact that it transmitted the longer waves from the Sun, which were stopped by the glass. In order to eliminate this action the sunlight was first passed through a glass plate." "it is clear that the rock-salt plate is capable of transmitting practically all of it, while the glass plate stops it entirely. This shows us that the loss of temperature of the ground by radiation is very small in comparison to the loss by convection, in other words that we gain very little from the circumstance that the radiation is trapped.}}</ref>. V glavnem pride do segrevanja v zaprti notranjosti, ker sonce segreva tla v notranjosti in tako se segreje tudi zrak v rastlinjaku. Zrak se še napraj segreva, če je rastlinjak zaprt, saj je toplota ujeta. Za razliko od okolja, kjer se topel zrak v bližini zemeljske površine dviga in meša s hladnejšim zgornjim zrakom in ozračjem. To se lahko dokaže tudi tako, da odprete majhno okno v bližini strehe pri rastlinjaku, temperatura se bo znatno zmanjšala, saj je topli zrak lažji od okoliškega, kateri je hladnejši in tako se topli zrak dvigne nad hladnejšega, kar se vidi tudi pri balonih za letenje, ko z ognjem segrevajo ujet zrak v balonu. Eksperimentalno je dokazano tudi ([[Robert Williams Wood|R.W. Wood]], 1909), da toplogredni plin s kritjem kamene soli, ki je pregledna za rdeče infra žarke, segreje ohišje, podobno kot se segreje s steklenim pokrovom, vendar taki rastlinjaki delujejo tako da, predvsem preprečujejo [[konvekcijsko hlajenje]]<ref>{{navedi knjigo |last1=Oort |first1=Abraham H. |last2=Peixoto |first2=José Pinto |title=Physics of climate |url=https://archive.org/details/physicsofclimate0000peix |publisher=American Institute of Physics |location=New York |year=1992 |isbn=0-88318-711-6 |quote=...the name water vapor-greenhouse effect is actually a misnomer since heating in the usual greenhouse is due to the reduction of convection}}</ref><ref name="Schroeder"> {{navedi knjigo | last=Schroeder |first=Daniel V. | title=An introduction to thermal physics | url=https://archive.org/details/introductiontoth0000schr_k1f1 | year=2000 | publisher=[[Addison-Wesley]] | location=[[San Francisco, Kalifornija]] | isbn=0-321-27779-1 | quote=... this mechanism is called the ''greenhouse effect'', even though most greenhouses depend primarily on a different mechanism (namely, limiting convective cooling). | pages=[https://archive.org/details/introductiontoth0000schr_k1f1/page/305 305]–7}} </ref>. == Učinek tople grede na drugih planetih našega osončja == V našem sončnem sistemu so planeti, kot so [[Mars]], [[Venera]] in [[luna Titan]], ki imajo prav tako imenovane razstavne toplogredne učinke<ref>{{cite doi|10.1126/science.11538492}}</ref>. Luna Titan ima učinek anti-plinov. Njena atmosfera absorbira [[sončno sevanje]], vendar je relativno pregledna za [[infrardeče sevanje]] (IR)<ref>{{navedi splet|url=http://www.astrobio.net/news/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=1762&mode=thread&order=0&thold=0 |title=Titan: Greenhouse and Anti-greenhouse :: Astrobiology Magazine - earth science - evolution distribution Origin of life universe - life beyond :: Astrobiology is study of earth |publisher=Astrobio.net |date= |accessdate=2010-10-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.space.com/scienceastronomy/060103_pluto_cold.html |title=Pluto Colder Than Expected |publisher=SPACE.com |date=2006-01-03 |accessdate=2010-10-15}}</ref>. [[Pluton]] kaže podobno površno obnašanje učinka anti-plinov. Topla greda, uidena nadzoru, nastane tako, da če pozitiven povratnik povzroči izhlapevanje vseh toplogrednih plinov v ozračje.<ref name=Kasting_1991>{{cite conference | first = James F. | last = Kasting | title = Runaway and moist greenhouse atmospheres and the evolution of Earth and Venus. | book-title = Planetary Sciences: American and Soviet Research/Proceedings from the U.S.-U.S.S.R. Workshop on Planetary Sciences | pages = 234–245 | publisher = Commission on Engineering and Technical Systems (CETS) | date = 1991 | url = http://books.nap.edu/openbook.php?record_id=1790&page=234}}</ref> Tak pobegli primer učinka tople grede, ki vključuje tudi plin ogljikov dioksid CO₂ in vodno paro H₂O se je zgodil na planetu Venera, kjer temperature na površju in atmosferi dosežejo tudi preko 400° celzija<ref>{{cite doi|10.1038/2261037a0}}</ref>. == Viri == {{sklici|colwidth=30em|refs= <ref name="ipccar4syr">{{navedi splet|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/syr/en/annexessglossary-e-i.html|title=Annex II Glossary|publisher=Intergovernmental Panel on Climate Change|accessdate=15 October 2010|archive-date=2018-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181103000935/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/syr/en/annexessglossary-e-i.html|url-status=dead}}</ref> <ref name="ipcc-AR4WG1">A concise description of the greenhouse effect is given in the ''Intergovernmental Panel on Climate Change Fourth Assessment Report,'' "What is the Greenhouse Effect?" [http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter1.pdf IIPCC Fourth Assessment Report, Chapter 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181126204443/http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter1.pdf |date=2018-11-26 }}, page 115: "To balance the absorbed incoming [solar] energy, the Earth must, on average, radiate the same amount of energy back to space. Because the Earth is much colder than the Sun, it radiates at much longer wavelengths, primarily in the infrared part of the spectrum (see Figure 1). Much of this thermal radiation emitted by the land and ocean is absorbed by the atmosphere, including clouds, and reradiated back to Earth. This is called the greenhouse effect."<br />Stephen H. Schneider, in ''Geosphere-biosphere Interactions and Climate,'' Lennart O. Bengtsson and Claus U. Hammer, eds., Cambridge University Press, 2001, ISBN 0521782384, pp. 90-91.<br />E. Claussen, V. A. Cochran, and D. P. Davis, ''Climate Change: Science, Strategies, & Solutions,'' University of Michigan, 2001. p. 373.<br />A. Allaby and M. Allaby, ''A Dictionary of Earth Sciences,'' Oxford University Press, 1999, ISBN 0192800795, p. 244.</ref> <ref name=anrev>{{Navedi splet |url=http://arjournals.annualreviews.org/doi/full/10.1146/annurev.energy.25.1.441 |title=Annual Reviews (requires registration) |accessdate=2010-12-23 |archive-date=2020-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200722145743/https://www.annualreviews.org/doi/full/10.1146/annurev.energy.25.1.441 |url-status=dead }}</ref> }} == Literatura == * Earth Radiation Budget, http://marine.rutgers.edu/mrs/education/class/yuri/erb.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060901043314/http://marine.rutgers.edu/mrs/education/class/yuri/erb.html |date=2006-09-01 }} * {{navedi knjigo |last1=Businger |first1=Joost A. |last2=Fleagle |first2=Robert G. |title=An introduction to atmospheric physics |url=https://archive.org/details/introductiontoat00025flea |publisher=Academic |location=San Diego |year=1980 |isbn=0-12-260355-9 |edition=2. |series=International geophysics series}} * IPCC assessment reports, see http://www.ipcc.ch/ * {{navedi knjigo |author1=Henderson-Sellers, Ann |author2=McGuffie, Kendal |title=A climate modelling primer |url=https://archive.org/details/climatemodelling0000mcgu_x6l5 |publisher=Wiley |location=New York |year=2005 |isbn=0-470-85750-1 |edition=3. |quote=Greenhouse effect: the effect of the atmosphere in re-reradiating longwave radiation back to the surface of the Earth. It has nothing to do with glasshouses, which trap warm air at the surface.}} * {{navedi knjigo |author=Idso, S.B. |title=Carbon dioxide : friend or foe? : an inquiry into the climatic and agricultural consequences of the rapidly rising CO₂ content of Earth's atmosphere |publisher=IBR Press |location=Tempe, AZ |year=1982 |oclc=63236418 |quote=...the phraseology is somewhat in appropriate, since CO₂ does not warm the planet in a manner analogous to the way in which a greenhouse keeps its interior warm }} *{{cite journal |doi=10.1175/1520-0477(1997)078<0197:EAGMEB>2.0.CO;2 |author1=Kiehl, J.T. |author2=Trenberth, K. |title=Earth's annual mean global energy budget |journal=Bulletin of the [[American Meteorological Society]] |volume=78 |issue=2 |pages=197–208 |year=1997}} == Zunanje povezave == {{wikibooks|Climate Change}} * [http://www.bodieko.si/ucinek-tople-grede Učinek tople grede kaj pravzaprav je to] * [http://www.icjt.org/tech/atlas/Atlas23.pdf Atlas ICTJ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051220222814/http://www.icjt.org/tech/atlas/Atlas23.pdf |date=2005-12-20 }} * [http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/69-segrevanje-zemlje-topla-greda Spletni kemijski portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111201012917/http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/69-segrevanje-zemlje-topla-greda |date=2011-12-01 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Atmosfera]] [[Kategorija:Geofizika]] [[Kategorija:Toplogredni plini]] [[Kategorija:Atmosfersko sevanje]] bydcemio22pdw4k37v6scg2jmxkd5ee 0 280897 6682338 5935131 2026-05-28T13:00:09Z Engelbert 76895 pp, zp 6682338 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Hadden Haining |lived= |image= |caption= |nickname=»Bob« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1901–1942 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Robert Hadden Haining''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. julij]] [[1882]], † [[15. september]] [[1959]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Haining/Robert_Hadden/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Haining, Robert Hadden}} [[Kategorija:Rojeni leta 1882]] [[Kategorija:Umrli leta 1959]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] k2z9eibrtrpuid4mhuj2o3xpfkglo2g 6682340 6682338 2026-05-28T13:03:45Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682340 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Hadden Haining |lived= |image= |caption= |nickname=»Bob« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1901–1942 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Robert Hadden Haining''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. julij]] [[1882]], † [[15. september]] [[1959]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Haining/Robert_Hadden/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Haining, Robert Hadden}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] j2kt2eqrk463i1j8hrj6w2y99oawn4o 0 280900 6682521 5930122 2026-05-29T10:04:11Z Engelbert 76895 pp 6682521 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Ronald Hall |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henry Ronald Hall''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. februar]] [[1895]], † [[24. junij]] [[1984]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hall/Henry_Ronald/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hall, Henry Ronald}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 08m4uf17dngb3zti9i421znazoua053 0 280901 6682523 5927777 2026-05-29T10:10:52Z Engelbert 76895 pp, zp 6682523 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Victor Hallinan |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edward Victor Hallinan''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1897]], † [[14. julij]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hallinan/Edward_Victor/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hallinan, Edward Victor}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 7tr8kpa1c61keemnmmd0828wdy99dw7 0 280906 6682525 5926417 2026-05-29T10:17:40Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6682525 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Verney Hammond |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1911–1947 |rank=[[Slika:UK Army OF7.png|25px]] [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''Arthur Verney Hammond''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. oktober]] [[1892]], † [[15. januar]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hammond/Arthur_Verney/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hammond, Arthur Verney}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1982]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 5n36fpbx5r857oe6lmrq93p11pof7gf 6682526 6682525 2026-05-29T10:20:56Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Verney Hammond |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1911–1947 |rank=[[Slika:UK Army OF7.png|25px]] [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''Arthur Verney Hammond''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. oktober]] [[1892]], † [[15. januar]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hammond/Arthur_Verney/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hammond, Arthur Verney}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] 1dkkcm94ii2az12h2kdnz1uowymiyw6 0 280907 6682530 5930678 2026-05-29T10:27:56Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6682530 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Bennett Hance |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''James Bennett Hance''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. april]] [[1887]], † [[5. september]] [[1958]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Hance/James_Bennett/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Hance, James Bennett}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] 4wv4dvnedcw2memfp3jni30vnxbtjl7 0 289335 6682402 6680449 2026-05-28T18:24:32Z Jakasemrov 153715 Move link to the correct Wiki page for the Zvenenje v glavi novel and not the movie 6682402 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = To noč sem jo videl | image = [[Slika:To-noc-sem-jo-videl bookfull.jpg]] | author = [[Drago Jančar]] | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | series = | genre = družbeni roman, vojni roman | publisher = ''Modrijan'' | release_date = 2010 | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 189 | isbn = 978-961-274-000-9 | oclc = | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo --> | cobiss = 251681024 | predmetne-oznake = ljubezen, NOB (1941-1945), Nemci, izginotje, strah, nasilje, kolaboracija, krivda, negotovost, Vranje, Ljubljana, Gorenjska, druga svetovna vojna | udk = 821.163.6-311.2 }} '''''To noč sem jo videl''''' je [[roman]] [[Slovenci|slovenskega]] [[dramatika]] in [[esejist]]a [[Drago Jančar|Draga Jančarja]]. Izšel je leta 2010 v [[Ljubljana|Ljubljani]] pri [[založba|založbi]] Modrijan. == Vsebina == Glavna junakinja romana je Veronika Zarnik, mlada, samovšečna in ekscentrična ženska iz meščanske družbe, ki kljub vojni skrbi le za svoje lagodje in zabavo. Nikoli ne stopi neposredno pred bralca, njena življenjska usoda je predstavljena v petih poglavjih skozi oči petih pripovedovalcev. Vsak pripovedovalec dopolni oz. nadaljuje zgodbo prejšnjega. Vsak se na svoj način spominja dogodkov v zvezi z njo. Pomemben je še lik partizana, pred vojno hlapca, ki na skrivaj hlepi po nedosegljivi Veroniki. O Veroniki najprej pripoveduje njen nekdanji ljubimec, srbski oficir [[Jugoslovanska kraljeva vojska|jugoslovanske kraljeve vojske]], ki se je [[1945|leta petinštirideset]] znašel v [[ujetniško taborišče|ujetniškem taborišču]] v Palmanovi. Zgodbo nadaljuje njena bolehna, ostarela in umsko šibka mati, ki z največjo grozo čaka na vrnitev hčere, potopljena v spomine in blodna od negotovega upanja. O njej govorita zdravnik nemške [[okupacija|okupacijske vojske]], ki bolj kot o Veroniki pripoveduje o vojnih dogodkih, zaradi katerih je njegova zgodba od vseh najbolj objektivna in hladna. Pripoved nadaljuje družinska gospodinja, ki ponovi zgodbo Veronikine matere, a se v nasprotju z materjo znajde v središču dogajanja. Sklepno dejanje je prepuščeno [[Partizani|partizanu]] Jeranku, ki naj bi ga strašno bremenila njegova medvojna dejavnost. == Zgodovinsko ozadje == Delo je avtorjeva literarna interpretacija resnične zgodbe zakoncev Hribar iz Ljubljane, lastnikov [[Grad Strmol|gradu Strmol]] na Gorenjskem. Dogodek je pred Jančarjem literarno obdelal [[Tone Perčič]] (kratka pripoved Kamniti gost, ''Nova revija'' 1992, ter roman ''In ti boš meni ponoči trkal na vrata'', 1998), opisan pa je tudi v ''Cerkljanskem zborniku'' 1964 in v Marija Cvetek, Spomini na Strmol: Vilma Mlakar, roj. Urh – nekdanja strmolska sobarica, ''Kronika'' 2006. == Nagrade in odmev== Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, kritiki so ga ocenili za eno najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj. Leta 2010 je roman prejel Delovo nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za najboljši slovenski roman. Drago Jančar je postal tako prvi v enaindvajsetletni zgodovini te nagrade, ki je kresnika dobil že tretjič: leta 1999 je bil nagrajen za ''[[Zvenenje v glavi (roman)|Zvenenje v glavi]]'', dve leti zatem pa za roman ''Katarina, pav in jezuit''. Leta 2020 je bil razglašen za najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019 (kresnik desetletja).<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/knjiga/v-noci-zgodovinskega-kaosa-in-nasilja-zari-njen-obraz/|title=V noči zgodovinskega kaosa in nasilja žari njen obraz |accessdate=23. 4. 2021 |date=13. 6. 2020 |format= |work= }}</ref> V šolskem letu 2011/12 je bil roman izbran za vseslovensko tekmovanje za [[Cankarjevo priznanje|Cankarjevo priznanje]], ki so ga prebirali dijaki 3. in 4. letnika srednje šole. == Izdaje in prevodi == Prva slovenska izdaja je iz leta 2010 {{COBISS|ID=253659648}}, sledilo je več ponatisov. Leta 2012 je bil s podporo [[Agencija Evropske unije|Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, EACEA]] preveden v hrvaščino, 2013 v ruščino in bolgarščino, 2014 v srbščino, makedonščino, romunščino, poljščino in francoščino in potem še v druge jezike. ==Sklici== {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Grad Strmol]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] * [[Drago Jančar|Drago Jančar]] * {{:Portal:Literatura/povezava}} == Zunanje povezave == * [http://www.modrijan.si/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/slovenska-knjizevnost/To-noc-sem-jo-videl ''Avtorjeva predstavitev romana, ocene in odlomek iz knjige, Modrijan''] * [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=3907 ''Recenzija knjige na spletni strani revije Bukla''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160307140219/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=3907 |date=2016-03-07 }} * [http://www.airbeletrina.si/knjiga/kritiska-belezka/2903 ''Ocena knjige na spletnem literarnem portalu AirBeletrina'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.pogledi.si/knjiga/o-ljudeh-ki-so-hoteli-samo-ziveti ''Kritika knjige na spletnem portalu Pogledi.si''] * [http://www.delo.si/kultura/kresnik/drago-jancar-v-noci-zgodovinskega-nasilja-zari-njen-obraz.html ''Intervju z Dragom Jančarjem v časopisu Delo''] [[Kategorija:Knjige leta 2010]] [[Kategorija:Slovenski družbeni romani]] [[Kategorija:Slovenski vojni romani]] [[Kategorija:Dela Draga Jančarja]] [[Kategorija:Romani, nagrajeni s kresnikom]] {{normativna kontrola}} rp7y7qagxfwcu8obs96q9c6r33841ds 0 304297 6682335 6554098 2026-05-28T12:52:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682335 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Baffinov otok | native_name = {{lang|iu-Cans|ᕿᑭᖅᑖᓗᒃ}} ({{lang|iu-Latn|Qikiqtaaluk}}) | native_name_link = Inuktitut | image_name = Baffin.png | image_caption = | image_size = | map_image= Baffin Island, Canada.svg | nickname = | location = Severna Kanada | pushpin_map = Kanada | pushpin_label = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = | coordinates = {{coord|68|N|70|W|type:isle_region:CA-NU_scale:10000000|notes=|display=inline,title|name=Baffin Island}} | archipelago = [[Kanadsko arktično otočje]] | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 507.451 | rank = 5th | highest_mount = Mount Odin | elevation_m= 2147 | country = Canada | country_admin_divisions_title = [[Province in ozemlja Kanade|Provinca]] | country_admin_divisions = [[Nunavut]] | country_largest_city = [[Iqaluit]] | country_largest_city_population = 7429 | country_leader_title = | country_leader_name = | population = 13.039<ref>Ne vključuje Kinngaita (1396) in Qikiqtarjuaqa (593). Nobena od njiju ne leži na samem Baffinovem otoku.</ref> | population_as_of = 2021 | density_km2 = 0,03 | ethnic_groups = [[Inuiti]] (72,7%), ne-Aboriginal (25,3%), Prvi narodi (0,7%), [[Métisi]] (0,5%)<ref>[http://www12.statcan.ca/census-recensement/2006/dp-pd/prof/92-594/details/page_SelReg1.cfm?Lang=E&Geo1=CSD&Code1=6204005&Geo2=PR&Code2=62&Data=Count&SearchText=Kimmirut&SearchType=Begins&SearchPR=62&B1=All&Custom=&GeoLevel=PR&GeoRegionCode=62 2006 Aboriginal Population Profile] for Nunavut communities.</ref> | additional_info = }} '''Baffinov otok''' ({{Jezik-en|Baffin Island}}, {{Jezik-fr|Île de Baffin}}, [[inuktitut]] ''Qikiqtaaluk'')<ref>{{navedi splet|title=Place names - Baffin Island / Île de Baffin|url=http://www4.rncan.gc.ca/search-place-names/unique/89ea188dba3611d892e2080020a0f4c9|access-date=15. april 2022|website=Canada.ca|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Inuit Heritage Trust: Place Names Program: Map Series|url=http://ihti.ca/eng/place-names/pn-seri.html|access-date=15. april 2022|website=ihti.ca|language=en}}</ref>, (uradno '''Baffin Land'''),<ref>[http://www4.rncan.gc.ca/search-place-names/unique/89ea188dba3611d892e2080020a0f4c9 Baffin Island / Île de Baffin (Formerly Baffin Land)]</ref>, je največji otok v Kanadi in eden od [[Kanadsko arktično otočje|kanadskih arktičnih otokov]], del kanadske province [[Nunavut]]. Od kopenskega dela Kanade ga ločujeta [[Hudsonov preliv]] na vzhodu in preliva Fury in Hecla na zahodu. Južni del vzhodne obale meji na [[Labradorsko morje]], severni pa na [[Davisov preliv]] in [[Baffinov zaliv]], ki ga ločujeta od [[Grenlandija|Grenlandije]]. Na severozahodu meji na [[Bylotov otok]]. S površino 507.451 km² je največji kanadski otok in [[seznam otokov po površini|peti največji svetovni otok]], a je zaradi odročne [[Arktika|arktične]] lege redko poseljen z gostoto prebivalstva 0,026/km², po kanadskem popisu prebivalstva iz leta 2021 je imel 13.039 prebivalcev.<ref>[https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000202&geocode=A000262 "Population and dwelling counts: Canada, provinces and territories, and census subdivisions (municipalities), Nunavut"]. Statistics Canada. February 9, 2022. Retrieved February 19, 2022.</ref> Največje naselje je Iqaluit, glavno mesto ozemlja Nunavut, z okrog 7000 prebivalci. == Ime == Inuktitutsko ime za otok je Qikiqtaaluk,<ref>{{Cite web|title=Inuit Heritage Trust: Place Names Program: Map Series|url=http://ihti.ca/eng/place-names/pn-seri.html|access-date=2021-06-29|website=ihti.ca}}</ref> kar pomeni ''zelo velik otok'' (''qikiqtaq'' 'otok' + ''-aluk'' 'zelo velik'), v zlogovni črki inuktitutščine pa se zapiše kot ''ᕿᑭᖅᑖᓗᒃ''. To ime se uporablja za upravno regijo, katere del je otok (regija Qikiqtaaluk), pa tudi na več mestih v Nunavutu in na severozahodnih ozemljih,<ref>[http://www4.rncan.gc.ca/search-place-names/search?id=&snrc=&q=Qikiqtaaluk&category= Canadian Geographical Names Database (CGNDB) Search Results for Qikiqtaaluk]</ref> kot so nekateri manjši otoki: Qikiqtaaluk v Baffinovem zalivu in Qikiqtaaluk v Foxe Basin. Nordijski raziskovalci naj bi ga imenovali ''Helluland'' ('kamnita dežela'). Leta 1576 je angleški pomorščak Martin Frobisher, soimenjakinja zaliva Frobisher, pristal na otoku in ga poimenoval ''Kraljičin predor'' (''Queen Elizabeth's Foreland'').<ref>McDermott, James (2001a). Martin Frobisher: Elizabethan Privateer. Yale University Press. {{ISBN|978-0-300-08380-4}}, page 139</ref> Otok je poimenovan po angleškem raziskovalcu Williamu Baffinu, ki je leta 1616<ref>{{cite EB1911 |mode=cs2 |wstitle=Baffin, William |volume=3 |ref={{harvid|''EB''|1911}} |page=192 }}</ref> naletel na otok, ko je poskušal odkriti [[Severozahodni prehod]].<ref name="geo">{{cite book|last1=Quinn|first1=Joyce A.|url=https://books.google.com/books?id=ErkxBgAAQBAJ&pg=PA82|title=Earth's Landscape: An Encyclopedia of the World's Geographic Features|last2=Woodward|first2=Susan L.|date=January 13, 2015|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-61069-446-9|page=82}}</ref> Prej je bil znan tudi kot Jamesov otok.<ref>{{citation |last= |first= |editor-last=Smellie |editor-first=William |editor-link=William Smellie |display-editors=0 |contribution=[[:File:EB1 Plate LXXXVII Fig. 2 World.png|Plate LXXXVII. Fig. 2. World.]] |title=Encyclopaedia Britannica |edition=1st |volume=II |date=1771 |location=Edinburgh |publisher=Colin Macfarquhar }}.</ref> == Geografija == [[File:Baffin_topo.png|thumb|left|Topografija Baffinovega otoka]] [[File:Baffin Island Northeast Coast 1997-08-07.jpg|thumb|left|Obala oddaljenega polotoka v Kangiqtualuk Uqquqti (fjord Sam Ford), severovzhodni del Baffinovega otoka]] [[File:Baffin Island.jpg|thumb|left|Južni vrh Baffinovega otoka]] [[File:Mount Thor Peak 1997-08-07.jpg|thumb|left|Mount Thor, velika pečina na Baffinovem otoku]] [[File:Dorset,_Norse,_and_Thule_cultures_900-1500.svg|thumb|Zemljevid širitve Thule v Kanadi in Grenlandiji]] [[File:Plane buzzes Pangnirtung.jpg|thumb|Pangnirtung]] Iqaluit, glavno mesto Nunavuta, leži na jugovzhodni obali. Do leta 1987 se je mesto imenovalo Frobisher Bay, po angleškem imenu zaliva Frobisher, na katerem leži, poimenovanega po Martinu Frobisherju. Tistega leta je skupnost glasovala za obnovitev imena Inuktitut.<ref>{{cite web|url=https://www.iqaluit.ca/visitors/explore-iqaluit/history |title=About Iqaluit: History & Milestones | archive-url=https://web.archive.org/web/20190421042104/https://www.iqaluit.ca/visitors/explore-iqaluit/history |archive-date=2019-04-21 }}</ref> Na jugu leži Hudsonov preliv, ki ločuje Baffinov otok od celinskega Quebeca. Južno od zahodnega konca otoka je Furyjev preliv in Hecla, ki ločuje otok od polotoka Melville na celini. Na vzhodu sta Davisov preliv in Baffinov zaliv, za njima pa [[Grenlandija]]. Zaliv Prince Regent in Boothijski zaliv ločujeta otok od otoka Somerset oziroma Boothijskega polotoka. Na jugozahodu je Foxe Basin z otokom Prince Charles. Na severu ga Lancaster Sound ločuje od otoka Devon in preostalega dela otokov kraljice Elizabete. Površje otoka je raznoliko; vzdolž severovzhodne obale delno poteka [[Kanadski ščit]], razmeroma visoko gorovje iz [[predkambrij]]skih kamnin,<ref name="CPE">{{navedi splet |url=http://www.arctic.uoguelph.ca/cpe/environments/maps/detailed/islands/baffin.htm |title=Baffin Island |editor=Hebert, P.D.N. |work=Canada's Polar Environments |year=2002 |publisher=CyberNatural Software, University of Guelph |accessdate=2.12.2011 |archive-date=2021-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210211205425/http://www.arctic.uoguelph.ca/cpe/environments/maps/detailed/islands/baffin.htm |url-status=dead }}</ref> z najvišjim vrhom Mount Odin, visokim 2147 m.<ref>{{navedi splet |url=http://atlas.nrcan.gc.ca/site/english/learningresources/facts/mountains.html#nu |title=Mountains |work=The Atlas of Canada |accessdate=2.12.2011 |archive-date=2012-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120625111115/http://atlas.nrcan.gc.ca/site/english/learningresources/facts/mountains.html#nu |url-status=dead }}</ref> Vanj se zajedajo številni [[fjord]]i, kamor se z vrhov stekajo [[ledenik]]i. Na zahodu in jugovzhodu je površje ravninsko, z mnogimi [[jezero|jezeri]], od katerih sta največji jezeri Nettilling in Amadjuak.<ref name="CPE"/> Baffinovo gorovje se razteza vzdolž severovzhodne obale otoka in je del Arktičnih Kordiljer. Najvišji vrh je gora Odin, z nadmorsko višino najmanj 2143 m, čeprav nekateri viri navajajo 2147 m. Drug pomemben vrh je gora Asgard, ki je v narodnem parku Auyuittuq, z nadmorsko višino 2011 m. Za goro Thor, ki se dviga na 1675 m, velja, da ima največji povsem navpični padec (strmo pečino) od vseh gora na Zemlji, in sicer 1250 m.<ref>{{cite web|url=https://dailygalaxy.com/2012/11/image-of-the-day-baffin-islands-mount-thor-the-greatest-vertical-drop-on-earth/#more-7807|title=Mount Thor -The Greatest Vertical Drop on Earth!|date=November 19, 2012}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Največji jezeri na otoku ležita v južno-osrednjem delu otoka: jezero Nettilling (5542 km²) in jezero Amadjuak (3115 km²) južneje.<ref>{{cite web| url=http://atlas.nrcan.gc.ca/site/english/learningresources/facts/lakes.html/#nunavut|title=Nunavut – Lake Areas and Elevation (lakes larger than 400 square kilometres)|access-date=October 13, 2012|archive-date=January 14, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130114222216/http://atlas.nrcan.gc.ca/site/english/learningresources/facts/lakes.html/#nunavut|url-status=dead}}</ref> Zaradi izpostavljenosti severnim vetrovom je tu podnebje bistveno hladnejše kot v nekaterih drugih delih Arktike z isto [[zemljepisna dolžina|zemljepisno dolžino]]; povprečna letna temperatura je med -7 in -8 ºC in tudi v najtoplejšem delu leta ne doseže 10 ºC.<ref>{{navedi splet |url=http://traveltips.usatoday.com/climate-baffin-island-15616.html |title=Climate of Baffin Island |work=USA Today Travel |author=Asta, Jean |accessdate=2.12.2011 |archive-date=2012-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121119050349/http://traveltips.usatoday.com/climate-baffin-island-15616.html |url-status=dead }}</ref> Kamnine otoka so bogate z [[ruda]]mi. Na severozahodnem delu otoka je od leta 1976 deloval [[rudnik]] Nanisivik, eden najseverneje ležečih rudnikov na svetu, v katerem so kopali [[srebro]], [[svinec]] in [[cink]], preden je bil leta 2002 zaprt zaradi izpraznitve najdišča in padanja cen kovin.<ref>{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/48695/Baffin-Island |title=Baffin Island |work=Encyclopedia Britannica Online |accessdate=6.1.2012}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://earth.uwaterloo.ca/museum/nanisivik-baffin-island |title=Nanisivik, Baffin Island |publisher=University of Waterloo |accessdate=6.1.2012 |archive-date=2011-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111204142642/http://earth.uwaterloo.ca/museum/nanisivik-baffin-island |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Baffinov otok je verjetno isto kot Helluland, kot so ga imenovali [[Vikingi]]. Ni dokazano, da so ustanovili naselja v tej negostoljubni deželi. Vendar pa je bil verjetno tranzitna in trgovska postojanka na morski poti od grenlandske zahodne naselbine do Labradorja in naprej do Nove Fundlandije. Leta 2012 je kanadska arheologinja Patricia Sutherland v dolini Tanfield na jugozahodu Baffinovega otoka odkrila ostanke evropskih podgan, pa tudi brusne kamne z mikroskopskimi delci kovin, prejo iz ovčje volne in druge artefakte, ki naj bi bili podobni tistim Vikingov na Grenlandiji. Domneva, da je šlo za vikinško trgovsko postojanko okoli leta 1300. Vendar pa so bili nekateri predmeti z radiokarbonsko analizo datirani v starejša stoletja; zato bi lahko tja prispeli kot del še zgodnejših trgovskih povezav. Drugi strokovnjaki dvomijo o interpretaciji artefaktov. Najdišče imajo za naselbino dorsetske kulture. Sutherland trdi tudi, da Kanadski muzej civilizacije v Gatineauju v Quebecu hrani prejo iz ovčje volne, ki so jo zamenjali za živalske kite. Pred tem je ameriški arheolog Moreau Maxwell<ref>Moreau S. Maxwell: ''Prehistory of the eastern Arctic'', Orlando 1985.</ref> v dolini Tanfield odkril ruševine hiše iz kamna in trate z runami podobnimi simboli.<ref>Andrew Hamilton: [https://www.counter-currents.com/2013/02/the-medieval-norse-on-baffin-island/ ''The Medieval Norse on Baffin Island.''] In: Counter-currents Publishing, 2013.</ref> Peter Pitseolak (1902–1973), dnevničar in fotograf, je bil leta 1968 osrednjega pomena za poznejšo zgodovino Baffinovega otoka. Njegova zbirka fotografij je zdaj shranjena v muzeju McCord Stewart v Montrealu. Na majhnem otoku zahodno od Iqaluita leži teritorialni park Qaummaarviit, kjer so našli približno 3000 artefaktov in 20.000 kosti kitov in tjulnjev ter ostanke enajstih hiš iz trate, kamnitih obročev in šotorov iz kulture Thule okoli leta 1200. Otok je bil takrat očitno naseljen vse leto. Po tem obdobju, v letih 1576 in 1577, so Inuiti na jugovzhodu otoka imeli prve stike in konflikte z odpravami Angleža Martina Frobisherja, ki je tri Inuite – moškega, žensko in njunega otroka – na silo odpeljal v Anglijo. Umrli so kmalu po prihodu v Anglijo.<ref>Renée Fosset: ''In Order to Live Untroubled: Inuit of the Central Arctic 1550-1940.'' Univ. of Manitoba Press, 2001.</ref> Sledi teh odprav je v 1860-ih v zalivu Frobisher odkril Charles Francis Hall. V 18. stoletju so se med Evropejci in Inuiti z južnega Baffinovega otoka razvili občasni trgovinski stiki. Po letu 1820 so kitolovci naleteli na Inuite tudi na severu otoka. Ta stalen stik je povečal njihovo odvisnost od evropskih trgovcev. Potem ko je kitolov v 20. stoletju upadel, so se Inuiti obrnili k lovu na lisice, da bi zadovoljili svoje potrebe s trgovino s krznom. V 1950-ih so bili Inuiti na silo preseljeni v Iqaluit.<ref>{{TheCanadianEncyclopedia |id=baffin-island-inuit |titel=Baffin Island Inuit |zugriff=2019-07-28}}</ref> == Demografija == Po kanadskem popisu prebivalstva leta 2021 je bilo prebivalstvo Baffinovega otoka 13.039, kar pomeni gostoto prebivalstva 0,03/km². Prebivalstvo predstavlja 67,37 odstotka od 19.355 ljudi v regiji Qikiqtaaluk, 56,51 odstotka prebivalstva Arktičnega arhipelaga in 35,38 odstotka prebivalstva Nunavuta.<ref name=2021censusNWT>{{cite web | url=https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000202&geocode=A000261 | title= Population and dwelling counts: Canada, provinces and territories, and census subdivisions (municipalities), Northwest Territories | publisher=Statistics Canada | date=February 9, 2022 | access-date=February 18, 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://census.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&SearchText=Nunavut&DGUIDlist=2021A00036204,2021A000262&GENDERlist=1,2,3&STATISTIClist=1&HEADERlist=0|title=Qikiqtaaluk, Region (REG) Nunavut [Census division] and Nunavut [Territory]|date=April 26, 2022|access-date=May 22, 2022|archive-date=June 11, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611122520/https://census.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&SearchText=Nunavut&DGUIDlist=2021A00036204,2021A000262&GENDERlist=1,2,3&STATISTIClist=1&HEADERlist=0|url-status=dead}}</ref> Po kanadskem popisu prebivalstva leta 2016 je bila večina, 74,06 odstotka, avtohtonih ljudstev, 25,83 odstotka pa neavtohtonih. V primerjavi z 88,85 odstotka in 14,12 odstotka avtohtonih in neavtohtonih prebivalcev za Nunavut kot celoto. Ta nižji odstotek avtohtonih ljudstev na otoku Baffin je posledica dejstva, da je v Iqaluitu 59,29 odstotka avtohtonih in 40,65 odstotka neavtohtonih. Od celotnega prebivalstva je 72,17 odstotka Inuitov, 0,92 odstotka Prvih narodov in 0,73 odstotka Métisov. Razen nekaj pripadnikov Prvih narodov v Arctic Bayu vsi neinuitski avtohtoni ljudstva živijo v Iqaluitu. Zaselka Kinngait (1396 prebivalcev) in Qikiqtarjuaq (593 prebivalcev) ne ležita na samem otoku Baffin. Kinngait se nahaja na otoku Dorset, ki je nekaj kilometrov od jugovzhodne konice polotoka Foxe. Podobno se Qikiqtarjuaq nahaja na otoku Broughton, ki se nahaja blizu severne obale polotoka Cumberland. Rudnik Mary River, rudnik železove rude z ocenjeno 21-letno življenjsko dobo, pri reki Mary River, bi lahko vključeval gradnjo železnice in pristanišča za prevoz rude.<ref>[http://www.baffinland.com/MaryRiverProject/default.aspx The Mary River Project] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100529221547/http://www.baffinland.com/MaryRiverProject/default.aspx |date=2010-05-29 }}</ref> To bi lahko tam ustvarilo začasno rudarsko skupnost. == Divje živali == [[File:Baffin Island - Curious as a Fox.jpg|thumb|left|Rdeča lisica na Baffinovem otoku]] Na Baffinovem otoku sta zatočišče za selitvene ptice Isulijarniq in zatočišče za divje živali Bowman Bay.<ref>{{Cite web |last=Canada |first=Service |date=2015-10-13 |title=Not Found |url=https://www.canada.ca/errors/404.html |access-date=2025-04-13 |website=www.canada.ca |archive-date=September 2, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240902234055/https://www.canada.ca/errors/404.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |title=Bowman Bay Wildlife Sanctuary |url=https://travelnunavut.ca/operator/bowman-bay-wildlife-sanctuary |access-date=2025-04-13 |website=Travel Nunavut |language=en-US |archive-date=2025-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250517070835/https://travelnunavut.ca/operator/bowman-bay-wildlife-sanctuary |url-status=dead }}</ref> Zatočišče za selitvene ptice Isulijarniq, poimenovano po J. Deweyju Soperju, je na zahodni strani otoka Baffin od zaliva Bowman do reke Koukdjuak. Gre za 8159 km² veliko območje, ki je bilo 24. maja 1982 s strani [[Ramsarska konvencija|Ramsarske konvencije]] uvrščeno med mokrišča mednarodnega pomena. Tukaj živi največja kolonija gosi na svetu in veliko število neplodnih karibujev.<ref>{{Cite web|title=Isulijarniq Migratory Bird Sanctuary|website=Ramsar Convention|Ramsar Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/249 |access-date=April 25, 2018}}</ref> Zatočišče za divje živali Bowman Bay je tudi na zahodni strani Baffinovega otoka blizu zaliva Bowman v Veliki ravnini Koukdjuaka. Meri 1079 km² in je v okviru Mednarodne zveze za varstvo narave razvrščen v kategorijo IV (območje upravljanja habitatov/vrst).<ref>{{cite web |title=Great Plain of the Koukdjuak Baffin Island, Nunavut |publisher=IBA Canada |url=https://www.ibacanada.org/site.jsp?siteID=NU078&lang=en&siteID=NU078&lang=en |access-date=May 22, 2022}}</ref><ref name=mpa>{{cite web |title=Bowman Bay |publisher=mpaglobal.org |url=http://www.mpaglobal.org/index.php?action=showMain&site_code=18706 |access-date=September 6, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726105943/http://www.mpaglobal.org/index.php?action=showMain&site_code=18706 |archive-date=July 26, 2011}}</ref> Na Baffinovih otokih so tako divje živali, ki živijo skozi vse leto kot poleti. Na kopnem so primeri divjih živali, ki živijo skozi vse leto, karibuji, [[severni medved]], [[polarna lisica]], [[navadna lisica]], arktični zajec, [[leming]]i in [[volk]] z Baffinovih otokov. Črede karibujev se pozimi selijo v omejenem obsegu od severnega Baffinovega otoka do južnega dela, celo do polotoka Frobisher Bay, poleg otoka Resolution, nato pa se poleti selijo nazaj na sever. Leta 2012 je raziskava čred karibujev pokazala, da je lokalna populacija le približno 5000, kar je za kar 95 % manj kot v 1990-ih.<ref>[http://www.cbc.ca/news/canada/north/icebergs-feasts-and-culture-in-pond-inlet-nunavut-1.3275052 Icebergs, feasts and culture in Pond Inlet, Nunavut], CBC News</ref> Arktični zajci se pojavljajo po vsem Baffinovem otoku. Njihovo krzno je pozimi čisto belo, poleti pa se prelevi v temno sivo, razkuštrano. Arktični zajci in lemingi so pomemben vir hrane za polarne in navadne lisice ter arktične volkove. Lemingi so prisotni tudi po vsem otoku in so glavni vir hrane za lisice, volkove in snežno sovo. Pozimi lemingi kopljejo zapletene sisteme rovov skozi snežne zamete, da pridejo do svoje zaloge hrane iz suhih trav in lišajev. === Plenilci === Severne medvede lahko najdemo vzdolž celotne obale Baffinovega otoka, vendar so najbolj razširjeni tam, kjer je morski led v obliki pakiranega ledu, kjer živijo njihovi glavni viri hrane – obročasti tjulnji in bradati tjulnji. Severni medvedi se parijo približno vsako leto in okoli marca skotijo ​​enega do tri mladiče. Samice lahko potujejo 10–20 km v notranjost, da bi našle veliko snežno nasipino, kjer izkopljejo brlog, v katerem preživijo zimo in kasneje skotijo. Populacija severnih medvedov tukaj je ena od 19 genetsko različnih demesov cirkumpolarne regije.<ref>C. Michael Hogan (2008) [https://web.archive.org/web/20081224205716/http://globaltwitcher.auderis.se/artspec_information.asp?thingid=36084 Polar Bear: ''Ursus maritimus'', globalTwitcher.com, ed. Nicklas Stromberg]</ref> Navadne lisice lahko najdemo predvsem na najjužnejših območjih Baffinovega otoka, stran od najhujšega zimskega vremena, čeprav se nekateri posamezniki lahko hranijo in raziskujejo tudi drugje. Polarne lisice običajno najdemo tam, kjer se severni medvedi podajo na hitri led blizu kopnega v iskanju tjulnjev. Polarne lisice so mrhovinarji in pogosto sledijo severnim medvedom, da bi dobili njihove ostanke. Znani so tudi po tem, da občasno jemljejo ptice, ki gnezdijo na tleh, ter njihova jajca in mladiče, kot so race, gosi, bereke, galebi, obalne ptice in celo snežne sove. Na otoku Baffin Inuiti včasih ujamejo polarne lisice, vendar tam ni več močne industrije krzna.<ref>{{cite web |date=September 21, 2020 |title=More uncertainty hits Canada's wild fur industry when it's already down |url=https://www.cbc.ca/radio/costofliving/the-future-of-the-fur-trade-and-canada-s-economic-pulse-as-a-new-season-begins-1.5719754/more-uncertainty-hits-canada-s-wild-fur-industry-when-it-s-already-down-1.5719759 |access-date=May 22, 2022 |website=CBC}}</ref> Arktični volk in volk z Baffinovega otoka, podvrsta sivega volka, sta prav tako prebivalca otoka Baffin skozi vse leto. Za razliko od sivega volka v južnem podnebju imajo arktični volkovi zaradi puste pokrajine in minimalnih virov pogosto manjše socialne mreže, kar ima za posledico edinstvene hierarhije v primerjavi z volkovi, ki jih najdemo južneje. Arktični volkovi na primer pogosto ne lovijo v krdelih, čeprav lahko par samec-samica lovi skupaj.<ref>{{Cite web |title=Arctic Wolves: Diet, Habitat, Threats & Other Facts |url=https://www.ifaw.org/animals/arctic-wolf |access-date=2025-04-13 |website=IFAW |language=en-US}}</ref> [[File:Wfm baffin island.jpg|thumb|Satelitska slika otoka Baffin]] [[File:Baffinisland pho 2013102 lrg.jpg|thumb|Z ledom prekrit fjord na Baffinovem otoku z Davisovo ožino v ozadju]] === Ptice === Gnezdilke so poletni kopenski obiskovalci Baffinovega otoka. Baffinov otok je eno glavnih gnezditvenih destinacij na vzhodnih in srednjezahodnih selitvenih poteh za številne vrste ptic selivk. Med vodne ptice spadajo gage, [[kanadska gos]], [[snežna gos]] in [[grivasta gos]]. Med obalne ptice spadajo ''Phalaropes'', različni [[pobrežniki]], njorke, vključno z [[debelokljuna lumna|debelokljuno lumno]] in [[Deževniki (ptiči)|deževniki]]. Na Baffinovem otoku gnezdijo tudi vrste [[galebi|galebov]], med njimi so sabinov galeb, ''Larus hyperboreus'', ''Larus smithsonianus'' in ''Pagophila eburnea''.<ref name=arcticJ>{{cite journal|url=https://journalhosting.ucalgary.ca/index.php/arctic/article/download/65662/49576/186073 |title=Breeding Birds of Arctic Bay, Baffin Island, ' ' N. W.T., with Notes on the Biogeographic Significance of the Avifauna|date=June 1979|doi=10.14430/arctic2610|last1=Renaud|first1=Wayne E.|last2=Johnson|first2=Stephen R.|last3=Hollingdale|first3=P. Diane|journal=[[Arctic (journal)|Arctic]]|volume=32|issue=2|pages=91–175|doi-access=free}}</ref> Med selivke na dolge razdalje spada [[polarna čigra]], ki se vsako pomlad seli z Antarktike. Med vrstami vodnih ptic, ki tukaj gnezdijo, so liske, [[slapniki]], race [[mlakarica|mlakarice]] in številne druge vrste rac. === Morski sesalci === V vodi (in pod ledom) je glavna vrsta, ki je prisotna skozi vse leto, podvrsta obročastega tjulnja (''Pusa hispida''), arktični obročasti tjulenj (''Pusa hispida hispida''). Živi od obale, znotraj 8 km od kopnega. Pozimi v ledu naredi številne dihalne luknje, debele do 2 m. Vsako od njih pogosto obišče, da luknjo ohrani odprto in brez ledu. Marca, ko je samica pripravljena na mladiče, razširi eno od dihalnih lukenj, ki je prekrita s snegom, in ustvari majhen 'iglu', kjer skoti enega ali dva mladiča. V treh tednih so mladiči v vodi in plavajo. Poleti se nekateri obročkasti tjulnji držijo ozkega ozemlja približno 3 km vzdolž obale, vendar se lahko preselijo v odprto vodo. Spomladi preživijo več časa na površini ledu.<ref>{{Cite web|url=https://nammco.no/ringed-seal/#1475762140594-0925dd6e-f6cc |title=Ringed seal|access-date=May 22, 2022}}</ref> ==== Poletni obiskovalci ==== Vodne vrste, ki poleti obiščejo Baffinov otok, so: Grenlandski tjulnji (ali sedlasti tjulnji, ''Grenlandski tjulen''), ki se poleti selijo z glavnih gnezdišč ob obali Labradorja in jugovzhodne obale Grenlandije na Baffinov otok.<ref>{{cite web|url=http://www.dfo-mpo.gc.ca/zone/underwater_sous-marin/hseal/seal-phoque_e.htm |title=The Harp Seal|date=August 17, 2004|publisher=[[Fisheries and Oceans Canada]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20060207145022/http://www.dfo-mpo.gc.ca/zone/underwater_sous-marin/hseal/seal-phoque_e.htm |archive-date=February 7, 2006}}</ref> Selijo s hitrostjo 15–20 km/h, vsi hkrati pridejo na površje, da bi vdihnili, nato se potopijo in plavajo do 1–2 km, preden se ponovno pojavijo na površju. Selijo se v velikih jatah, ki jih sestavlja sto ali več tjulnjev, do 1–8 km od obale, ki ji nato sledijo in se hranijo z raki in ribami.<ref>{{Cite journal| last1=Lindstrøm| first1=Ulf| last2=Nilssen| first2=Kjell| s2cid=17370939| date=2013|title=Harp seal foraging behaviour during summer around Svalbard in the northern Barents Sea: diet composition and the selection of prey|journal=Polar Biology|volume=36|issue=3|pages=305–320|doi=10.1007/s00300-012-1260-x}}</ref> Mroži (''Odobenus rosmarus''), ki se pozimi ne selijo daleč od kopnega. Zgolj sledijo hitremu ledu oziroma ledu, ki je trdno pritrjen na kopno, in ostanejo pred njim, ko se led vedno bolj strjuje proti morju. Ko zima napreduje, bodo vedno ostali tam, kjer je odprta voda brez ledu. Ko se led stopi, se premaknejo na kopno in jih lahko najdemo, kako se sončijo na skalah blizu obale. Eno največjih čred mrožev najdemo v Foxejevem bazenu na zahodni strani Baffinovega otoka.<ref>{{cite report |author1=Jeff W. Higdon | author2=D. Bruce Stewart |date=2018 |title=State of Circumpolar Walrus Populations |url=https://arcticwwf.org/site/assets/files/1541/walrus-report-2018-screen.pdf |publisher=WWF Arctic |page=18 |access-date=June 19, 2020}}</ref> Beluge ali beli kiti (''Delphinapterus leucas'') se selijo vzdolž obale otoka Baffin; nekateri se odpravijo proti severu do prehranjevalnih območij v Davisovi ožini med Grenlandijo in otokom Baffin ali v Hudsonovo ožino ali kateri koli od zalivov in estuarijev vmes. Običajno potujejo v skupinah po dva ali več, pogosto jih je mogoče najti zelo blizu obale (100 m ali manj). Med potjo vzdolž obale priplavajo na površje, da bi vdihnili, in se prehranjujejo z raki. Narvali (''Monodon monoceros''), ki so znani po dolgem, spiralno zavitem oklu samcev, lahko poleti najdemo tudi ob obali Baffinovega otoka. Podobno kot njihovi bratranci beluge jih lahko najdemo v parih ali celo v veliki skupini desetih ali več samcev, samic in novorojenčkov. Pogosto jih je mogoče najti tudi blizu obale, kjer elegantno usmerjajo svoje okle proti nebu, ko se dvignejo, da bi zajeli zrak. Največji poletni obiskovalec Baffinovega otoka je grenlandski kit (''Balaena mysticetus''). Najdemo ga po celotnem arktičnem območju, ena skupina grenlandskih kitov pa se seli v Foxe Basin, zaliv na zahodni strani Baffinovega otoka. == Gospodarski viri == Polotok Hall na jugu Baffinovega otoka vključuje kimberlitsko provinco Chidliak, za katero so odkrili nahajališča kimberlitnih cevi, ki vsebujejo diamante.<ref name=Pell>Pell, J., Grütter H., Neilson S., Lockhart, G., Dempsey, S. and Grenon, H. 2013. Exploration and discovery of the Chidliak Kimberlite Province, Baffin Island, Nunavut: Canada's newest diamond district. Proceedings of the 10th International Kimberlite Conference, Bangalore; Springer, New Delhi; extended abstract, 4 p.</ref> Rudnik železove rude Mary River je začel obratovati leta 2015 in leta 2023 prepeljal 4,2 milijona ton železove rude.<ref>{{cite news |title=Baffinland ups Mary River iron ore output to 6 million tonnes per year |url=https://www.mining.com/baffinland-ups-mary-river-iron-ore-output-to-6-million-tonnes-per-year/ |access-date=1 October 2024 |work=MINING.COM |date=22 November 2023}}</ref> == V popularni kulturi == ''Bela zarja'' je film iz leta 1974, ki je bil posnet na otoku Baffin. Vsi igralci razen treh hollywoodskih igralcev so bili Inuiti, ki so govorili svoj jezik.<ref name =Sanjek>{{cite news | last =Sanjek | first = David| title =The White Dawn (1974) | newspaper =PopMatters | location = | pages = | language = | publisher = | date =October 5, 2004 | url =https://www.popmatters.com/white-dawn-dvd-2496250472.html | access-date = May 22, 2021}}</ref> Uvodni prizor filma o Jamesu Bondu iz leta 1977, ''Vohun, ki me je ljubil'', s skokom s pečine in spustom s padalom na smučeh je bil posnet na gori Asgard v narodnem parku Auyuittuq na Baffinovem otoku.<ref>{{cite web|url=https://www.007.com/spy-loved-ski-chase/ |title=Focus Of The Week: The Spy Who Loved Me Chase |access-date=19 February 2025}}</ref> Kuloar Polar Star na gori Beluga v območju Kangiqtualuk Uqquqti (fjord Sam Ford) blizu reke Clyde je naveden v zbirki Fifty Classic Ski Descents of North America kot turistična atrakcija za turno smučanje.<ref>Chris Davenport; Art Burrows; Penn Newhard, eds. (2010). Fifty Classic Ski Descents of North America. Capitol Peak Publishing.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Baffin Island}} [[Kategorija:Kanadsko arktično otočje]] [[Kategorija:Nunavut]] {{normativna kontrola}} 47bjwtdqbbt12y0c3u68s44o4lysjyz 0 305909 6682352 6654416 2026-05-28T13:48:54Z ~2026-13659-49 255600 6682352 wikitext text/x-wiki '''Žitko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * Alojzij Žitko (1869—1938), veterinar, inšpektor * [[Alojzij Žitko]] (1905—2000), rimskokatoliški duhovnik in izseljenski delavec * [[Duša Žitko|Duš(k)a Žitko]] (r. [[Podgornik]]), umetnostna zgodovinarka, kustosinja (Piran) * [[Gregor Žitko]] (*1992), slikar * [[Matic Žitko]] (*1990), nogometaš * [[Miro Žitko]], strokovnjak za gradnjo z naravnimi materiali * Nina Žitko Pucer, urednica stvarne literature pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi * [[Rok Žitko]] (*1978), fizik * [[Salvator Žitko]] (*1942), zgodovinar, muzealec, urednik, kulturni publicist * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] (*1947), umetnostna zgodovinarka, pedagoginja * [[Stanislav Žitko]] (1896—1970), pravnik in kulturni delavec * [[Stojan Žitko]], novinar * [[Tomislav Žitko]] (1950—2023), matematik, pedagog * [[Vladimir Žitko]] (1903—1954), gimnazijski profesor, naravoslovec, matematik ... == Glej tudi == * priimka [[Žitnik]], [[Žitek]], pa tudi [[Židan]], [[Žido]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žitko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] klxttcad9fyu5mrd55985sh96v7hxa2 0 346213 6682404 4798323 2026-05-28T18:29:50Z Signal 28172 /* Življenje */ dod. pokopališče 6682404 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | birthname = | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> }} '''Volodja Peer''', [[Slovenci|slovenski]] [[Gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]] ter dolgoletni član [[Slovensko narodno gledališče Maribor|drame SNG Maribor]], * [[28. avgust]] [[1931]], [[Celje]], † [[20. julij|17. julij]] [[1987]], [[Krk]].<ref>{{Navedi splet|title = Volodja Peer {{!}} Slovenski grobovi|url = http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/103/volodja-peer|website = www.najdigrob.si|accessdate = 2015-10-03}}</ref> == Življenje == Študiral je na AGRFT in se leta 1957 zaposlil v [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|gledališču v Celju.]] Leta 1964 se je zaposlil v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|drami SNG Maribor]] in ji ostal zvest do upokojitve leta 1984. Igral je raznovrstne vloge, pogosteje komične, saj je imel izrazit dar za neposreden stik z občinstvom. Nastopal je v zabavnih oddajah [[Radio Maribor|Radia Maribor]] ter igral v slovenskih in koprodukcijskih filmih ter na televiziji.<ref>{{Navedi splet|title = Volodja Peer - Geslo|url = http://www.sigledal.org/geslo/Volodja_Peer|website = www.sigledal.org|accessdate = 2015-10-03}}</ref> Pokopan je na pokopališču v Žalcu. == Filmografija == * ''Zasilna zavora'' (1978) * ''Poslednja postaja'' (1971) * ''[[Let mrtve ptice]]'' (1973) * ''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' (1982) * ''[[Razseljena oseba]]'' (1982) * ''[[Ljubezni Blanke Kolak]]'' (1987) * ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' (1987)<ref>{{Navedi splet|title = Volodja Peer - Slovenski filmski center, javna agencija|url = http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/3077/volodja-peer/|website = www.film-center.si|accessdate = 2015-10-03}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|0670280}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Peer, Volodja}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] gkk7w9evxcz3kx6wbw8h5gtx2y565s9 0 376311 6682557 6636405 2026-05-29T11:17:26Z Zadobroljudi 123033 dodal (uradno) spletno stran bostjanklun.si 6682557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|website=bostjanklun.si}} '''Boštjan Klun''' (rojen kot '''Boštjan Kljun'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Televizija|televizijski]] in [[Radio|radijski]] voditelj, * [[12. september]] [[1979]], [[Izola]] Najbolj je znan kot nekdanji voditelj oddaj ''E+'' in ''Polnočni klub''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Boštjan Klun: "Še se kdaj zgodi, da me preimenujejo v Kljuna!"|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/bostjan-klun-se-se-kdaj-zgodi-da-me-preimenujejo-v-kljuna/327955|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-16|language=sl|date=29. januar 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> Bil je ambasador prostovoljstva (Slovenska filantropija).<ref>{{Navedi splet|title=Ambasadorja prostovoljstva|url=https://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/ambasadorja-prostovoljstva|website=www.prostovoljstvo.org|accessdate=2020-11-16|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Deloval je v klubu Lions Maribor Piramida, sicer pa je ustanovni član Rotary kluba RC Steierska Štajermark. <ref name=":1" /> Delal je tudi v svetovalnem podjetju, ki ga je vodila bivša žena.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=KLUN|url=https://www.klun-komunikacije.si/|website=klun-komunikacije.si|accessdate=2020-11-16|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20201206004154/https://www.klun-komunikacije.si/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KLUN KOMUNIKACIJE, d.o.o.|url=https://www.companywall.si/podjetje/klun-komunikacije-doo/MMxeKlhq|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-11-16|date=|publisher=}}</ref> === Televizija in vodenje prireditev === Leta 2004 je postal sovoditelj oddaje ''E+'' na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novo-na-kanalu-a-e-vse-kar-rabis-za-lajf.html|title=Novo na Kanalu A: E+ - Vse kar rabiš za lajf!|date=9. avgust 2004|accessdate=16. november 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Kasneje je bil na [[RTV Slovenija|Televiziji Slovenija]] eden od voditeljev oddaj ''Polnočni klub'' in ''Dobra ura''.<ref>{{Navedi splet|title=Dobra ura|url=https://www.rtvslo.si/dobraura/|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Polnočni klub v Izoli|url=https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/56-32-Kazipot-2|website=www.Družina.si|accessdate=2020-11-16|date=18. avgust 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> Na [[Planet TV]] je bil sovoditelj kviza ''2 na 2''.<ref>{{Navedi splet|title=Boštjan in Žiga, voditelja novega kviza na Planet TV: Mimo Jonasa Ž. res ne moreva|url=https://siol.net/trendi/film/bostjan-in-ziga-voditelja-novega-kviza-na-planet-tv-mimo-jonasa-z-res-ne-moreva-435725|website=siol.net|accessdate=2020-11-16|language=sl|date=19. februar 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> Z [[Ula Furlan|Ulo Furlan]] je leta 2014 vodil dobrodelno glasbeno prireditev za zbiranje pomoči za žrtve poplav v Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem.<ref>{{Navedi splet|title=Množica glasbenikov, združenih za pomoč žrtvam poplav|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/mnozica-glasbenikov-zdruzenih-za-pomoc-zrtvam-poplav/338461|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-16|language=sl|date=3. junij 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodil je odprtje prve restavracije verige KFC v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Kako deluje prva KFC restavracija v Sloveniji?|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-kako-deluje-prva-kfc-restavracija-v-sloveniji/13450|website=Ptujinfo.com|accessdate=2020-11-16|language=sl|date=10. januar 2018|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925220509/https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-kako-deluje-prva-kfc-restavracija-v-sloveniji/13450|url-status=dead}}</ref> === Radio === Bil je voditelj na [[Radio Capris|Radiu Capris]],<ref>{{Navedi splet|title=Boštjan Kljun|url=https://www.dnevnik.si/221854|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-16|date=9. januar 2007|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210926074631/https://www.dnevnik.si/221854|url-status=dead}}</ref> [[Radio Koper|Radiu Koper]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2011/07/24/radio-koper-se-seli-na-svetilnik|title=Radio Koper se seli na Svetilnik|date=14. julij 2011|accessdate=16. november 2020|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Radio Center|Radiu Center]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Boštjan Klun: Ni si želel prepoznavnosti|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/bostjan-klun-ni-si-zelel-prepoznavnosti/|website=Govori.se|date=2015-11-10|accessdate=2020-11-16|language=sl}}</ref> === Zasebno === Aprila 2009{{Navedi vir}} si je priimek Kljun spremenil v Klun.<ref name=":1" /> Iz zakona z bivšo ženo ima dva otroka.<ref name=":0" /> O njegovi ločitvi so mediji poročali v začetku leta 2025.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/nekdanji-voditelj-bostjan-klun-zakon-koncal-z-locitvijo-654016|title=Nekdanji voditelj Boštjan Klun zakon končal z ločitvijo|date=29. 1. 2025|accessdate=6. 5. 2025|website=www.siol.net}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klun, Boštjan}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] pr5r3p8hlsh5r8ib0m9pqm4eoix68bk 0 409592 6682379 6677110 2026-05-28T15:53:17Z Shabicht 3554 6682379 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Markova 1A Bertoki<br>6000 Koper | parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[Sedisvakanca]]<ref>{{Navedi splet|title=K Bogu je odšel Jožko Pirc, župnik v Bertokih|url=https://www.druzina.si/clanek/k-bogu-je-odsel-jozko-pirc-zupnik-v-bertokih|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=12. maj 2026|language=sl|date=12. maj 2026}}</ref> | parish_administrator = Marijan Jakopič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Koper – Marijino vnebovzetje]], [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]] }} '''[[Župnija]] [[Bertoki]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila blagoslovljena 20. septembra leta 1676, blagoslovil jo je Francesco Zeno. Medtem je bila večkrat obnovljena, največje spremembe pa so bile v letih 1926−1928. Med obnovo so cerkev povečali in ob straneh postavili dve kapeli z oltarjema. V cerkvi so stare orgle iz leta 1886, izdelane v [[Brescia|Bresciji]]. Ob njej stoji zvonik, ki je bil zgrajen leta 1934. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | {{Slika d|Q12786814|150px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|cerkev Marijinega vnebovzetja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bertoki]] |} Na območju župnije stoji še nekaj kapelic in znamenj. == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} *{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} == Glej tudi == * [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bertoki]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Bertoki]] [[Kategorija:Bertoki]] {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} 7k6xzqgf8xhxti3d2i7h7756uq70y81 0 410483 6682380 6675471 2026-05-28T15:54:15Z Shabicht 3554 6682380 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Sveti Anton 8,<br>6276 [[Pobegi]] | parish_church = [[Cerkev svetega Antona, Sveti Anton]] | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province =[[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = [[sedisvakanca]] | parish_administrator = Marijan Jakopič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> |name=Župnija Sveti Anton}} '''Župnija Sveti Anton''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Koper|dekanije Koper]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Sedež ima v [[Sveti Anton, Koper|Svetem Antonu]] v [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]] na [[Primorska|Primorskem]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev svetega Antona Puščavnika, Sveti Anton]] ([[župnijska cerkev]]) == Župnijski duhovniki == * Mathias Poropatich (Poropatič) * Matthaues Marchesi (Markežič) * Jacobus Valentinis * Mathias Urbino * Antonius Milanese * Nicolaus Micol * Caspar (Gasparus) Mazucchi * Nicolaus Micol * Antonius Fermeglia * Matthaeus Illiasich * Matthias Zuppich * Stephanus Gavardo * Joannes Vidali * Franciscus Vescovo * Antonius Rinaldi * Joannes (Giovanni) de Favento * Jožef Anton Brozina * Joannes Ferjan * Franciscus Pančur * Antonius Nadrah * Josephus Zakotnik * Jernej Križnaj * Aleksij Gasparčič * Joannes (Ivan) Pipan * Anton Požar * Avguštin Zlobec * Franc Koritnik * Franc Bole * Jože Ličen * Bogdan Špacapan * Jože Ličen * Marjan Jakopič * Franc Prelc * Jožko Pirc == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://zupnija-sv-anton.rkc.si/ Zupnija-sv-anton.rkc.si], uradna stran * [https://skofija-koper.si/zupnije/ Skofija-koper.si] {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Anton]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Anton]] [[Kategorija:Sveti Anton, Koper]] s655umukxk25w30tzj8dwv9z4r7402x 0 414063 6682516 6571927 2026-05-29T09:44:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682516 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = FVCK | Type = [[studijski album]] | Artist = [[The Canyon Observer]] | Cover = tco_album_fvck.jpg | Released = 20. november 2015 | Recorded = | Studio = Studio Metro, [[Ljubljana]] | Genre = [[post-metal]], [[sludge metal]], [[black metal|atmosferični black metal]] | Length = 39:52 | Label = [[Kapa Records]]| Producer = Scott Evans | Last album = ''[[Chapter II: These Binds Will Set You Free]]''<br />(2012)| This album = '''''FVCK'''''<br />(2015) | Next album = ''[[Nøll|NØLL]]''<br />(2018) }} '''''FVCK''''' (izg. fák) je debitantski [[studijski album]] [[Slovenci|slovenske]] [[metal]] skupine [[The Canyon Observer]], izdan 20. novembra 2015 pri založbi [[Kapa Records]]. Izšel je v digitalni obliki (po principu »plačaj, kolikor želiš«) in v obliki [[CD|CD-ja]], januarja 2016 pa še v obliki [[vinilna plošča|vinilne plošče]].<ref>{{navedi splet |url = http://kaparecords.bandcamp.com/album/fvck |title=FVCK |work=Bandcamp |accessdate=31. januar 2016}}</ref> Album je izšel tudi pri [[Francozi|francoski]] založbi Vox Project.<ref name ="v">{{navedi splet |url=http://val202.rtvslo.si/2015/11/na-piedestal-the-canyon-observer-s-plosco-fvck-premiera/ |title=Na piedestal: The Canyon Observer s ploščo ”FVCK” – premiera!! |date=16. november 2015 |accessdate=1. februar 2016 |author=Fele, Jolanda |work=[[Val 202]]}}</ref> Na albumu sta kot nova člana skupine [[bobnar]] Simon Intihar in [[kitarist]] Miloš Milošević. Producent je bil Scott Evans, znan po sodelovanju s skupino Neurosis, za mastering pa je poskebel James Plotkin, ki je sodeloval že tudi s skupino Isis. ==Promocija== Album je na dan izida skupina uradno predstavila na koncertu v [[Mestna termoelektrarna Ljubljana|Stari mestni elektrarni]].<ref>{{navedi splet |url = http://www.bunker.si/slo/archives/13133 |work = Bunker.si |title = THE CANYON OBSERVER – FVCK, koncert |accessdate = 30. januar 2016 |archive-date = 2015-11-18 |archive-url = https://web.archive.org/web/20151118084833/http://www.bunker.si/slo/archives/13133 |url-status = dead }}</ref> Skupina je tudi nastopila v okviru festivala MENT Ljubljana.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ment.si/sl/artists/the-canyon-observer-slovenia/ |title=THE CANYON OBSERVER (SLOVENIJA) |work=Ment.si |accessdate=29. februar 2016 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306001028/http://www.ment.si/sl/artists/the-canyon-observer-slovenia/ |url-status=dead }}</ref> Konec februarja 2016 so preživeli na turneji na [[Kuba|Kubi]] (imenovani ''CVBA''), ki so jo končali s koncertom v Gali Hali na [[AKC Metelkova mesto|Metelkovi]] 1. marca.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-novice/the-canyon-observer-1-3-2016-gala-hala-23398 |work=[[Rockline]] |author=Klemše, Rok |title=The Canyon Observer, 1.3.2016, Gala Hala |date=25. februar 2016 |accessdate=25. februar 2016}}</ref> Obiskali so kar šest [[Kubanci|kubanskih]] mest. Nik Franko, basist, je nenavadno izbiro destinacije pojasnil: »Zdela se nam je zanimiva in enkratna priložnost, življenje je kratko, naj bo sladko.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/the-canyon-observer-razlog-zakaj-bo-slovenski-metal-odmeval-na-kubi/383799 |title=The Canyon Observer: razlog, zakaj bo slovenski metal odmeval na Kubi |date=19. januar 2016 |accessdate=29. februar 2016 |author=Kopina, Klavdija |work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> ==Kritični odziv== {{Ocene albuma |rev1 =''[[Rockline]]'' |rev1score = {{Rating|4|5}}<ref name="rl">{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-recenzije/fvck-10731 |title=Canyon Observer, The: FVCK |author=Klemše, Rok |date=28. februar 2016 |work=Rockline |accessdate=29. februar 2016}}</ref> |rev2 =''Muzika.hr'' |rev2score = {{Rating|3.5|5}}<ref>{{navedi splet |url=http://muzika.20minuta.hr/clanak/57117/albumi/jebi-se-odvratni-svijete.aspx |title=Jebi se, odvratni svijete |first=Domagoj |last=Puzak |date=27. februar 2016 |work=Muzika.hr |accessdate=6. marec 2016 |archive-date=2016-02-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160229121705/http://muzika.20minuta.hr/clanak/57117/albumi/jebi-se-odvratni-svijete.aspx |url-status=dead }}</ref> |rev3 =''SoundGuardian'' |rev3score = {{Rating|4|5}}<ref>{{navedi splet |url=http://www.soundguardian.com/index.php?option=com_muscol&view=album&id=3291 |title=FVCK |first=Ljubiša |last=Prica |work=SoundGuardian |accessdate=6. marec 2016 |archive-date=2016-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160310003212/http://www.soundguardian.com/index.php?option=com_muscol&view=album&id=3291 |url-status=dead }}</ref> |rev4 =''Terapija.net'' |rev4score = 7/10<ref name="ter">{{navedi splet |url=http://terapija.net/mjuzik.asp?ID=23259 |title=THE CANYON OBSERVER: FVCK (Kappa Records, 2015) |work=Terapija.net |language=hr |date=12. januar 2016 |accessdate=29. maj 2016}}</ref> }} Kritični odziv na album je bil pozitiven. Za ''[[Radio Študent]]'' je Andrej Dujc napisal: »Od komada do komada rušijo preverjene forme in tako neobremenjeni s predalčkanjem v različne žanre napredujejo močnejši kot kdajkoli.«<ref>{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/the-canyon-observer-fvck |title=The Canyon Observer: FVCK |date=24. november 2015 |accessdate=30. januar 2016 |author=Dujc, Andrej |work=[[Radio Študent]]}}</ref> Uvrščen je bil na 5. mesto seznama Naj domača tolpa bumov 2015.<ref name ="rs">{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/comment/36194#comment-36194 |title=Pimpati leto 2015 |date=26. december 2015 |accessdate=27. december 2015 |author=C. Jumic, Michael |work=Radio Študent |archive-date=2016-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160124050544/http://radiostudent.si/comment/36194#comment-36194 |url-status=dead }}</ref> Za ''RockOnNet'' je Sandi Sadar Šoba rekel, da je album »prvo dejanje, ki premore vse adute, da kakovostno pretrese tudi svet onkraj [[Alpe|Alp]], kakšno pa bo nadaljevanje nadgradnje pa (zaenkrat še) ni pomembno!«<ref>{{navedi splet |url = http://www.rockonnet.com/2015/11/the-canyon-observer-fvck/ |title = The Canyon Observer – FVCK |date = 26. november 2015 |work = RockOnNet |accessdate = 31. januar 2016 |author = Sadar Šoba, Sandi |archive-date = 2016-03-02 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160302181046/http://www.rockonnet.com/2015/11/the-canyon-observer-fvck/ |url-status = dead }}</ref> Za revijo ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' je Veljko Njegovan v svoji recenziji brez številčne ocene rekel: »Temačen, mrzel, na trenutke tudi zamegljen plošček, ki preseneti z nadžanrsko naravnanostjo, tehnično pestrostjo, predvsem pa z izrazito poudarjenim temačnim, depresivnim in zloveščim razpoloženjem, ki je zasedbi očitno pisano na kožo.«<ref>{{navedi splet |url = http://www.mladina.si/171474/the-canyon-observer-fvck/ |title = The Canyon Observer – FVCK |date = 2015 |work = [[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate = 1. februar 2016}}</ref> Za ''Rockline'' pa je Rok Klemše z oceno štirih zvezdic album označil za »magnum opus benda« in posebej pohvalil ritem sekcijo ter vokal Matica Babiča.<ref name="rl"></ref> Novembra so The Canyon Observer na ''[[Val 202|Valu 202]]'' gostovali v oddaji ''Na piedestal''.<ref name ="v"></ref> Ob koncu leta je bil s strani spletne revije ''Hrupmag'' album izbran za najboljši domači album leta.<ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |title = Best of 2015 |accessdate = 23. januar 2016 |work = Beehype |archive-date = 2016-01-30 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160130235031/http://beehy.pe/best-of-2015/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 5. | Naj domača tolpa bumov 2015<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''Hrupmag'' | align=center| 1. | Best of 2015<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi je napisala skupina The Canyon Observer. {{track listing |title1=Luscious Red |length1=8:52 |title2=Bounds Tied Tight |length2=10:11 |title3=Lost in Silence |length3=5:52 |title4=All of Her, Mine |length4=14:57 |total_length=39:52 }} == Zasedba == {| width=100% | width=50% valign=top| ;The Canyon Observer * Gašper Letonja — kitara * Matic Babič — vokal * Simon Intihar — bobni * Miloš Milošević — kitara * Nik Franko — bas kitara | width=50% valign=top| ;Ostali * [[Blaž Gracar]] — dodatni efekti * Jernej Černalogar — snemanje, inženining * Scott Evans — miksanje, produkcija * James Plotkin — mastering * Lina Noir — oblikovanje |} ==Sklici== {{div col}} {{sklici}} {{div col end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 2015]] [[Kategorija:Albumi skupine The Canyon Observer]] [[Kategorija:Albumi založbe Kapa Records]] [[Kategorija:Debitantski albumi]] {{italic title}} 48g6sbr4rmyfaf9xxd55wixhapa91bz 0 417169 6682451 6650580 2026-05-29T00:26:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682451 wikitext text/x-wiki [[File:Desertification map.png|thumb|400px|Svetovno širjenje puščav – zemljevid ranljivosti]] [[File:ShrinkingLakeChad-1973-1997-EO.jpg|thumb|300px|[[Čad (jezero)|Čadsko jezero]] 2001 (satelitska slika) z vodno gladino v modri barvi. Od leta 1960 se je skrčilo za 94 %.<ref>{{navedi novice|author=Mayell, Hillary|title=Shrinking African Lake Offers Lesson on Finite Resources|work=National Geographic News|date=April 26, 2001|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2001/04/0426_lakechadshrinks.html|accessdate=20 June 2011}}</ref>]] '''Dezertifikacija''' ali '''širjenje puščav''' je vrsta [[degradacija tal|degradacije tal]], pri kateri razmeroma suha kopna regija postane še bolj sušna, običajno izgubi svoja [[Vodno telo|vodna telesa]], tudi [[rastline]] in prostoživeče živali. <ref name="Geist-2005-p2">Geist (2005), [http://books.google.com/books?id=acbWdynlU3cC&pg=PA2 p. 2]</ref> Povzročajo jo različni dejavniki, kot so [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in človekove dejavnosti. <ref>http://www.fao.org/docrep/v0265e/v0265e01.htm</ref> Je velik svetovni [[ekologija|ekološki]] in [[Naravno okolje|okoljski]] problem. == Opredelitev pojma == O pravilni opredelitvi izraza »dezertifikacija« se precej razpravlja. Helmut Geist (2005) je našel več kot 100 opredelitev. Najširše sprejeta je iz slovarja [[Univerza Princeton|Univerze Princeton]], ki dezertifikacijo opredeljuje kot »preoblikovanje rodovitne zemlje v puščavo, kar je običajno posledica krčenja gozdov, suše ali nepravilnega/neprimernega kmetijstva«.<ref>[https://www.google.com.sg/search?sourceid=chrome&ie=UTF-8&q=define%3Adesertification#hl=en&q=desertification&tbs=dfn:1&tbo=u&sa=X&ei=HWuXT-GGL8_NrQeTvq26AQ&ved=0CCwQkQ4&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.,cf.osb&fp=83aa6ed19b0ba29e&biw=1440&bih=809 Google Dictionary (2012)]</ref> Širjenje puščav je jasno opredeljeno v besedilu konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) kot »degradacija tal v sušnih, polsušnih in suhih polvlažnih območjih zaradi različnih dejavnikov, vključno s podnebnimi spremembami in človekovimi dejavnostmi«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.unccd.int/en/about-the-convention/Pages/Text-Part-I.aspx |title=arhivska kopija |accessdate=2016-04-15 |archive-date=2016-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160607231107/http://www.unccd.int/en/about-the-convention/Pages/Text-Part-I.aspx |url-status=dead }}</ref> Najstarejša znana razprava o tej temi je nastala kmalu po francoski kolonizaciji zahodne Afrike, ko je raziskovalni odbor (Comité d'Etudes) naročil študijo o vedno hujšem izsuševanju (''desséchement progressif'') za raziskavo prazgodovinske širitve [[Sahara|Sahare]].<ref>{{navedi knjigo|author=Mortimore, Michael|title=Adapting to drought: farmers, famines, and desertification in west Africa|publisher=Cambridge University Press|year=1989|isbn=978-0-521-32312-3|page=12|url=http://books.google.com/books?id=Dx89AAAAIAAJ&pg=PA12}}</ref> == Zgodovina == Večina puščav na svetu je nastala z naravnimi procesi v dolgih časovnih obdobjih. Večinoma so se puščave večale in krčile neodvisno od človekove dejavnosti. Paleopuščave so velika [[peščeno morje|peščena morja]], zdaj neaktivna, ker so ustaljena z rastlinstvom, nekatere so zunaj osrednjega območja puščav, na primer vroče puščave Sahare.<ref name="Desertification">United States Geological Survey, [http://pubs.usgs.gov/gip/deserts/desertification/ "Desertification"], 1997</ref> Širjenje puščav je bilo zelo pomembno v človeški zgodovini, saj je prispevalo k propadu številnih velikih imperijev, kot so Kartagina, Grčija in rimski imperij, pa tudi povzročalo premike lokalnega prebivalstva.<ref>Bogumil Terminski (2011), Towards Recognition and Protection of Forced Environmental Migrants in the Public International Law: Refugee or IDPs Umbrella, Policy Studies Organization (PSO), Washington.</ref><ref>{{navedi splet|last=Geist|first=Helmut|title=The causes and progression of desertification|url=http://books.google.com/books?id=acbWdynlU3cC&pg=PA4&lpg=PA4&dq=desertification+and+its+effect+on+ancient+civilisations&source=bl&ots=5kLznD1bv-&sig=pd8eodCyZuBl_KH4MQHyfx9QKsY&hl=en&sa=X&ei=gVHYUfnIM4bmigLAzoHwCw&ved=0CD8Q6AEwAg#v=onepage&q=desertification%20and%20its%20effect%20on%20ancient%20civilisations&f=false|work=Antony Rowe Ltd|publisher=Ashgate publishing limited|accessdate=6 July 2013}}</ref> Po zgodovinskih dokazih je bila pred več stoletji resna in obsežna degradacija zemljišč na treh žariščih: v Sredozemlju, Mezopotamiji in na puhličasti planoti Kitajske, kjer je bila poseljenost gosta.<ref>{{navedi splet|last=Dregne|first=H.E.|title=Desertification of Arid Lands|url=http://www.ciesin.columbia.edu/docs/002-193/002-193.html|publisher=Columbia University|accessdate=3 December 2013|archive-date=2023-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230428120939/http://www.ciesin.columbia.edu/docs/002-193/002-193.html|url-status=dead}}</ref> == Prizadeta območja == [[File:Sun, Moon and Telescopes above the Desert (ESO).jpg|thumb|Sonce, Luna in zelo velik teleskop nad puščavo<ref>{{navedi novice|title=Sun, Moon and Telescopes above the Desert|url=http://www.eso.org/public/images/potw1218a/|accessdate=30 April 2012|newspaper=ESO Picture of the Week}}</ref> ]] Sušna območja zasedajo približno 40–41 % površine Zemlje<ref>Bauer (2007), [http://books.google.com/books?id=mR3E4xJFNw0C&pg=PA78 p. 78]</ref> in so dom več kot dveh milijard ljudi. Ocenjeno je bilo, da je okoli 10–20 % sušnih območij že degradiranih, prizadete celotne površine zaradi širjenja puščav pa je med 6 in 12 milijonov kvadratnih kilometrov in približno 1–6 % prebivalcev na sušnih območjih živi na degradiranih območjih. Nadaljnje širjenje puščav grozi milijardi ljudi.<ref name="holtz">{{Navedi splet |url=http://www.unccd.int/cop/cop8/docs/parl-disc.pdf |title=Holtz (2007) |accessdate=2016-04-15 |archive-date=2016-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160509022901/http://www.unccd.int/cop/cop8/docs/parl-disc.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=World Bank|title=Gender in agriculture sourcebook|publisher=World Bank Publications|year=2009|isbn=978-0-8213-7587-7|page=454|url=http://books.google.com/books?id=XxBrq6hTs_UC&pg=PA454}}</ref> == Vzorčenje rastlinstva == Ob širjenju puščav se pokrajina postopoma različno oblikuje, njen videz se nenehno spreminja. Na postopoma nagnjenem terenu lahko nastanejo večji prazni prostori na velikem pasu zemlje, kar je znano kot tigrasto grmovje (''brousse tigrée''). Matematični model tega pojava, ki ga je predlagal C. Klausmeier, pripisuje to strukturi in dinamiki povezav rastlin z vodo.<ref>{{cite journal|last=Klausmeier|first=Christopher|title=Regular and irregular patterns in semiarid vegetation|url=https://archive.org/details/sim_science_1999-06-11_284_5421/page/1826|journal=Science|year=1999|volume=284|issue=5421|pages=1826–1828|doi=10.1126/science.284.5421.1826}}</ref> Ena od ugotovitev kaže optimalno strategijo sajenja v kmetijstvu v sušnih okoljih.<ref>[http://www.dw.de/dw/article/0,,15182754,00.html Straw squares method: planting with empty spaces in between plants to combat desertification]</ref> == Vzroki == [[Slika: Cabrasnortechico.JPG|thumb|Koze v ogradi v Norte Chicu v Čilu. Čezmerna paša na sušnih območjih namesto tradicionalne paše je eden glavnih vzrokov za širjenje puščav.]] [[Slika: Wildebeest-during-Great-Migration.JPG|thumb|Gnuji v Masai Mari v obdobju velikih selitev. Čezmerne paše ne povzročata potovanje velikih čred in celostno načrtovana paša.]] Neposredni vzrok je izguba večine rastlinstva. To je posledica številnih dejavnikov, samostojnih ali v kombinaciji, kot so [[suša]], [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]], povečano obdelovanje zemlje, čezmerna paša in sekanje dreves za gorivo ali gradnjo. Rastlinstvo je pomembno pri določanju biološke sestave tal. Študije so pokazale, da se v mnogih okoljih stopnja erozije in odtoka eksponentno zmanjšuje s povečanjem pokritosti z rastlinjem. Nezaščitene, suhe površine tal odpihne veter ali odplavi nenadna poplava, zaradi česar ostanejo na površini neplodne nižje plasti tal, ki na žgočem soncu postanejo neproduktivne strjene ploskve. [[File:Morocco-arid-climate.jpg|thumb|right|Pastir vodi ovce skozi visoko puščavo zunaj [[Marakeš]]a, Maroko]] == Revščina == Vsaj 90 % prebivalcev v sušnih območjih živi v državah v razvoju, kjer so slabe gospodarske in socialne razmere. Stanje se še slabša z degradacijo tal zaradi zmanjšanja pridelovanja, negotovosti življenjskih razmer in težav pri dostopu do virov in priložnosti.<ref> Dobie, Ph. 2001. “Poverty and the drylands”, in Global Drylands Imperative, Challenge paper, Undp, Nairobi (Kenya) 16 p.</ref> V mnogih nerazvitih državah nastane začarani krog zaradi pretirane paše, izčrpanosti zemlje in čezmerne uporabe podzemne vode na mnogih slabo obdelovalnih svetovnih območjih, zaradi prenaseljenosti se mejna sušna območja preveč izkoriščajo za kmetijstvo. Odločevalci so razumljivo nenaklonjeni vlaganjem v sušna območja z nizkim donosom. Nevlaganje povzroča odrivanje njihovih prebivalcev na rob družbe. Neugodne kmetijske in podnebne razmere, pomanjkanje infrastrukture in omejen dostop do trgov, slabo prilagojeni pridelovalni načini in neizobraženo prebivalstvo povzročajo, da se večina takih območij ne more razvijati.<ref name="csf-desertification.org">{{Navedi splet |url=http://www.csf-desertification.org/index.php/bibliotheque/doc_details/119-cornet-antoine-2002-desertification-and-its-relationship-to-the-environment-and-development |title=Cornet A., 2002. Desertification and its relationship to the environment and development: a problem that affects us all. In: Ministère des Affaires étrangères/adpf, Johannesburg. World Summit on Sustainable Development. 2002. What is at stake? The contribution of scientists to the debate: 91-125.. |accessdate=2016-04-15 |archive-date=2009-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090809142606/http://www.csf-desertification.org/index.php/bibliotheque/doc_details/119-cornet-antoine-2002-desertification-and-its-relationship-to-the-environment-and-development |url-status=dead }}</ref> Širjenje puščav pogosto povzroči, da je kmetijskih zemljišč premalo za enako število prebivalcev, ki so prej živeli tam. To se kaže v množičnih preseljevanjih s podeželja v mesta, zlasti v Afriki. V mestih pa se zaradi tega povečuje število brezposelnih, tako da morajo živeti v barakarskih naseljih.<ref>{{navedi knjigo|last1=Pasternak |first1=Dov |last2=Schlissel |first2=Arnold|title=Combating desertification with plants|publisher=Springer|year=2001|isbn=978-0-306-46632-8|page=20|url=http://books.google.com/books?id=B-i8-DPf6xgC&pg=PA20}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Briassoulis |first=Helen|title=Policy integration for complex environmental problems: the example of Mediterranean desertification|publisher=Ashgate Publishing|year=2005|isbn=978-0-7546-4243-5|page=161|url=http://books.google.com/books?id=CpYnV45hVRsC&pg=PA161}}</ref> == Protiukrepi in preprečevanje == [[File:North Sahara. Anti-sand shields.jpg|thumb|right|Protipeščene pregrade v severni Sahari, Tunizija]] [[File:GreeningdesertTharIndia.jpg|thumb|Nasadi jojobe so bili pomembni v boju proti širjenju v puščavi Tar v Indiji]] Poznamo načine za zmanjševanje ali odpravljanje posledic širjenja puščav, a je pri tem veliko ovir. Stroški uvedbe trajnostnih kmetijskih praks na primer včasih presegajo koristi posameznih kmetov, tudi ko so družbi in okolju prijazne. Druga težava je pomanjkanje politične volje in finančnih sredstev za melioracije in druge programe, ki bi preprečevali širjenje puščav.<ref>{{navedi knjigo|author=Briassoulis, Helen|title=Policy integration for complex environmental problems: the example of Mediterranean desertification|publisher=Ashgate Publishing|year=2005|isbn=978-0-7546-4243-5|page=237|url=http://books.google.com/books?id=CpYnV45hVRsC&pg=PA237}}</ref> Širjenje puščav je ena največjih groženj biotski raznovrstnosti. Nekatere države so razvile akcijske načrte za preprečevanje, zlasti v zvezi z zaščito ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.<ref>Techniques for Desert Reclamation by Andrew S. Goudie</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.gsafweb.org/TrusteeNews/desertdevelopmen.html |title=Desert reclamation projects |accessdate=2016-04-15 |archive-date=2009-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090103172821/http://www.gsafweb.org/TrusteeNews/desertdevelopmen.html |url-status=dead }}</ref> [[Regeneracija gozda |Pogozdovanje]] je eden od ukrepov in ni le zdravljenje znakov. Okoljevarstvene organizacije so dejavne na območjih, na katerih krčenje gozdov in širjenje puščav povzročata skrajno [[revščina|revščino]]. Osredotočene so predvsem na izobraževanje lokalnega prebivalstva o nevarnostih krčenja gozdov, včasih v deževnem obdobju sadijo sadike na zelo skrčenih površinah.<ref>[http://pubs.usgs.gov/gip/deserts/desertification/}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO) je leta 2012 dala pobudo za obnovo sušnih območij (''Drylands Restoration Initiative''), da bi z znanjem in izkušnjami obnovili območja.<ref>{{navedi splet|title=Drylands Restoration Initiative|url=http://www.fao.org/forestry/aridzone/restoration/en/|publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations|accessdate=14 April 2016|archive-date=2016-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160723220152/http://www.fao.org/forestry/aridzone/restoration/en/|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 je FAO objavil svetovne smernice za obnovo degradiranih gozdov in krajine na sušnih območjih v sodelovanju s turškim ministrstvom za gozdarstvo in vodne zadeve ter turško agencijo za sodelovanje in usklajevanje. Načini se osredotočajo na oskrbovanje z vodo ter utrjevanje in gnojenje tal. Utrjevanje tal pogosto temelji na uporabi zavetrnih pasov, pogozdovanju in protivetrni zaščiti. Vetrolomi so narejeni iz dreves in grmov in se uporabljajo za zmanjšanje erozije tal in evapotranspiracije, kar je bilo od sredine leta 1980 na območju [[Sahel]]a v Afriki kar uspešno. Nekatera tla (na primer glinena) lahko zaradi pomanjkanja vode postanejo neprepustna namesto porozna. Obdelovanje zemlje še vedno omogoča sajenje pridelkov.<ref>{{Navedi splet |url=http://ngm.nationalgeographic.com/2008/09/soil/mann-text.html |title=Arid sandy soils becoming consolidated; zai-system |accessdate=2016-04-15 |archive-date=2008-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081009080408/http://ngm.nationalgeographic.com/2008/09/soil/mann-text.html |url-status=dead }}</ref> Uporabno je tudi kopanje jarkov, dolgih 150 m in globokih 1 m, ki so vzporedno z višino pokrajine, ki preprečuje vodi, da izteče in povzroči erozijo. Za preprečevanje izpiranja jarke obložijo s kamni. Metodo je izumil Peter Westerveld.<ref>{{Navedi splet |url=http://nagafoundation.org/ |title=Westerveld's Naga Foundation |accessdate=2016-04-15 |archive-date=2016-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160402205707/https://nagafoundation.org/ |url-status=dead }}</ref> Za bogatenje tal in obnovo plodnosti pogosto skrbijo rastline. Zelo pomembne so [[stročnice]], ki izvlečejo [[dušik]] iz zraka v tla; drevesa, užitne rastline, kot so žitarice, ječmen, fižol in dateljni, so najpomembnejši. Peščene ograje se lahko uporabljajo tudi za nadzor nad premikanjem zemlje in peščene erozije.<ref>{{Navedi splet |url=http://desertification.wordpress.com/3-interesting-plant-species/ |title=List of plants to halt desertification; some of which may be soil-fixating |accessdate=2016-04-15 |archive-date=2011-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110201080944/http://desertification.wordpress.com/3-interesting-plant-species/ |url-status=dead }}</ref> Nekateri centri za raziskave (Bel-Air Research Center IRD/ISRA/UCAD) poskušajo s cepljenjem drevesnih vrst, mikorizo v sušnih območjih. [[Mikoriza]] so v bistvu glive, ki se vežejo na korenine rastlin. Prav s tem ustvarijo simbiotično razmerje z drevesi, povečujejo površino korenin drevesa (ki omogoča drevesu zbrati veliko več hranil iz tal), na primer [[žižola]] v kombinaciji z ''Glomus aggregatum''. <ref>[http://www.academicjournals.org/article/article1380187569_Guissou.pdf Glomus aggregatum and jujube]</ref> Ker je veliko različnih vrst puščav, so tudi različni načini kultiviranja, na primer slana ravnica v [[Velika arabska puščava|Veliki arabski puščavi]] ([[Rub al-Hali]]) v [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]]. Te slane ravnice so eno najobetavnejših puščavskih območij za morsko kmetijstvo in bi jih bilo mogoče oživiti brez sladke vode ali veliko energije.<ref>[http://www.prototype-creation.de/rethinking_landscapes.pdf Rethinking landscapes, Nicol-André Berdellé July 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160817063318/http://www.prototype-creation.de/rethinking_landscapes.pdf |date=2016-08-17 }} H2O magazine</ref> Naravna regeneracija (''Farmer-managed natural regeneration'' – FMNR) je še en način, ki je prinesel uspehe. Od leta 1980 je bilo pogozdovanje degradirane pokrajine v Nigru uspešno. Ta preprosti in poceni način je omogočil kmetom, da je bilo obnovljenih približno 30.000 kvadratnih kilometrov. Omogočena je izvirna rast dreves s selektivnim obrezovanjem grmičevja. Ostanek obrezanih dreves lahko uporabijo za zagotavljanje mulčenja za polja, kar povečuje zadrževanje vode v tleh in zmanjšujejo izhlapevanje. Poleg tega pravilno razporejena in obrezana drevesa lahko povečajo pridelek. Projekt (''Humbo Assisted Regeneration Project''), ki uporablja ta način v [[Etiopija|Etiopiji]], je prejel denar sklada BioCarbon, Svetovne banke, ki podpira projekte, ki zadržujejo ali ohranjajo ogljik v gozdovih in kmetijskih ekosistemih.<ref>{{navedi splet|url=http://blogs.ei.columbia.edu/2011/10/18/sprouting-trees-from-the-underground-forest-a-simple-way-to-fight-desertification-and-climate-change/ |title=Sprouting Trees From the Underground Forest — A Simple Way to Fight Desertification and Climate Change – Water Matters - State of the Planet |publisher=Blogs.ei.columbia.edu |date=2011-10-18 |accessdate=2012-08-11}}</ref> [[File:Cow female black white.jpg|thumb| Z ustrezno pašo se lahko obnovijo travniki, s čimer se zmanjšuje koncentracija CO₂ v zraku]] === Paša === Obnavljanje travišč shranjuje CO₂ iz zraka v rastlinah. Pašna živina se po navadi ne sprehaja, da bi jedla travo in bi čim bolj zmanjšala njeno rast. Če trava ostane, sčasoma zraste in se obnovi. Predlagano je, da se za obnovo travišča uporabljajo ograje z veliko majhnimi ogradami in premikanjem črede iz ene ograde v drugo po dan ali dva, da se posnema naravna paša in trava čim bolje raste.<ref>{{navedi novice|url=http://news.mongabay.com/2008/0221-soil_carbon_lovell_interview.html|title=Restoring soil carbon can reverse global warming, desertification and biodiversity|publisher=mongabay.com|accessdate=May 5, 2013|date=February 21, 2008}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1953692,00.html|title=How eating grass-fed beef could help fight climate change|publisher=time.com|accessdate=May 11, 2013|date=January 25, 2010|first=Lisa|last=Abend|archive-date=2013-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130817083349/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1953692,00.html|url-status=dead}}</ref> Ocenjuje se, da bi povečanje ogljika v tleh na 3,5 milijarde hektarjev kmetijskih travnikov na svetu izravnalo skoraj 12-letno emisijo CO₂. == Sklici == [[File:Soil erosion, Southfield - geograph.org.uk - 367917.jpg|thumb|Vetrna erozija zunaj Leucharsa]] {{sklici|3}} ==Literatura== {{refbegin}} * {{navedi knjigo|author1=Arnalds, Ólafur|author2=Archer, Steve|title=Rangeland Desertification|publisher=Springer|year=2000|isbn=978-0-7923-6071-1|url=http://books.google.com/books?id=E7kaBkPlJfAC}} * Barbault R., Cornet A., Jouzel J., Mégie G., Sachs I., Weber J. (2002). Johannesburg. World Summit on Sustainable Development. 2002. What is at stake? The contribution of scientists to the debate. Ministère des Affaires étrangères/adpf. * {{navedi knjigo|author=Bauer, Steffan|chapter=Desertification|editor-last1=Thai|editor-first1=Khi V.|display-editors=etal|title=Handbook of globalization and the environment|publisher=CRC Press|year=2007|isbn=978-1-57444-553-4|url=http://books.google.com/books?id=mR3E4xJFNw0C&pg=PA77}} * Batterbury, S.P.J. & A.Warren (2001) [http://www.simonbatterbury.net/pubs/desertificationarticle.htm Desertification] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720081543/http://www.simonbatterbury.net/pubs/desertificationarticle.htm |date=2011-07-20 }}. in N. Smelser & P. Baltes (eds.) International Encyclopædia of the Social and Behavioral Sciences. Elsevier Press. pp.&nbsp;3526–3529 * {{navedi knjigo|author=Geist, Helmut|title=The causes and progression of desertification|year=2005|publisher=Ashgate Publishing|isbn=978-0-7546-4323-4|url=http://books.google.com/books?id=acbWdynlU3cC}} * {{navedi knjigo|last=Hartman|first=Ingrid|chapter=Desertification|editor=Philander, S. George|title=Encyclopedia of global warming and climate change, Volume 1|publisher=SAGE|year=2008|isbn=978-1-4129-5878-3|url=http://books.google.com/books?id=mNoW858izZcC&pg=PA312}} * {{navedi knjigo|last1=Hinman|first1=C. Wiley|last2=Hinman|first2=Jack W.|title=The plight and promise of arid land agriculture|publisher=Columbia University Press|year=1992|isbn=978-0-231-06612-9|url=http://books.google.com/books?id=dMmEjsySvrUC}} * Holtz, Uwe (2007). ''Implementing the United Nations Convention to Combat Desertification from a parliamentary point of view - Critical assessment and challenges ahead''. Online at [http://www.unccd.int/Lists/SiteDocumentLibrary/Parliament/2007/parliamentariansforum.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150605212501/http://www.unccd.int/Lists/SiteDocumentLibrary/Parliament/2007/parliamentariansforum.pdf |date=2015-06-05 }} * Holtz, Uwe (2013). ''Role of parliamentarians in the implementation process of the UN Convention to Combat Desertification. A guide to Parliamentary Action'', ed. Secretariat of the UNCCD, Bonn ISBN 978-92-95043-69-5. Online at [http://www.unccd.int/Lists/SiteDocumentLibrary/Parliament/Handbook%20for%20Parliamentarians-eng.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140310005556/http://www.unccd.int/Lists/SiteDocumentLibrary/Parliament/Handbook%20for%20Parliamentarians-eng.pdf |date=2014-03-10 }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Johnson|editor-first1=Pierre M.|display-editors=etal|title=Governing global desertification: linking environmental degradation, poverty and participation|publisher=Ashgate Publishing|year=2006|isbn=978-0-7546-4359-3|url=http://books.google.com/books?id=da6vhzHEpf0C}} * Lucke, Bernhard (2007): Demise of the Decapolis. Past and Present Desertification in the Context of Soil Development, Land Use, and Climate. Online at [http://nbn-resolving.de/urn:nbn:de:kobv:co1-opus-3431] * {{navedi knjigo|author=Mensah, Joseph|chapter=Desertification|editor=Leonard, Thomas M.|title=Encyclopedia of the developing world, Volume 1|publisher=Taylor & Francis|year=2006|isbn=978-0-415-97662-6|url=http://books.google.com/books?id=3mE04D9PMpAC&pg=PA452}} * Millennium Ecosystem Assessment] (2005) [http://millenniumassessment.org//proxy/document.355.aspx ''Desertification Synthesis Report''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060614063156/http://millenniumassessment.org/proxy/document.355.aspx |date=2006-06-14 }} * Moseley, W.G. and E. Jerme 2010. “Desertification.” In: Warf, B. (ed). Encyclopedia of Geography. Sage Publications. Volume 2, pp.&nbsp;715–719. * {{navedi knjigo|editor=Oliver, John E.|chapter=Desertification|title=Encyclopedia of world climatology|publisher=Springer|year=2005|isbn=978-1-4020-3264-6|url=http://books.google.com/books?id=-mwbAsxpRr0C&pg=PA319}} * {{navedi knjigo|editor=Parrillo, Vincent N.|chapter=Desertification|title=Encyclopedia of social problems, Volume 2|publisher=SAGE|year=2008|isbn=978-1-4129-4165-5|url=http://books.google.com/books?id=mRGr_B4Y1CEC&pg=PT271|editor-link=Vincent N. Parrillo}} * Reynolds, James F., and D. Mark Stafford Smith (ed.) (2002) ''Global Desertification – Do Humans Cause Deserts?'' Dahlem Workshop Report 88, [[Berlin]]: Dahlem University Press * Stelt, Sjors van der (2012) ''Rise and Fall of Periodic Patterns for a Generalized Klausmeier-Gray-Scott Model'', PhD Thesis University of Amsterdam * UNCCD (1994) [http://www.unccd.int/convention/text/convention.php United Nations Convention to Combat Desertification] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110124002610/http://www.unccd.int/convention/text/convention.php |date=2011-01-24 }} * ''The End of Eden'' a 90-minute documentary by South African filmmaker Rick Lomba in 1984 on African desertification {{refend}} ==Zunanje povezave== * Beyerlin, Ulrich. [http://www.mpepil.com/sample_article?id=/epil/entries/law-9780199231690-e1571&recno=5& Desertification], Max Planck Encyclopedia of Public International Law * {{navedi splet | title=City-swallowing Sand Dunes | url=http://exploration.nasa.gov/articles/06dec_dunes.html | first=Trudy | last=Bell | author2=Phillips, Tony | date=December 6, 2002 | publisher=[[NASA]] | accessdate=2006-04-28 | archive-date=2006-06-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060619162413/http://exploration.nasa.gov/articles/06dec_dunes.html | url-status=dead }} * [http://www.dri.edu/ Desert Research Institute] in Nevada, United States * [http://www.theenvironmentalblog.org/environmental-issues/ Environmental Issues] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120111153436/http://www.theenvironmentalblog.org/environmental-issues/ |date=2012-01-11 }} - Desertification in Africa, The Environmental Blog * [http://www.eden-foundation.org/project/desertif.html Eden Foundation article on desertification] * [http://www.fao.org/ag/agl/agll/drylands/index.htm FAO Information Portal - Properties and Management of Drylands] * UNEP (2006): [http://www.unep.org/geo/gdoutlook/ ''Global Deserts Outlook''] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20080317073608/http://www.unep.org/geo/gdoutlook/ |date=2008-03-17 }} * [http://www.unep.org/desertification/successstories/ UNEP ''Programme on Success Stories in Land Degradation/ Desertification Control''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100921214105/http://www.unep.org/desertification/successstories/ |date=2010-09-21 }} * United Nations Convention to Combat Desertification - [http://www.unccd.int/ Secretariat] * [http://legal.un.org/avl/ha/unccd/unccd.html Procedural history and related documents] on the ''United Nations Convention to Combat Desertification in those Countries Experiencing Serious Drought and/or Dersertification, Particularly in Africa'' in the [http://legal.un.org/avl/historicarchives.html Historic Archives of the United Nations Audiovisual Library of International Law] * [http://www.desertrestore.org/ A guide for desert and dryland restoration] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111116170155/http://www.desertrestore.org/ |date=2011-11-16 }} by David A. Bainbridge * [http://www.csf-desertification.eu French Scientific Committee on Desertification (CSFD)] * [http://nocamels.com/2013/01/olive-trees-may-be-the-cure-for-desertification Olive Trees May Be The Answer To Desertification ] * [http://www.youtube.com/watch?v=_J-ODVl9Omg&hd=1/ The End of Eden on Youtube] * [http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=36750 Fighting Desertification Through Conservation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070313210051/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=36750 |date=2007-03-13 }} Poročilo o projektu ustavljanja širjenja Sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] - Inter Press Service, 27. februar 2007 [[Kategorija:Puščave]] [[Kategorija:Okoljska problematika]] [[Kategorija:Družbena geografija]] [[Kategorija:Klimatologija]] {{normativna kontrola}} bg1ujzky4ccikkootkbqifqr54zcvqk 0 417231 6682492 6310118 2026-05-29T07:44:26Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Edgar_Germain_Hilaire_Degas_031.jpg z [[c:File:Edgar_Degas_-_Le_Tub_(1886_Musée_d'Orsay).jpg|Edgar_Degas_-_Le_Tub_(1886_Musée_d'Orsay).jpg]] 6682492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Edgar Degas''' (ZDA: / deɪˈɡɑː / ali UK: / ɪɡɑːdeɪɡɑː /; rojen Hilaire-Germain-Edgar De Gas, francoščina: [ilɛːʁ ʒɛʁmɛ̃ ɛdɡaʁ də ɡɑ]; 19. julij 1834 - 27. september 1917) je bil francoski umetnik, znan po svojih slikah, kipih, grafikah in risbah. Posebej se identificira s predmetom plesa; več kot polovica njegovih del predstavlja plesalce <ref>[https://www.smithsonianmag.com/arts-culture/degas-and-his-dancers-79455990/ Trachtman, Paul, ''Degas and His Dancers''], Smithsonian Magazine, April 2003</ref>. Kot eden od ustanoviteljev [[impresionizem|impresionizma]] je zavrnil izraz, raje se je imenoval realist <ref name="Gordon31">Gordon and Forge 1988, p. 31</ref>. Bil je odličen risar, predvsem pa mojstrski pri upodabljanju gibanja, kar je razvidno iz njegove upodobitve plesalcev, dirk in ženskih aktov. Njegovi portreti se odlikujejo po svoji psihološki kompleksnosti in prikazu človeške izolacije. Na začetku svoje kariere je Degas želel biti slikar zgodovine, poklic za katerega je bil dobro pripravljen s strogim akademskim usposabljanjem in tesnim proučevanjem klasične umetnosti. V zgodnjih tridesetih letih je spremenil smer in s tem, ko je tradicionalne metode zgodovinskega slikarja prenesel na sodobno tematiko, postal klasični slikar sodobnega življenja. <ref>Turner 2000, p. 139</ref> == Zgodnje življenje == [[File:Edgar Degas (1834-1917).jpg|thumb|left|Edgar Degas c. 1855–1860<ref>Gordon and Forge 1988, p. 17</ref>]] Degas se je rodil v Parizu, v Franciji, v zmerno bogati družini. Bil je najstarejši od petih otrok Célestine Musson De Gas, kreolke iz [[New Orleans]]a, [[Louisiana]] in Augustina De Gasa, bančnika. Njegov dedek po materi, Germain Musson, se je rodil v [[Port-au-Prince|Port-au-Princu]] na [[Haiti]]ju in se leta 1810 naselil v New Orleansu. Degas (sprejel je to manj veličastno črkovanje svojega družinskega imena, ko je postal odrasel) se je začel šolati pri enajstih letih in se vpisal v Lycée Louis-le-Grand. Njegova mati je umrla, ko mu je bilo trinajst let, njegov oče in dedek pa sta imela glavni vpliv nanj do konca njegove mladosti. Degas je začel risati zgodaj v življenju. Ko je leta 1853 diplomiral na Lycéeju iz književnosti, je pri starosti 18 let spremenil sobo v svojem domu v umetniški atelje. Po diplomi se je registriral kot prepisovalec v muzeju Louvre, vendar je oče pričakoval, da bo šel na pravo. Degas se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Parizu novembra 1853, vendar je v svoj študij vložil le malo truda. Leta 1855 se je srečal z [[Jean Auguste Dominique Ingres| Jeanom Augustom Dominique Ingresom]], ki ga je Degas spoštoval in katerega nasvetov ni nikoli pozabil: »Nariši črte, mladi človek in še več linij, tako iz življenja kot iz spomina in postal boš dober umetnik.« <ref name="#1">Werner 1969, p. 14</ref> Aprila istega leta je bil Degas sprejet v École des Beaux-Arts. Tu je študiral risanje z Louisom Lamotheom, pod čigar vodstvom je cvetel, sledeč Ingresovem slogu <ref name="#1"/>. Julija 1856 je Degas odpotoval v Italijo, kjer je ostal tri leta. Leta 1858 je med bivanjem v družini tete v Neaplju naredil prve študije za zgodnjo mojstrovino ''[[Družina Bellelli]]''. Prav tako je risal in naslikal številne kopije del Michelangela, Rafaela, Tiziana in drugih renesančnih umetnikov, toda - v nasprotju s konvencionalno prakso - je običajno iz oltarne slike izbral podrobnost, ki mu je pritegnila pozornost: sekundarno figuro ali glavo in jo obravnaval kot portret. <ref>Dunlop 1979, p. 19</ref> == Umetniška pot == Po vrnitvi v Francijo leta 1859 se je Degas preselil v pariški atelje, ki mu je omogočil, da je začel slikati ''Družino Bellelli'' - impozantno platno, ki ga je nameraval razstaviti na [[Pariški salon|Salonu]], čeprav je do leta 1867 ostalo nedokončano. Prav tako je začel delati na nekaj zgodovinskih slikah: ''Aleksander in Bucefalus'' in ''Jupthahova hči'' (leta 1859–60), ''Sémiramis gradi Babilon'' leta 1860 in ''[[Mladi Špartanci]]'' okoli leta 1860. Leta 1861 je Degas obiskal svojega prijatelja iz otroštva Paula Valpinçona v Normandiji in naredil mnogo zgodnjih študij konj. Prvič je razstavljal na Salonu leta 1865, ko je žirija sprejela njegovo sliko ''Scena vojne v srednjem veku'', ki je pritegnila le malo pozornosti <ref>Thomson 1988, p. 48</ref>. Čeprav je na Salonu razstavljal vsako leto v naslednjih petih letih, ni več predal zgodovinskih slik. Njegova ''Dirka z ovirami-padli jokej'' (Salon leta 1866) je pokazala, da se vse bolj zavzema za sodobno tematiko. Na spremembo njegove umetnosti je vplival predvsem primer Édouarda Maneta, s katerim se je Degas srečal leta 1864 (medtem ko sta oba naslikala isti Velázquezov portret v Louvru, po zgodbi, ki je morda apokrifna). <ref>Gordon and Forge 1988, p. 23</ref> Po izbruhu [[francosko-pruska vojna|francosko-pruske vojne]] leta 1870 se je Degas vpisal v Nacionalno gardo, kjer mu je obramba Pariza pustila malo časa za slikanje. Med vadbo s puško je bilo ugotovljeno, da je njegov vid okvarjen in do konca življenja so ga težave z očmi nenehno skrbele. [[File:Cottonexchange1873-Degas.jpg|thumb|''A Cotton Office v New Orleansu'', 1873]] Po vojni je Degas začel leta 1872 podaljšano bivanje v [[New Orleans]]u v Louisiani, kjer je živel njegov brat René in številni drugi sorodniki. Ko je ostal na domu svojega kreolskega strica Michela Mussona na aveniji Esplanade, je Degas naslikal številna dela, mnoga družinskih članov. Eno od del v New Orleansu, ''Cotton Office v New Orleansu'', je pritegnilo veliko pozornosti v Franciji in je bilo njegovo edino delo, ki ga je muzej (Pau) kupil v času njegovega življenja. Degas se je vrnil v Pariz leta 1873. Njegov oče je umrl naslednje leto, nato pa je Degas izvedel, da si je njegov brat René nabral ogromne poslovne dolgove. Da bi ohranil ugled svoje družine, je Degas prodal svojo hišo in umetniško zbirko, ki jo je podedoval in uporabil denar za odplačevanje bratovih dolgov. Prvič v življenju je prodal svoje umetniško delo za prihodke, pri čemer je veliko svojega največjega dela ustvaril v desetletju, ki se je začelo leta 1874. Razočaran do sedaj s Salonom, se je namesto tega pridružil skupini mladih umetnikov, ki so organizirali neodvisno razstavo. Skupina je kmalu postala znana kot impresionisti. Med letoma 1874 in 1886 so postavili osem umetniških predstav, znanih kot impresionistične razstave. Degas je prevzel vodilno vlogo pri organizaciji razstav in pokazal svoje delo v vseh, razen v eni, kljub vztrajnim konfliktom z drugimi v skupini. Z Monetom in ostalimi krajinskimi slikarji v skupini, ki se jim je posmehoval glede slikanja na prostem, je imel malo skupnega. Konservativen v svojih družbenih odnosih, je obžaloval škandale, ki so jih ustvarile razstave, pa tudi javnost in oglaševanje, ki so ga iskali njegovi kolegi. Prav tako se mu ni zdelo, da bi ga povezali z izrazom ''impresionist'', ki so ga tiskali in popularizirali in vztrajal pri vključevanju umetnikov, ki niso impresionisti, kot so Jean-Louis Forain in Jean-François Raffaëlli na razstavah skupine. Posledica sovraštva v skupini je prispevala k njeni razpustitvi leta 1886. <ref>Armstrong 1991, p. 25</ref> Ker se je njegovo finančno stanje izboljšalo s prodajo lastnih del, se je lahko prepustil svoji strasti do zbiranja del umetnikov, ki jih je občudoval: starih mojstrov, kot so [[El Greco]] in sodobnikov, kot so Manet, Pissarro, Cézanne, Gauguin, Van Gogh in Édouard. Brandon. Trije umetniki, ki jih je idoliziral, [[Jean Auguste Dominique Ingres|Ingres]], [[Eugène Delacroix|Delacroix]] in [[Honoré Daumier|Daumier]], so bili še posebej dobro zastopani v njegovi zbirki. <ref> »V zadnjem popisu njegove zbirke je bilo dvajset slik in oseminosemdeset risb Ingresa, trinajst slik in skoraj dvesto risb Delacroixa. Daumier je imel na stotine litografij, njegovi sodobniki pa so bili dobro zastopani - razen Moneta, s katerim ni imel ničesar«. Gordon and Forge 1988, p. 37</ref> V poznih 1880-ih je Degas razvil tudi strast do fotografije. Veliko svojih prijateljev je fotografiral, pogosto z lučjo, kot v svojem dvojnem portretu Renoirja in Mallarméja. Druge fotografije, ki prikazujejo plesalce in akte, so bile uporabljene kot referenca v nekaterih od Degasovih risbah in slikah. Z leti je Degas postal izoliran, deloma zaradi svojega prepričanja, da slikar ne more imeti osebnega življenja. Spor o [[Afera Dreyfus |aferi Dreyfus]] je pripeljal njegovo antisemitsko naklonjenost v ospredje in z vsemi svojimi judovskimi prijatelji se je skregal. Njegovo argumentirano naravo je obžaloval Renoir, ki je o njem dejal: »Kakšno bitje je bil, tisti Degas! Vsi njegovi prijatelji so ga morali zapustiti; jaz sem bil eden zadnjih, ki je odšel, a tudi nisem mogel ostati do konca«. <ref>Bade and Degas 1992, p. 6</ref> Čeprav je znano, da je delal v [[Pastel (tehnika slikanja) |pastelu]] šele konec leta 1907 in je nadaljeval s kiparstvom šele leta 1910, je očitno prenehal delovati leta 1912, ko je prišlo do rušenja njegovega dolgoletnega prebivališča na ulici Rue Victor Massé in ga prisililo, da se preseli v četrt na Boulevard de Clichy. Nikoli se ni poročil in preživel zadnja leta svojega življenja skoraj slep, nemirno tavajoč po ulicah Pariza, preden je umrl septembra 1917. == Umetniški slog == [[File:Edgar Degas - The Ballet Class - Google Art Project.jpg|thumb|''[[Plesne vaje (Degas)|Plesne vaje]] (La Classe de Danse)'', 1873–1876, olje na platnu, Edgar Degas]] Degas je pogosto označen kot impresionist, razumljiv, vendar nezadosten opis. Impresionizem je nastal v 1860-ih in 1870-ih in deloma izrastel iz realizma slikarjev, kot sta [[Gustave Courbet|Courbet]] in [[Jean-Baptiste-Camille Corot|Corot]]. Impresionisti so slikali realnost sveta okoli sebe s svetlimi, "bleščečimi" barvami, osredotočeni predvsem na učinke svetlobe in upali, da bodo svoje prizore zajeli neposredno. Svojo vizualno izkušnjo so želeli izraziti v tistem trenutku. Tehnično se Degas razlikuje od impresionistov v tem, da je nenehno omalovaževal prakso slikanja ''en plein air'' ([[Plenerizem |pleneristično]] – v naravi). <blockquote> Veš, kaj mislim o ljudeh, ki delajo na prostem. Če bi bil vlada, bi imel posebno brigado žandarjev, ki bi pazila na umetnike, ki slikajo krajine iz narave. Oh, ne mislim nikogar ubiti; samo majhen odmerek ptičjega strela zdaj in potem kot opozorilo. <ref>[https://archive.org/details/degaspor00voll Vollard, Ambroise, ''Degas: an intimate portrait''], Crown, New York, 1937, p. 56</ref></blockquote> »Pogosto je bil kot anti-impresionist kot kritiki, ki so pregledovali predstave«, meni umetnostna zgodovinarka Carol Armstrong; kot je sam Degas razložil, »nobena umetnost ni bila nikoli manj spontana od moje. Kar delam, je rezultat razmišljanja in študija velikih mojstrov; navdiha, spontanosti, temperamenta, ničesar ne vem«. Bil je natančneje opisan kot impresionist kot član katerega koli drugega gibanja. Njegovi prizori iz pariškega življenja, njegove kompozicije izven centra, njegovi eksperimenti z barvo in obliko ter njegovo prijateljstvo z nekaterimi ključnimi impresionističnimi umetniki - predvsem Mary Cassatt in Édouardom Manetom - so ga vsi tesno povezali z impresionističnim gibanjem. Degasov slog odraža njegovo globoko spoštovanje do starih mojstrov (bil je navdušeni kopist do visokega srednjega veka) in njegovo veliko občudovanje Ingresa in Delacroixa. Bil je tudi zbiralec japonskih grafik, katerih kompozicijska načela so vplivala na njegovo delo, prav tako pa tudi živahni realizem priljubljenih ilustratorjev, kot sta [[Honoré Daumier |Daumier]] in [[Paul Gavarni |Gavarni]]. Čeprav je bil znan po konjih in plesalcih, je Degas začel s klasičnimi zgodovinskimi slikami, kot sta ''Jephthahova hči'' (c. 1859-61) in ''Mladi Špartanci'' (c. 1860–62), v katerih je njegov postopen napredek k manj idealiziranemu ravnanju s figurami že očiten. V svoji zgodnji karieri je Degas naslikal tudi portrete posameznikov in skupin; primer slednje je ''Družina Bellelli'' (c. 1885–1967), briljantno sestavljena in psihološko precejšnja podoba njegove tete, moža in njunih otrok. Na tej sliki, kot v ''Mladih Špartancih'' in številnih poznejših delih, je Degas prikazoval napetosti med moškimi in ženskami. V svojih zgodnjih slikah je že dokazal zrel slog, da se bo kasneje bolj razvil z nerodnim obrezovanjem predmetov in z izbiro nenavadnih pogledov. [[File:Edgar Degas - In a Café - Google Art Project 2.jpg|thumb|upright|left|''[[Pivka absinta]] (L'Absinthe'', 1876, olje na platnu, Edgar Degas]] Do poznih 1860-ih se je Degas preusmeril iz začetnih poskusov v zgodovinskem slikarstvu na izvirno opazovanje sodobnega življenja. Scene dirkališč so omogočile upodobitev konjev in njihovih jahačev v sodobnem kontekstu. Začel je slikati ženske pri delu, mlinarje in perice. ''Mlle. Fiocre v baletu La Sourceu'', razstavljene na Salonu leta 1868, je bilo njegovo prvo veliko delo, da bi predstavil temo, s katero je postal posebej prepoznan, plesalci. V številnih kasnejših slikah so plesalke prikazane v ozadju ali na vaji, pri čemer je poudarjen njihov status kot opravljaje dela. Od leta 1870 je Degas vse bolj slikal baletne predmete, deloma zato, ker so se dobro prodajali in mu zagotovili potreben dohodek, potem ko je bratov dolg pustil družino v stečaju. Degas je začel slikati tudi kavarno v delih, kot sta ''[[Pivka absinta]]'' (''L'Absinthe'') in ''Pevec z rokavico''. Njegove slike so pogosto nakazovale na narativne vsebine na način, ki je bil zelo dvoumen; na primer, ''[[Interier (Degas)|Interier]]'' (ki se je imenovala tudi ''Posilstvo'') je predstavljala uganko za umetnostne zgodovinarje, ki iščejo literarni vir - predlagan je bil Zolajev roman ''Thérèse Raquin'' - a je to lahko tudi prikaz prostitucije. Ker se je spremenila vsebina se je tudi Degasova tehnika. Temna paleta, ki je nosila vpliv nizozemskega slikarstva, je zamenjala uporaba živih barv in drznih potez. Slike, kot je ''Place de la Concorde'', se berejo kot "posnetki", zamrznjen trenutek časa, da ga natančno prikaže mu daje občutek gibanja. Pomanjkanje barve v ''Plesalci na odru'' leta 1874 in ''Baletni inštruktor'' iz leta 1876 se lahko poveže z njegovim zanimanjem za novo tehniko fotografije. Spremembe njegove palete, čopiča in občutka za kompozicijo dokazujejo vpliv, ki sta ga impresionistično gibanje in sodobna fotografija, s svojimi spontanimi podobami in izostrenimi koti, imeli na njegovo delo. [[File:Edgar Degas Place de la Concorde.jpg|thumb|''Place de la Concorde'', 1875, olje na platnu, Edgar Degas, Ermitaž, Sankt Petersburg]] Zameglitev razlikovanja med portretiranjem in žanrskimi deli je svojega prijatelja [[fagot]]ista Désiréja Dihaua, naslikal v ''Orkester v Pariški operi'' (1868–69) kot enega od štirinajstih glasbenikov v orkestrski jami, kot da ga vidi občinstvo. Nad glasbeniki so vidne le noge plesalcev na odru, njihove figure pa so obrezane ob robu slike. Umetnostni zgodovinar Charles Stuckey je primerjal pogled gledalca, ki je odvrnil pogled od baleta in rekel, da je »Degasova fascinacija z upodobitvijo gibanja, vključno z gibanjem gledalčevih oči, kot med naključnim pogledom, pravilno ''impresionistična''«. [[File:Edgar Degas - Orchestra Musicians - Google Art Project.jpg|thumb|upright|left|''[[Glasbeniki v orkestru]]'', 1872, olje na platnu, Edgar Degas]] Slikarjev zreli slog odlikujejo izrazito nedokončani odlomki, tudi v sicer zelo natančnih slikah. Pogosto je okrivil svoje težave z očmi zaradi svoje nezmožnosti, da bi dokončal, kar je pojasnilo, da so se kolegi in zbiralci spraševali, kot je razložil Stuckey, da »njegove slike ni bilo mogoče izvesti s slabim vidom«. Umetnik je podal še en namig, ko je opisal svoje nagnjenje »začeti sto stvari in ne dokončati ene od njih« in je bil v vsakem primeru notorično nenaklonjen temu, da bi sliko dokončal. Njegovo zanimanje za portretiranje ga je vodilo, da je skrbno preučil načine, na katere lahko človekov družbeni položaj ali obliko zaposlitve razkrije s fiziognomijo, držo, obleko in drugimi atributi. V sliki ''Portreti na borzi'' iz leta 1879 je predstavil skupino judovskih poslovnežev s pridihom antisemitizma. Leta 1881 je razstavil dva pastela, ki sta prikazovala mladoletne člane tolpe, ki so bili pred kratkim obsojeni za umor v "Abadijevi aferi". Degas se je udeležil njihovega sojenja s skicirko v roki, njegove številne risbe obtožencev pa razkrivajo njegovo zanimanje za atavistične značilnosti, ki so jih nekateri znanstveniki iz 19. stoletja menili kot dokaz za prirojeno kriminaliteto <ref>{{navedi knjigo |title=Degas and The Little Dancer |first=Richard |last= Kendall |year=1998 |pages= 78–85 |publisher=Yale University Press |url=https://books.google.com/books?id=O4pupXRt8NUC&pg=PA78&lpg=PA78&dq |display-authors=etal}}</ref>. V svojih slikah plesalcev in peric razkriva poklice ne samo po obleki in dejavnostih, temveč tudi po njihovem telesu: balerine imajo atletsko telesnost, medtem ko so njegove perice težke in trdne. <ref>Muehlig 1979, p. 6</ref> [[File:Edgar Degas - At the Races.jpg|thumb|''Pred dirko'', 1877–1880, olje na platnu, Edgar Degas, Musée d'Orsay, Pariz]] V poznih 1870-ih letih je Degas obvladal ne le tradicionalni medij [[olje na platnu]], ampak tudi pastel. Suhi medij, ki ga je uporabil v kompleksnih plasteh in teksturah, mu je omogočil lažje spajanje objekta z linijo z naraščajočim zanimanjem za izrazno barvo. Sredi 1870-ih se je vrnil tudi v medij [[bakrorez]], ki ga je zapustil pred desetimi leti. Sprva ga je v tem vodil njegov stari prijatelj Ludovic-Napoléon Lepic, ki je bil sam inovator pri njegovi uporabi in začel eksperimentirati z [[Litografija|litografijo]] in [[monotipija|monotipijo]]. V dveh obdobjih je ustvaril okoli 300 monotipij, od sredine 1870-ih do sredine 1880-ih in ponovno v zgodnjih 1990-ih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cosmopolis.ch/english/art/e0019100/degas_a_strange_new_beauty_e0191000.htm|title=Degas: A Strange New Beauty|first=Louis|last=Gerber|publisher=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Posebej ga je navdušil učinek, ki ga je povzročila monotipija in pogosto preoblikoval natisnjene slike s pastelom. Leta 1880 je [[kiparstvo]] postalo še en del Degasovega prizadevanja za raziskovanje različnih medijev, čeprav je umetnik v svojem življenju javno prikazal samo eno skulpturo. [[File:Edgar Germain Hilaire Degas 029.jpg|thumb|''[[La Toilette]]'' (Ženska si ureja lase), c. 1884–1886, pastel na papir, Edgar Degas, Ermitaž, Sankt Petersburg]] Te spremembe v medijih so ustvarile slike, ki bi jih Degas naredil v kasnejšem življenju. Začel risati in slikati ženske, ki se sušijo s brisačami, češejo lase in se kopajo (''[[Po kopanju; ženska se briše]]''). Poteze, ki modelirajo obliko, so bolj svobodne kot prej; ozadja so poenostavljena. Natančen naturalizem njegove mladosti je našel pot do vse večje abstrakcije oblike. Razen izjemno briljantne risbe in obsedenosti z likom, imajo slike, ustvarjene v tem poznem obdobju njegovega življenja, malo podobnosti z njegovimi zgodnjimi slikami. Pravzaprav so te slike - nastale pozno v življenju in po vrhuncu impresionističnega gibanja - najbolj živahno uporabljale koloristične tehnike impresionizma. <ref>Mannering 1994, pp. 70–77</ref><ref>[https://archive.org/details/edgarhilai00rich Rich, Daniel Catton, ''Edgar-Hilaire Germain Degas''], H.N. Abrams, New York, 1952, p. 6</ref> Po vseh slogovnih evolucijah so nekatere značilnosti Degasovega dela ostale nespremenjene skozi vse življenje. Vedno je slikal v zaprtih prostorih, raje je delal v svojem studiu, bodisi po spominu, iz fotografij ali živih modelov. Figura je ostala njegov glavni predmet; njegovih nekaj krajin je bilo ustvarjenih iz spomina ali domišljije. Nič nenavadnega ni bilo ponavljati predmet večkrat, spreminjati sestavo ali popravljati. Bil je preudaren umetnik, katerega dela, kot je napisal Andrew Forge, »so bila pripravljena, preračunana, prakticirana, razvita v fazah. Sestavljena so bila iz delov. Prilagajanje vsakega dela celoti, njihova linearna ureditev, je bila priložnost in eksperiment. Degas je sam povedal: »V umetnosti nič ne bi smelo izgledati kot priložnost, celo ne gibanje«. == Kipi == {{external media | width = 210px | align = right | headerimage = [[File:Edgar Germain Hilaire Degas 044.jpg|210px]] | video1 =[http://www.getty.edu/art/gettyguide/videoDetails?cat=5&segid=3830 Edgar Degas's Studies of Circus Performer, Miss Lala], Getty Museum | video2 = [http://smarthistory.khanacademy.org/degas-dance-class.html Degas' ''Plesne vaje''], Smarthistory | video3 = {{YouTube|oNPfCKhovI8|Video Postcard: ''The Millinery Shop'' (1879/86)}}, Art Institute of Chicago }} [[File:Edgar Degas, Little Dancer Aged Fourteen, 1878-1881, NGA 110292.jpg|thumb|left|''[[Štirinajstletna plesalka]]'', 1878-1881, National Gallery of Art]] Degasov prikaz kiparstva v času njegovega življenja se je zgodil leta 1881, ko je razstavil ''Štirinajstletno plesalko''. Voščena figura v skoraj naravni velikosti z resničnimi lasmi in oblečena v tkanino, je izzvala močan odziv kritikov, večina se je izrekla kot izjemno realistično, vendar je plesalko obsodila kot grdo. V pregledu je J.-K. Huysmans zapisal: »Strašna resničnost tega kipa očitno povzroča nelagodje pri gledalcih; vse njihove pojme o kipu, o tistih hladnih nežnih belinah ... so tukaj obrnjene. Dejstvo je, da je g. Degas s svojim prvim poskusom revolucioniral kiparsko tradicijo, saj je že zdavnaj pretresel konvencijo slikarstva«. <ref>Gordon and Forge 1988, p. 206</ref> Degas je v štirih desetletjih ustvaril veliko število drugih kipov, vendar jih javnost ni videla do posmrtne razstave leta 1918. Tudi ''Štirinajstletna plesalka'' in noben drug Degasov kip ni bila odlit v [[bron]] med življenjem umetnika. Znanstveniki so se strinjali, da kipi niso nastajali kot pomoč pri slikanju, čeprav je umetnik običajno raziskoval načine povezovanja grafične umetnosti in oljne slike, risanja in pastela, kiparstva in fotografije. Degas je kipom pripisal isti pomen kot risanju: »Risanje je način razmišljanja, modeliranje drugo«. Po Degasovi smrti so njegovi dediči v njegovem ateljeju našli 150 skulptur iz voska, od katerih jih je bilo veliko v slabem stanju. Posvetovali so se z lastnikom livarne Adrienom Hébrardom, ki je ugotovil, da se jih lahko 74 vlije v bron. Predvideva se, da se razen ''Štirinajsteltne plesalke'', vse ostale po svetu vlivajo iz ''surmoulages'' [fr] (tj. iz bronastih originalov). So nekoliko manjši in prikazujejo manj podrobnosti površine, kot je bil prvoten bronast model. Hébrardova livarna je od leta 1919 do leta 1936 vlivala bron in se zaprla leta 1937, tik pred Hébrardovo smrtjo. Leta 2004 je bila predstavljena manj znana skupina od 73 mavčnih odlitkov, ki so bolj ali manj podobni originalnim Degasovim voskastim skulpturam, ki so jo odkrili med materiali, ki jih je kupila livarna Airaindor (pozneje Airaindor-Valsuani) Hébrardovih potomcev. Bron iz teh mavcev so izdajali Airaindor-Valsuani med letoma 2004 in 2016 v izdajah, ki so bile nedosledno označene in s tem neznane velikosti. V zvezi s pristnostjo teh mavcev ter okoliščinami in datumom njihovega nastanka, je prišlo do precejšnjih nesoglasij <ref name="Cohan_Artnews">Cohan, William D., [http://www.artnews.com/2010/04/01/a-controversy-over-degas/ "A Controversy over Degas"], ''Artnews'', April 2010. Retrieved 13 August 2014.</ref><ref>Cohan, William D. [https://www.nytimes.com/2016/04/05/arts/design/brass-foundry-is-closing-but-debate-over-degass-work-goes-on.html?_r=1 "Brass Foundry Is Closing, but Debate Over Degas’s Work Goes On"], ''The New York Times'', 4 April 2016. retrieved 12 June 2016.</ref>. Medtem ko jih več muzejskih in akademskih strokovnjakov sprejema, kot so bili predstavljeni, je večina priznanih učenjakov Degasa zavrnila komentar. <ref>{{navedi splet|url=http://www.theartnewspaper.com/articles/Degas-bronzes-controversy-leads-to-scholars-boycott/26580 |title=Bailey, Martin, "Degas bronzes controversy leads to scholars' boycott", '&#39;The Art Newspaper'&#39;, 31 May 2012 |publisher=Theartnewspaper.com |date= |accessdate=4 January 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120819112037/http://www.theartnewspaper.com/articles/Degas-bronzes-controversy-leads-to-scholars-boycott/26580 |archivedate=19 August 2012 }}</ref><ref>Po mnenju Williama Cohana je "skupina strokovnjakov Degasa", ki so se sestali januarja 2010, da bi razpravljali o skulpturah, dosegla "univerzalno soglasje ... da te stvari niso bile tiste, ki so jih oglaševali", temveč so zavrnile govorjenje, navajajoč, strah pred sodnim postopkom. Cohan, William D., [http://www.bloombergview.com/articles/2011-08-23/shaky-degas-sculpture-gets-silent-treatment-commentary-by-william-cohan "Shaky Degas Dancer Gets the Silent Treatment"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160327183247/http://www.bloombergview.com/articles/2011-08-23/shaky-degas-sculpture-gets-silent-treatment-commentary-by-william-cohan |date=2016-03-27 }}, ''BloombergView'', 22 August 2011. Retrieved 13 August 2014.</ref> == Osebnost in politika == [[File:Edgar Degas self portrait photograph.jpeg|thumb|left|''Avtoportret'' (fotografija), c. 1895]] Degas, ki je verjel, da »mora umetnik živeti sam in da mora njegovo zasebno življenje ostati neznano«, je živel navzven nepomembno. V družbi je bil znan po svoji duhovitosti, ki je bila pogosto kruta. Pisatelj George Moore ga je označil kot »starega norca«, ki je svoj ugled kot mizantropski samec namenoma gojil. Globoko konservativen v svojih političnih stališčih, je nasprotoval vsem socialnim reformam in se mu ni zdelo občudovati takšnemu tehnološkemu napredku, kot je telefon. Odpustil je model, ko je izvedel, da je protestantska. Čeprav je od leta 1865 do 1870 Degas naslikal več judovskih tem, se je njegov antisemitizem začel pojavljati sredi 1870-ih. Njegova slika iz leta 1879 ''Portreti na borzi'' večinoma velja za antisemitsko, saj so bili znani obrazi bankirjev, ki so jih takrat neposredno vzeli iz antisemitskih karikatur.<ref>[http://blogs.princeton.edu/wri152-3/f05/eharwood/insider_trading_degas_most_antisemitic_painting.html ] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111001011842/http://blogs.princeton.edu/wri152-3/f05/eharwood/insider_trading_degas_most_antisemitic_painting.html |date=1 October 2011 }}</ref> Afera Dreyfus, ki je Pariz ločevala od 1890-ih do zgodnjih 1900-ih, je še dodatno okrepila njegov antisemitizem. Sredi 1890-ih je prekinil odnose z vsemi svojimi judovskimi prijatelji, javno zanikal svoja prejšnja prijateljstva z judovskimi umetniki in zavrnil uporabo modelov, za katere je verjel, da so lahko judovski. Do svoje smrti je ostal odkrit antisemit in član antisemitskih "anti-Dreyfusardov".<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=HCwD6Kgp_d0C&pg=PA141&lpg=PA141&dq=pissarro+and+degas+%22anti-semitism%22 |title=Politics of Vision: Essays on 19th Century Art And Society |first=Linda |last=Nochlin |publisher=Harper & Row |year=1989 }}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Ugled == [[File:Dancers-(1900)-Degas.jpg|thumb|''[[Plesalci]]'', 1900, Princeton University Art Museum]] V času življenja je bilo javno sprejemanje Degasovih del od občudovanja do prezira. Kot obetaven umetnik v konvencionalnem načinu je naredil številne slike, ki so jih sprejeli na Salonu med letoma 1865 in 1870. Ta dela so prejela pohvale od Pierra Puvis de Chavannesa in kritika Jules-Antoine Castagnary. Kmalu se je pridružil impresionistom in zavrnil toge predpise, sodbe in elitizem Salona - prav tako kot so Salon in širša javnost sprva zavračali eksperimentalizem impresionistov. Degasovo delo je bilo sporno, vendar je bilo navadno občudovano zaradi oblikovanja. Njegova ''La Petit Danseuse de Quatorze Ans'' ali ''Štirinajstletna plesalka'', ki jo je predstavil na šesti razstavi impresionistov leta 1881, je bila verjetno njegovo najbolj sporno delo; nekateri kritiki so govorili o »grozljivi grdoti«, medtem ko so drugi videli v njem »cvetenje«. Delno izvirnost Degasa je bila neupoštevanje gladkih, popolnih površin in obrisov klasičnega kiparstva ... [in] pri krasitvi njegovega kipa z resničnimi lasmi in oblačili, narejenimi po merilih, kot so oprema za punčko. Ti relativno "pravi" dodatki so okrepili iluzijo, vendar so postavljali tudi vprašanja za iskanje, kot je tisto, kar je v umetnosti mogoče označiti kot "resnično". Zbirka pastelov, ki prikazujejo akte, ki jih je Degas razstavil na 8. impresionistični razstavi leta 1886, je ustvarila »najbolj skoncentrirano telo kritičnega pisanja o umetniku v njegovem življenju«. Degas je bil priznan kot pomemben umetnik v času življenja, zdaj pa velja za »enega od ustanoviteljev impresionizma«. Čeprav je njegovo delo prešlo številne slogovne meje, njegovo sodelovanje z drugimi pomembnimi osebnostmi impresionizma in njihove razstave, njegove dinamične slike in skice vsakdanjega življenja in dejavnosti ter njegovi drzni barvni eksperimenti so ga končno povezali z impresionističnim gibanjem kot enega od njegovih največjih umetnikov. Čeprav Degas ni imel formalnih učencev, je močno vplival na številne pomembne slikarje, predvsem Jean-Louis Foraina, Mary Cassatt in Walterja Sickerta, njegov največji občudovalec pa je bil [[Henri de Toulouse-Lautrec]]. Degasove slike, pasteli, risbe in kipi so na pomembnih razstavah v številnih muzejih in so bili predmet številnih muzejskih razstav in retrospektiv. Nedavne razstave vključujejo ''Degas: Risbe in skice'' (The Morgan Library, 2010); ''Picasso gleda na Degasa'' (Museu Picasso de Barcelona, 2010); ''Degas in akti'' (Muzej lepih umetnosti, Boston, 2011); ''Degasova metoda'' (Ny Carlsberg Glyptotek, 2013); ''Degasova Mala plesalka'' (Narodna galerija umetnosti, Washington D.C., 2014) in ''Degas: strast do popolnosti'' (Fitzwilliam Museum, Cambridge, 2017-2018).<ref>{{navedi splet|title=Degas: A passion for perfection|url=http://www.fitzmuseum.cam.ac.uk/degas|website=Fitzwilliam Museum|accessdate=23 November 2017}}</ref> == Galerija == === Slike === <gallery class="center" widths="150px" heights="150px"> File:Male Nude - Edgar Degas.jpg|''Moški akt'', 1856, olje na platnu, Metropolitan Museum of Art, New York City File:Edgar Degas - Achille De Gas in the Uniform of a Cadet.jpg|''Achille De Gas v uniformi kadeta'', 1856/57, National Gallery of Art, Washington, D.C. File:Edgar Degas - The Bellelli Family - Google Art Project.jpg|''Družina Bellelli'', 1858–1867, [[Musée d'Orsay]], Pariz File:Young Spartans National Gallery NG3860.jpg|''[[Mladi Špartanci]]'', c. 1860–1862, National Gallery, London File:Degas, A Woman Seated beside a Vase of Flowers (Madame Paul Valpinçon).jpg|''Ženska sedi pred vazo z rožami'', 1865, olje na platnu, Metropolitan Museum of Art, New York City File:The Collector of Prints MET DT1920.jpg|''Amater'', 1866, Metropolitan Museum of Art, New York City File:Degas - Das Ehepaar Manet.jpg|''Édouard Manet in gospa Manet'', 1868–1869, Kitakyushu Municipal Museum of Art, Japonska File:Edgar Degas - Chasse de danse.jpg|''Plesne vaje'', 1871, The Metropolitan Museum of Art, New York City File:Edgar Germain Hilaire Degas 004.jpg|''Ballet Rehearsal'', 1873, Fogg Art Museum, Cambridge, Massachusetts File:Edgar Degas - Ballet Rehearsal on Stage - Google Art Project.jpg|''Rehearsal na odru'', 1874, Musée d'Orsay, Paris File:Edgar Germain Hilaire Degas 037.jpg|''At the'' Café-Concert'': The Song of the Dog'', 1875–1877 File:Edgar Germain Hilaire Degas 025.jpg|''Fin d'Arabesque'', z balerino Rosito Mauri, 1877, Musée d'Orsay. File:Degas - Cafekonzert Sängerin mit Handschuh.jpg|''Pevka z rokavicami'', 1878, Fogg Art Museum, Cambridge, Massachusetts File:Edgar Degas, Miss La La at the Cirque Fernando, 1879.jpg|''Mis La La v cirkusu Fernando'', 1879, The National Gallery, London File:Edgar Germain Hilaire Degas 069.jpg|''Plesalka s šopkom cvetja'' (z balerino Rosito Mauri), 1878 File:Edgar Germain Hilaire Degas 009.jpg|''Oder Rehearsal'', 1878–1879, Metropolitan Museum of Art, New York City File:Degas - Frau mit Stadtkostüm.jpg|''Portret Ellen Andrée'', 1879, pastel na papir File:Edgar Degas - Waiting - Google Art Project.jpg|''Čakanje'', pastel na papir, 1880–1882. File:Edgar Degas - Before the Race - Walters 37850.jpg|''Pred dirko'', 1882–84, olje na panel, The Walters Art Museum, Baltimore File:Edgar Degas - The Millinery Shop - Google Art Project.jpg|''Trgovina s klobuki'', 1885, Art Institute of Chicago File:Edgar Degas - Dancers at the Barre - Google Art Project.jpg|''Plesalke v Baru'', 1888, Phillips Collection, Washington, D.C. File:Edgar Germain Hilaire Degas 032.jpg|''Ženska pri kopanju'', 1886, Hill-Stead Museum, Farmington, Connecticut File:Edgar Degas - Le Tub (1886 Musée d'Orsay).jpg|''Škaf'', 1886, [[Musée d'Orsay]], Pariz File:Edgar Degas (1834-1917) - 'The Bath- Woman Supporting her Back', pastel on paper, c. 1887.jpg|''Kopanje: ženska si umiva hrbet'', c. 1887, pastel na papir, Honolulu Museum of Art File:Edgar Germain Hilaire Degas 042.jpg|''[[Klečeča ženska]]'', 1884, Pushkin Museum, Moscow File:Three Dancers in Yellow Skirts Edgar Degas.JPG|''Tri plesalke v rumenih krilih'', c. 1891, olje na platnu, The Detroit Institute of Arts File:Edgar Germain Hilaire Degas 045.jpg|''Po kopanju, ženska si briše tilnik'', pastel na papir, 1898, [[Musée d'Orsay]], Paris File:Edgar Degas - After the bath, woman drying herself - Google Art Project.jpg|''Po kopanju, ženska se briše'', c. 1884–1886, preoblikovana med 1890 in 1900, pastel na tkanem papirju, 40,5 × 32&nbsp;cm, Musée Malraux, Le Havre File:Portrait of Henri Michel-Lévy by Edgar Degas.jpg|Portret Henrika Michel-Lévyja, Calouste Gulbenkian Museum File:Edgar Degas - Portrait of James Tissot.jpg|''James-Jacques-Joseph Tissot (1836–1902)'', 1867, Metropolitan Museum of Art, New York City File:Edgar Degas - Portrait of Mlle. Hortense Valpinçon - Google Art Project.jpg|''Portret mlle. Hortense Valpinçon'', c. 1871, Minneapolis Institute of Art File:Degas, Deux danseuses .jpg|’’Deux danseuses’’, 1879, Shelburne Museum </gallery> === Kipi === <gallery class="center" widths="150px" heights="150px"> File:Degas 3x.jpg|''Štirinajstletna plesalka'',<br>ulita posthumno leta 1922 iz različnih modelov<br>c. 1879–1880<br>bron, delno oblečena, v bombažno krilo in satenastim trakom v laseh, na leseni podlagi <br>Metropolitan Museum of Art<br>New York City File:GUGG Dancer Moving Forward, Arms Raised.jpg|''Plesalka, ki se premika naprej, dvigne roke''<br>c. 1882–1895<br> ulita posthumno leta 1919–1926, bron<br>Solomon R. Guggenheim Museum<br>Thannhauser Galleries<br>New York City File:SpanishDance c1884-DegasPC20080120-8849A.jpg|''Španska plesalka''<br>c. 1885<br> ulita posthumno leta 1921, bron<br>46,3 × 14,3&nbsp;cm<br>Ackland Art Museum<br>Chapel Hill, North Carolina File:GUGG Seated Woman, Wiping Her Left Side.jpg|''Sedeča ženska briše levo stran''<br>c. 1896–1911<br> ulita posthumno leta 1919–1926, bron<br>Solomon R. Guggenheim Museum<br>Thannhauser Galleries<br>New York City </gallery> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Edgar Degas}} * [http://www.nortonsimon.org/collections/browse_artist.php?name=Degas%2C+Edgar Edgar Degas at Norton Simon Museum, Pasadena, California] * [http://www.tate.org.uk/britain/exhibitions/degas/ Degas, Sickert and Toulouse Lautrec at Tate] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080912160527/http://www.tate.org.uk/britain/exhibitions/degas/ |date=2008-09-12 }} * [http://www.museumsyndicate.com/artist.php?artist=117 Edgar Degas Gallery at MuseumSyndicate] * [http://www.mootnotes.com/art/degas Edgar Degas paintings & interactive timeline] *[http://www.getty.edu/vow/ULANFullDisplay?find=degas&role=&nation=&prev_page=1&subjectid=500115194 Union List of Artist Names, Getty Vocabularies.] ULAN Full Record Display for Edgar Degas. Getty Vocabulary Program, Getty Research Institute. Los Angeles. * [http://www.pubhist.com/person/286/edgar-degas Works and literature on Edgar Degas] * [http://www.mtabraham.com/index.php?option=com_content&view=article&id=110&Itemid=78 The Complete Set of Edgar Degas Bronzes at the M.T. Abraham Foundation] *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/search/field/title/searchterm/Degas Edgar Degas exhibition catalogs and letter from The Metropolitan Museum of Art Libraries] * [http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/78705 ''Impressionism : a centenary exhibition, the Metropolitan Museum of Art, December 12, 1974 – February 10, 1975''], fully digitized text from The Metropolitan Museum of Art libraries * [https://frenchsculpture.org/en/artist/degas-hilaire-germain-edgar-de-gas-called-edgar FrenchSculptureCensus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190603153352/https://frenchsculpture.org/en/artist/degas-hilaire-germain-edgar-de-gas-called-edgar |date=2019-06-03 }} {{Impresionizem}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Degas, Edgar}} [[Kategorija:Francoski kiparji]] [[Kategorija:Francoski grafiki]] [[Kategorija:Francoski slikarji]] [[Kategorija:Impresionistični slikarji]] [[Kategorija:Realistični slikarji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Montmartre]] [[Kategorija:Edgar Degas| ]] u 0i8smy8ifn3yqccwcr18z5b5s3u2lig 0 424337 6682494 6069762 2026-05-29T07:55:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni festival | name = Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak | image = | image_size = | alt = | caption = | genre = [[narodnozabavna glasba]] | dates = oktober | venue = Kulturni dom Cerkvenjak | location = [[Cerkvenjak]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | coordinates = | years_active = [[1986]]–danes | founders = | attendance = | capacity = | organizer = [[Kulturno društvo Cerkvenjak]] | website = }} '''Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak''' je festival [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga organizira [[Kulturno društvo Cerkvenjak]]. Prvi festival je potekal leta 1986. Odvija se oktobra v Kulturnem domu v [[Cerkvenjak|Cerkvenjaku]]. Na njem se predstavijo ansambli, ki jih strokovna komisija izbere izmed prijavljenih na razpis. Posebnost festivala je druga skladba, ki mora biti priredba ljudske skladbe.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/priponke/6307/RAZPIS_Festival_Cerkvenjak_2016.pdf|title=Razpis za Festival Cerkvenjak 2016|date=|accessdate=9. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":7" /> V letih 2006, 2009 in 2018 festivala ni bilo.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=http://www.kud-cerkvenjak.nevladna.org/festival-narodnozabavne-glasbe/|title=23. festival narodnozabavne glasbe v Cerkvenjaku je uspel!|date=|accessdate=11. 9. 2016|website=KUD Cerkvenjak|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20171026205757/http://www.kud-cerkvenjak.nevladna.org/festival-narodnozabavne-glasbe/|url-status=dead}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www.cerkvenjak.si/files/emagazine/159/41647/st19_dec2007.pdf|title=Slovenskogoriški klopotec narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 2007|date=17. 12. 2007|accessdate=13. 9. 2016|website=Zrnje iz Cerkvenjaka - glasilo Občine Cerkvenjak|publisher=|last=|first=}}</ref> == Izvedba == Na njem se predstavijo ansambli, ki jih strokovna komisija izbere izmed prijavljenih na razpis. Na festivalu se vsak ansambel predstavi z dvema skladbama. Prva mora biti lastna novejša skladba ansambla, ki je bila prvič javno ali medijsko predvajana v tekočem letu ali leto prej in še ni bila nagrajena na katerem izmed festivalov. Druga skladba mora biti priredba ljudske pesmi, kar je posebnost tega festivala. Festival posname [[Televizijska hiša Veseljak]] in ga predvaja v mesecu novembru.<ref name=":11" /> == Zgodovina == Prvi festival leta 1986 so organizirali na pobudo domačina Franca Bratkoviča iz Zveze kulturnih organizacij [[Občina Lenart|Občine Lenart]]. Kljub dvomom v organizacijsko sposobnost in pokritje nastalih stroškov so 14. decembra 1986 v kulturnem domu v Cerkvenjaku uspešno izvedli prvi festival. Na njem so se predstavili naslednji ansambli Ptujskih 5, Prijatelji, Slovenskogoriški kvintet, Bratranci, Ansambel Toneta Čučka, Ansambel Edija Potrča, Metalurgi in Mavrica. Strokovno komisijo so sestavljali akademski glasbeniki in učitelji glasbe Boris Rošker, Sonja Kos in Rudi Cehtl. Tako po strokovni komisiji kot tudi po glasovanju občinstva so zmagali Metalurgi. Zaradi dobrega odziva so v naslednjih letih nadaljevali z organizacijo festivala.<ref name=":12">{{Navedi revijo|url=|title=PRED 30-IM CERKVENJAŠKIM FESTIVALOM NARODNO ZABAVNE GLASBE|last=Bratkovič|first=Franc|date=12. 10. 2017|journal=Zrnje|accessdate=8. 12. 2017}}</ref> Drugi festival leta 1987 je potekal v drugi polovici oktobra. Tako je ostalo vse do danes. Prvič je takrat festival posnel tudi [[Radio Maribor]], ki ga je predvajal v poznejšem terminu. Nekaj let ga je celo prenašal v živo. Od leta 1993 naprej se zahteva tudi izvedba ljudske skladbe, na tem festivalu so prvič podelili nagrado za najboljšo priredbo. Leta 2002 festival dobi zaščiteno ime Slovenskogoriški klopotec narodnozabavne glasbe Cerkvenjak. V prvem desetletju 21. stoletja, v letih 2006 in 2009, je festival odpadel. V tem času je namreč prišlo do pogostih menjav organizatorja. Zadnjih pet let je glavni organizator festivala Kulturno društvo Cerkvenjak, ki ga vodi Primož Čuček.<ref name=":12" /> Voditelji festivala v njegovi več kot 30-letni zgodovini so bili Zoran Turk, Jože Grobler, Metka Kranjc, Edvard Pukšič in Smilja Baranja, zadnjih nekaj let pa ga povezuje radijska moderatorka Darinka Čobec.<ref name=":12" /> == Nagrade == Na festivalu podelijo naslednje nagrade:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/podaljsan-razpis-za-29-festival-cerkvenjak-2016|title=Podaljšan razpis za 29. Festival Cerkvenjak 2016|date=3. 9. 2016|accessdate=9. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> * '''Zlati, srebrni in bronasti klopotec''' (podeli strokovna komisija); * '''Nagrada za najboljše besedilo''' (podeli strokovna komisija); * '''Nagrada za najboljšo priredbo in izvedbo ljudske pesmi''' (podeli strokovna komisija); * '''Nagrada za najbolj všečen ansambel festivala''' (izbere občinstvo); Na nekaterih izvedbah festivala so v preteklosti podelili tudi naslednje nagrade: * '''Nagrada za najboljšo skladbo''' (podeljena v letih 2010 in 2011); * '''Nagrada za najboljši aranžma''' (podeljena leta 2010); * '''2. nagrada občinstva''' (podeljena leta 2008); * '''3. nagrada občinstva''' (podeljena leta 2008); == Zmagovalci == === Klopotci in nagrada občinstva === Izmed nagrad najdlje podeljujejo glavne tri nagrade strokovne komisije (klopotce) in nagrado občinstva. Nekateri nagrajenci pred letom 2005:<ref name=":12" /> {| class="wikitable" |+ !# !Leto !Zlati klopotec/1. nagrada !Srebrni klopotec/2. nagrada !Bronasti klopotec/3. nagrada !Nagrada občinstva |- |1. |1986 |[[Ansambel Metalurgi]] |[[Ansambel Mavrica]] |[[Ansambel Prijatelji]] |[[Ansambel Metalurgi]] |- |13. |1998 |[[Ansambel Cvet]] |[[Ansambel Šibovniki]] z Alenko |[[Ansambel 7. raj]] |[[Ansambel 7. raj]] |} Nagrajenci v zadnjih letih (od 20. festivala leta 2005) so bili:<ref name=":5" /><ref name=":7" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/depresija-za-obcinstvo-in-upanje-za-zirijo|title=Depresija za občinstvo in Upanje za žirijo|date=17. 10. 2015|accessdate=9. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/znani-nagrajenci-festivala-cerkvenjak-2014|title=Znani nagrajenci festivala Cerkvenjak 2014!|date=18. 10. 2014|accessdate=9. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/zlati-klopotec-livadi-obcinstvo-prepricali-stajerski-fakini|title=Zlati klopotec Livadi, občinstvo prepričali Štajerski fakini|date=19. 10. 2013|accessdate=9. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/festival-v-cerkvenjaku-v-znamenju-nasmeha-in-zargona|title=Festival v Cerkvenjaku v znamenju Nasmeha in Žargona|date=21. 10. 2012|accessdate=10. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/klopotci-so-zaklopotali-v-cerkvenjaku|title=Klopotci so zaklopotali v Cerkvenjaku|date=17. 9. 2011|accessdate=10. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/cerkvenjak-2008-vtisi-in-rezultati|title=Cerkvenjak 2008 - vtisi in rezultati|date=25. 9. 2008|accessdate=11. 9. 2016|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":8">{{Navedi revijo|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KURBOSH9/?pageSize=100&sortDir=ASC&sort=date&page=1&query=%27rele%253d%25c5%25a0tajerski%2btednik%2b(Ptuj)%27&fyear=2005|title=20. festival narodno-zabavne glasbe|last=Šalamun|first=Zmago|authorlink=|date=13. 9. 2005|journal=Štajerski tednik|accessdate=21. 9. 2016|page=str. 5}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|url=http://vcerkvenjaku.si/2016/10/slike-zlati-klopotec-mladim-pomurcem/|title=SLIKE: Zlati klopotec Mladim Pomurcem|date=22. 10. 2016|accessdate=22. 10. 2016|website=vcerkvenjaku.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=http://www.narodnjak.si/aktualno/festivali/jubilejni-cerkvenjak-v-znamenju-ansambla-florjan|title=Jubilejni Cerkvenjak v znamenju ansambla Florjan|date=21. 10. 2017|accessdate=21. 10. 2017|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://www.narodnjak.si/clanki/festivali/znani-nagrajenci--festivala-cerkvenjak|title=Znani nagrajenci 31. festivala Cerkvenjak!|date=18. 10. 2019|accessdate=26. 10. 2019|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=}}</ref> {| class="wikitable" ! # ! Leto ! Zlati klopotec/1. nagrada ! Srebrni klopotec/2. nagrada ! Bronasti klopotec/3. nagrada ! Nagrada občinstva |- |20. |2005 |[[Ansambel Strici]] |[[Ansambel Lisjaki]] |[[Ansambel Modrijani]] |[[Ansambel Lisjaki]] |- |21. |2007 |[[Ansambel Veritas]] |[[Ansambel Naveza]] |[[Ansambel Mladi upi]] |[[Ansambel Naveza]] |- | 22. | 2008 | [[Ansambel bratov Jamnik]] | [[Ansambel Pajdaši]] | [[Ansambel Harmonija]] | [[Ansambel Mladi muzikantje]] |- | 23. | 2010 | [[Ansambel Mladih 5]] | [[Ansambel Štajerband]] in [[Rudi Šantl]] | [[Ansambel Minutka]] | [[Ansambel Mladi muzikantje]] |- | 24. | 2011 | [[Ansambel Minutka]] | [[Ansambel Poskočni muzikanti]] | [[Ansambel Žargon]] | [[Ansambel Trubadurji]] |- | 25. | 2012 | [[Ansambel Nasmeh]] | [[Ansambel Glas]] | [[Ansambel Žargon]] | [[Ansambel Žargon]] |- | 26. | 2013 | [[Ansambel Livada]] | [[Ansambel Štajerski fakini]] | [[Ansambel Viža]] | [[Ansambel Štajerski fakini]] |- | 27. | 2014 | [[Ansambel Hozentregarji]] | [[Ansambel Tomaža Rota]] | [[Ansambel Briški kvintet]] | [[Ansambel Pomladni zvoki]]<br>[[Ansambel Opoj]] |- | 28. | 2015 | [[Ansambel Upanje]] | [[Ansambel Lun'ca]] | [[Ansambel Klapovühi]] | [[Ansambel Klapovühi]] |- |29. |2016 |[[Ansambel Mladi Pomurci]] |[[Ansambel Tomaža Rota]] |[[Ansambel Udar]] |[[Ansambel Mladi Pomurci]] |- |30. |2017 |[[Ansambel Florjan]] |[[Ansambel Blaža Hutevca]] |[[Ansambel Opoj]] |[[Ansambel Opoj]] |- |31. |2019 |[[Ansambel Roka Kastelca]] |[[Ansambel Špadni fantje]] |[[Ansambel Jarica]] |[[Ansambel Upanje]] |} === Najboljše besedilo in najboljša priredba ljudske pesmi === Nagrado za najboljšo priredbo ljudske pesmi so podelili že na 20. festivalu leta 2005, na naslednjih štirih festivalih pa te nagrade ni bilo. Ponovno jo redno podeljujejo od vključno 25. izvedbe leta 2012 naprej. Nagrade za najboljše besedilo podeljujejo redno od vključno 23. festivala leta 2003 naprej. Nagrajenci v zadnjih letih so bili:<ref name=":5" /><ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":13" /> {| class="wikitable" | rowspan="2" |'''#''' | rowspan="2" |'''leto''' | colspan="2" |'''Najboljša priredba ljudske pesmi''' | rowspan="2" |'''Najboljše besedilo''' |- |'''Nagrajenec (avtor priredbe)''' |'''Izvajalci''' |- |13. |1998 | colspan="2" |''Nagrada ni bila podeljena.'' |[[Franc Ankerst]] |- |20. |2005 |Člani ansambla |[[Ansambel Strici]] | rowspan="3" |''Nagrada ni bila podeljena.'' |- |21. |2007 | colspan="2" rowspan="4" |''Nagrada ni bila podeljena.'' |- |22. |2008 |- |23. |2010 |Majda Rebernik |- |24. |2011 |Matjaž Vrh |- |25. |2012 |Mitja Novak |[[Ansambel Nasmeh]] |Majda Rebernik |- |26. |2013 |Člani ansambla |[[Ansambel Prleški odmev]] |Matjaž Vrh |- |27. |2014 |Člani ansambla |[[Ansambel Opoj]] |Matjaž Vrh |- |28. |2015 |Marko Črnčec |[[Ansambel Srčni muzikanti]] |Alenka Skupek |- |29. |2016 |Člani ansambla |[[Ansambel Mladi Pomurci]] |Igor Pirkovič |- |30. |2017 |Člani ansambla |[[Ansambel Florjan]] |Igor Pirkovič |- |31. |2019 |Člani ansambla |[[Ansambel Špadni fantje]] |[[Ivan Sivec]] |} === Druge nagrade === Na nekaterih izvedbah festivala so podelili tudi drugačne nagrade, ki jih sedaj ne podeljujejo več. Nagrade in nagrajenci:<ref name=":5" /><ref name=":4" /><ref name=":6" /> {| class="wikitable" |'''#''' |'''leto''' |'''Najboljša skladba''' |'''Najboljši aranžma''' |'''2. nagrada občinstva''' |'''3. nagrada občinstva''' |- |13. |1998 |/ |/ |[[Ansambel Show band Klobuk]] |[[Ansambel Slovenskogoriški fantje]] |- |22. |2008 |/ |/ |[[Ansambel Pajdaši]] |[[Ansambel Naveza]] |- |23. |2010 |[[Ansambel Mladih 5]] |Avgust Skaza | colspan="2" rowspan="2" |/ |- |24. |2011 |[[Ansambel Šaljivci]] |/ |} == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam narodnozabavnih festivalov in tekmovanj v Sloveniji]] * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] {{Narodnozabavni festivali v Sloveniji}} [[Kategorija:Narodnozabavni festivali v Sloveniji|Cerkvenjak]] [[Kategorija:Cerkvenjak]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1986]] kjiq11vyavpbjmv3cm5fg871anjqp31 0 425981 6682483 6506048 2026-05-29T07:05:14Z ~2026-31760-71 260745 namesto drzava sem napisal drzavica 6682483 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Monte Carlo |settlement_type = Četrt v Monaku |image_skyline = Whole Monaco.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Pogled z vzhoda na Monte Carlo (in Monako) avgusta 2006 |image_map = Monte Carlo in Monaco.svg |mapsize = 300px |map_caption = Položaj Monte Carla v Monaku |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |pushpin_map = France |pushpin_label_position = left |pushpin_map_caption=Položaj Monte Carla napram Franciji |pushpin_mapsize=300 |coordinates_region = MC |subdivision_type = [[Države sveta|Država]] |subdivision_name = {{flag|Monaco}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |seat_type = |seat = |government_type = [[Kneževina]] |leader_title =[[Knez]] |leader_name =[[Albert II. Grimaldi]] |leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> |leader_name1 =Albert II |established_title = |established_date = |area_magnitude = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_total_sq_mi = |area_land_sq_mi = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_urban_sq_mi =.234 |area_metro_km2 = |area_metro_sq_mi = |population_as_of =34 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 15,200 |population_density_km2 = |population_density_sq_mi = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_density_metro_sq_mi = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_density_urban_mi2 = |timezone = |utc_offset = |coordinates_display = inline,title |latd=43|latm=44|lats=23|latNS=N |longd=7|longm=25|longs=38 |longEW=E |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = Poštna številka<!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = 98000 |area_code = |website = |footnotes = }} '''Monte Carlo''' je mesto oz. četrt v [[Monako|Kneževini Monako]] s 15.200 prebivalci. Monte Carlo je [[Igra na srečo|igralniški]] del [[Kneževina|kneževine]], kar privablja številne obiskovalce. Zaradi mile [[Sredozemsko podnebje|mediteranske klime]], [[Luksuz|luksuznih]] [[Hotel|hotelov]] je [[Turizem|turistično]] obiskano področje. Kneževina s svojo davčno politiko je [[Davčna oaza|davčna oaza]] za številne bogataše, največkrat športnike in estradnike, ki se naseljujejo v Monte Carlu in se na ta način izogibajo plačevanju [[Davek|davkov]] matičnih [[Država|državah]]<nowiki/>icah... Mesto je poleg kazinojev znano po vsakoletni avtomobilistični Veliki nagradi Monaka v [[Formula 1|Formuli 1]], po številnih športnih prireditvah ter [[Opera|operi]] in [[Balet|baletni]] šoli. Zaradi teh dogodkov ga rade obiskujejo znane in bogate osebnosti iz celotnega sveta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.superodmor.rs/monako/monte-karlo/mapa|title=Monte Karlo|work=superodmor|accessdate=23. 8. 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304202813/http://www.superodmor.rs/monako/monte-karlo/mapa|url-status=dead}}</ref><ref>"Monaco" in ''The New Encyclopædia Britannica'', 15th edition (Chicago, 1991), vol. 8, p. 243.</ref> == Zemljepisni položaj == Monte Carlo se nahaja na strminah [[Alpes-Maritimes|Primorskih Alp]] ob [[Francija|francoski]] rivieri. Ob zahodni meji četrti se nahaja svetovno znani igralniški center Place du Casino, ki je zaznamoval Monte Carlo kot »mednarodni sinonim za igralništvo in nepremišljeno trošenje bogastva«. To je tudi lokacija Hotel de Paris, Cafe de Paris in Salle Garnier s kazino [[Gledališče|gledališčem]],, kjer domuje Opera de Monte Carlo. Vzhodni del področja vključuje skupnost Larvotto z edinimi javnimi [[Plaža|plažami]] v kneževini in novi kongresni center »Grimaldi Forum« in Monte Carlo Bay Hotel ˛Resort. Na vzhodni meji četrti je francosko mesto [[Beausoleil]] (včasih poimenovano Monte Carlo Superieur). Približno 8 km od Monte Carla je [[Državna meja|državna meja]] z [[Italija|Italijo]]. == Zgodovina == [[Slika:CharlesIIIMonaco.jpg|thumb|left|250px|Knez Charlea III Monaški]] Leta [[1850]] je vladajoči družini Grimaldi v Monaku grozil [[Stečaj|stečaj]], kot posledica izgube dveh [[Mesto|mest]], [[Menton]] in Roquebrune, ki sta leta [[1848]] razglasili status svobodnih mest. Mesti sta kneževini prinašali večino prihodkov kneževine je s svojimi [[Plantaža|nasadi]] [[Limona|limon]], [[Pomaranča|pomaranč]] in [[Oljka|oljčnih]] pridelkov.<ref name="Craps"/> Pozneje, leta [[1861]] sta se mesti priključili Franciji. V tem času, je raslo število majhnih mest v [[Evropa|Evropi]], ki so se uspešno razvijala z ustanavljanjem igralnic, predvsem nemška mesta, kot [[Baden-Baden]] in [[Homburg]]. Leta [[1856]] je Charles III Monaški podelil koncesijo Napoleonu Langloisu in Albertu Aubertu za vzpostavitev [[Morje|morskega]] kopališča za [[Zdravljenje|zdravljenje]] različnih [[Bolezen|bolezni]] in za izgradnjo igralnice po nemškem vzoru v Monaku.<ref name="Craps"/> Prvotni kazino je bil odprt v La Condamine leta [[1862]], vendar ni bil uspešen, njegova tedanja lokacija je segala v območje, imenovano "Les Spélugues" (jame). V Monte Carlo se je preselil po nekaj selitvah v letih, ki so sledila. Uspeh kazinoja je počas rasel, predvsem zaradi nedostopnosti območja z večjega dela Evrope. Šele izgradnja [[Železnica|železnice]] leta [[1868]], je omogočila dostop ljudi v Monte Carlo, ki so lahko videli rast bogatije v mestu.<ref name="Craps">{{navedi splet|url=http://www.crapsdicecontrol.com/monte_carlo.htm|title=History of Monte Carlo Casino|publisher=Craps Dice Control|accessdate=23 March 2009|archive-date=2012-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120430065735/http://www.crapsdicecontrol.com/monte_carlo.htm|url-status=dead}}</ref> [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] Saint-Charles na Monte Carlo Avenue Sainte-Charles je bila končana leta [[1883]] in je bila obnovljena ob stoletnici.<ref name='Mon'>{{navedi splet|title=Monuments|url=http://www.visitmonaco.com/en/Places-to-visit/Monuments|work=Visit Monaco - Monuments|publisher=Visit Monaco|accessdate=23 August 2014}}</ref><ref name='CharlesCh'>{{navedi splet|title=English Community|url=http://www.stcharles.diocese.mc/english_community.html|work=Saint-Charles Church|accessdate=25 August 2014|archive-date=2016-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160709140249/http://www.stcharles.diocese.mc/english_community.html|url-status=dead}}</ref> Leta [[1911]], [[Ustava]] Kneževine Monako razdeli državo v tri [[Občina|občine]]. Občina Monte Carlo je obsegala obstoječe soseske La Rousse / Saint Roman Larvotto / Bas Moulins in Saint Michel. Občine so bile ponovno združene v eno leta [[1917]], po obtožbah, da je vlada, ki je delovala po načelu "deli in vladaj" podeljevala status svojim varovancem (quartiers). Danes je Kneževina Monako razdeljen na 10 oddelkov, z načrtovanim enajstim oddelkom, ki bi zajel zemljišča pridobljena iz morja. Med leti [[1900]] in [[1953]] je bil Monte Carlo povezan s [[Tramvaj|tramvaji]] z ostalimi predeli kneževine. Leta [[2003]] je bil dokončan novi potniški [[Ladja|ladijski]] terminal, ki se zaključuje v [[Pristanišče|pristanišču]] Monte Carlu. == Etimologija imena == Ime Monte Carlo izhaja iz [[Italijanščina|italijanščine]] in je nastalo v času vladavine kneza Charlesa III Monaškega. == Klima == V kneževini in vmestu je tekom celotnega leta mila mediteranska klima. {{Weather box |location = Monte Carlo, [[Monako]] |metric first = yes |single line = yes |Jan high C = 12.5 |Feb high C = 13.1 |Mar high C = 14.5 |Apr high C = 16.7 |May high C = 19.8 |Jun high C = 23.3 |Jul high C = 26.4 |Aug high C = 26.6 |Sep high C = 24.2 |Oct high C = 20.8 |Nov high C = 16.2 |Dec high C = 13.5 |year high C = 19.0 |Jan mean C = 8.7 |Feb mean C = 9.4 |Mar mean C = 10.9 |Apr mean C = 13.2 |May mean C = 16.4 |Jun mean C = 19.9 |Jul mean C = 22.9 |Aug mean C = 23.0 |Sep mean C = 20.5 |Oct mean C = 17.0 |Nov mean C = 12.4 |Dec mean C = 9.6 |year mean C = 15.3 |Jan low C = 4.9 |Feb low C = 5.6 |Mar low C = 7.2 |Apr low C = 9.7 |May low C = 13.0 |Jun low C = 16.4 |Jul low C = 19.3 |Aug low C = 19.3 |Sep low C = 16.9 |Oct low C = 13.2 |Nov low C = 8.6 |Dec low C = 5.7 |year low C = 11.7 |Jan precipitation mm = 82.7 |Feb precipitation mm = 76.4 |Mar precipitation mm = 70.5 |Apr precipitation mm = 62.2 |May precipitation mm = 48.6 |Jun precipitation mm = 36.9 |Jul precipitation mm = 15.6 |Aug precipitation mm = 31.3 |Sep precipitation mm = 54.4 |Oct precipitation mm = 108.2 |Nov precipitation mm = 104.2 |Dec precipitation mm = 77.5 |year precipitation mm = 768.5 |Jan precipitation days = 6.8 |Feb precipitation days = 6.4 |Mar precipitation days = 6.1 |Apr precipitation days = 6.3 |May precipitation days = 5.2 |Jun precipitation days = 4.1 |Jul precipitation days = 1.9 |Aug precipitation days = 3.1 |Sep precipitation days = 4.0 |Oct precipitation days = 5.8 |Nov precipitation days = 7.0 |Dec precipitation days = 6.0 |year precipitation days = 62.7 |Jan sun = 148.8 |Feb sun = 152.6 |Mar sun = 201.5 |Apr sun = 228.0 |May sun = 269.7 |Jun sun = 297.0 |Jul sun = 341.0 |Aug sun = 306.9 |Sep sun = 240.0 |Oct sun = 204.6 |Nov sun = 156.0 |Dec sun = 142.6 |year sun = 2668.7 |source 1 = Hong Kong Observatory<ref name="Hong Kong Observatory">[http://www.weather.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/europe/fr_sw/monte_carlo_e.htm "Climatological Information for Monte Carlo, Monaco"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191025200534/https://www.weather.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/europe/fr_sw/monte_carlo_e.htm |date=2019-10-25 }} - Hong Kong Observatory</ref> |date=August 2010 }} {{Weather box |location = [[Monako]] |metric first = yes |single line = yes |Jan high C = 12.25 |Feb high C = 12.52 |Mar high C = 13.97 |Apr high C = 16.13 |May high C = 19.36 |Jun high C = 22.98 |Jul high C = 25.78 |Aug high C = 25.93 |Sep high C = 23.81 |Oct high C = 19.9 |Nov high C = 16.09 |Dec high C = 13.41 <!--not in citation, checked in 2013/8/17 |Jan mean C = 10.2 |Feb mean C = 10.4 |Mar mean C = 11.8 |Apr mean C = 13.9 |May mean C = 17.1 |Jun mean C = 20.8 |Jul mean C = 23.5 |Aug mean C = 23.7 |Sep mean C = 21.6 |Oct mean C = 17.8 |Nov mean C = 14.0 |Dec mean C = 11.4 |year mean C = 16.4 --> |Jan low C = 8.08 |Feb low C = 8.16 |Mar low C = 9.6 |Apr low C = 11.62 |May low C = 14.83 |Jun low C = 18.49 |Jul low C = 21.18 |Aug low C = 21.51 |Sep low C = 19.28 |Oct low C = 15.57 |Nov low C = 11.91 |Dec low C = 9.25 <!--not in citation, checked in 2013/8/17 |Jan precipitation mm = 82.7 |Feb precipitation mm = 76.4 |Mar precipitation mm = 70.5 |Apr precipitation mm = 62.2 |May precipitation mm = 48.6 |Jun precipitation mm = 36.9 |Jul precipitation mm = 15.6 |Aug precipitation mm = 31.3 |Sep precipitation mm = 54.4 |Oct precipitation mm = 108.2 |Nov precipitation mm = 104.2 |Dec precipitation mm = 77.5 |year precipitation mm = 768.5 --> |Jan precipitation days = 5.9 |Feb precipitation days = 5.2 |Mar precipitation days = 6.7 |Apr precipitation days = 6 |May precipitation days = 5.6 |Jun precipitation days = 2.8 |Jul precipitation days = 1.3 |Aug precipitation days = 2.5 |Sep precipitation days = 4.5 |Oct precipitation days = 7.5 |Nov precipitation days = 7.7 |Dec precipitation days = 6.8 |year precipitation days = 62.5 |source 1 = ''Monaco website''<ref>{{navedi splet|title=Monaco - Climat / Pratique / Site officiel de Monaco|url=http://www.visitmonaco.com/fr/Monaco-Pratique/Climat|publisher=Monaco website|accessdate=17 August 2013}} {{link language|fr}}</ref> }} == Šport in prosti čas == Monte Carlo je gostil večino Velikih nagrad Monaka v Formuli 1. Prav tako je gostil veliko borb za naslov svetovnih [[Boks|boksarskih]] prvakov, finale Evropskega turnirja v [[Poker|pokru]] »(European Poker Tour Grand Final)«, svetovno prvenstvo v [[Backgammon|backgammonu]] kot tudi vsakoletno avtomobilsko razstavo »Monako International Auto Show«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.salonautomonaco.com|title=1er Salon International de l'Automobile de Monaco - 2017|website=1er salon international de l'automobile de Monaco|language=fr-FR|access-date=2016-04-04}}</ref>) Monte Carlo slovi tudi po številnih [[Moda|modnih]] revijah najvidnejših svetovnih [[Modni oblikovalec|modnih kreatorjev]]. [[Tenis|Teniški]] turnir sicer nosi naslov Velika nagrada Monte Carla, se pa dejansko odvija v francoski občini Roquebrune-Cap-Martin. Od leta [[1911]] je Monte Carlo cilj vsakoletnega relija Monte Carlo, ki predstavlja začetek vsakoletne sezone svetovnega prvenstva. Reli je potekal do leta [[2008]] z izjemo med leti [[1940]] in [[1948]] zaradi [[Druga svetovna vojna|vojne]] in leta [[1957]] zaradi težav z [[Gorivo|gorivom]]. Med leti [[2009]] in [[2011]] je reli potekal samo po francoskih [[Cesta|cestah]], po letu [[2012]] pa je Monte Carlo ponovno cilj vsakoletnega relija. Že desetletja Monte Carlo obiskujejo številni člani evropskih kraljevih družin kot tudi popularni estradniki. Monte Carlo je eno od vodilnih evropskih turističnih središčih, čeprav se mnoge od ključnih turističnih destinacij nahajajo v drugih delih Monaka, vključno s takimi znamenitosti, kot so Monaška katedrala, Napoleonov muzej, Oceanografski muzej in akvarij, knežji palači, ki se vse nahajajo v Monaco-Ville. Nogometno moštvo Monaco ima sedež v Monaku in tekmuje v prvi francoski nogometni ligi. Svoje tekme igra na stadionu Louisa II v Monaku. == Salle Garnier == Opera de Monte-Carlo ali Salle Garnier je bila zgrajena po načrtih arhitekta Charlesa Garnier, ki je oblikoval tudi operno hišo Paris, danes znano kot Palais Garnier. Čeprav je veliko manjša je Salle Garnier v slogu z okraski v rdeči barvi in zlatom, s freskami in skulpturami po vsem avditoriju zelo podobna [[Pariz|pariški]] operi. Opera je bila odprta 25. januarja [[1879]] z nastopom [[Sarah Bernhardt]], ki je bila oblečena kot [[Nimfa|nimfa]]. Prva [[Opera|opera]], ki je bila izvedena izvedena je bila opera Roberta Planquetteja Le Chevalier Gaston 8. februarja 1879, kateri so sledile še tri predstave v prvi sezoni. Zahvaljujoč vplivu prvega direktorja opere, Julesa Cohena, kar je bilo ključnega pomena pri angažiranju italijansko francoske operne pevke Adeline Patti (1843 do 1919) in s srečno kombinacijo Raoul Gunsbourg (1860 do 1955), novega opernega direktorja od leta 1883, in princese Alice, operne ljubiteljice, ameriške žene naslednika Charlesa III, kneza Alberta I. je bila monaška operna družba povzdugnjena na sam vrh v svetovnem Merilu. Gunsbourg je ostal na čelu opere šestdeset let. V zgodnjih letih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]], je bilo v Salle Garnier možno videti veliko vrhunskih izvajalcev, kot Nellie Melba (1861 do 131) in [[Enrico Caruso|Enrica Carusa]] (1873 do 1921) v [[Ruggiero Leoncavallo|Leoncavallajevi]] operi La Boheme in [[Giuseppe Verdi|Verdijevi]] operi [[Rigoletto (opera)|Rigoletto]] (leta [[1902]]), in Feodorja Šaljapina na premieri opere [[Jules Massenet|Julesa Masseneta]] (1842 do 1912) Don Kihot (leta [[1910]]). Ta produkcija je bila del dolgoletnega sodelovanja med operno družbo in skladateljem pri izvedbi njegovih oper, od katerih sta bili dve uprizorjeni po skladateljevi smrti. Drugi znani pevci dvajsetega stoletja, ki so nastopali v Monte Carlu so bili Titta Ruffo, Geraldine Farrar, Mary Garden, Tito Schipa, Beniamino Gigli, Claudia Muzio, Georges Thill in Lily Pons. Poleg Masseneta, so imeli svoje premierne izvedbe v Salle Garnier med drugimi še [[Camille Saint-Saëns]] (opera Helene, [[1904]]); [[Pietro Mascagni]] (Amica, [[1905]]); in [[Giacomo Puccini]] (La Rondine (Lastovka), [[1917]]). Od svojega odprtja, je operno gledališče uprizorilo 45 svetovnih premier oper. René Blum (1878 do 1942) ustanoviteljica baletne hiše Ballet de l'Opera v Monte Carlu je dejala. "Zlata doba" Salle Garnier je minila, toda kot mala produkcijska hiša z omejenimi sredstvi ne more, pripraviti produkcije, ki stane astronomske zneske, toda kljub vsemu, družba še vedno uspe pripraviti sezono, ki vsebuje pet ali šest predstav. == Pobrateni mesti == Monte Carlo je pobraten z mesti: {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Campagna]], Italija * {{ikonazastave|Španija}} [[Ceuta]], Španija {{col-end}} == Hotel de Paris == [[Slika:Monte Carlo Casino.jpg|thumb|right|250px|Monte Carlo Casino]]| [[Slika:Hotel de Paris (Monte-Carlo).jpg|thumb|left|250px|Hotel de Paris v Monte Carlu]] Hotel de Paris je najbolj znan hotel v Monte Carlu in ga je ustanovil leta [[1864]] knez Charles III Monaški. Nahaja na zahodni strani Place du Casino v središču Monte Carla. Vključen je v elitno hotelsko skupino SBM (Societe des Bains de mer de Monaco). Hotel ima 106 sob, razdeljeni v štiri kategorije glede na vrsto razgleda, dekoracijo in razkošje.<ref name=hotel>{{navedi splet |url=http://en.hoteldeparismontecarlo.com/-Rooms-Suites-.html |title=Luxury hotel rooms and luxurious suites in the Hotel de Paris |work=En.hoteldeparismontecarlo.com |date= |accessdate=2 July 2010 |archive-date=2007-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070216071456/http://en.hoteldeparismontecarlo.com/-Rooms-Suites-.html |url-status=dead }}</ref> Na voljo je tudi 74 apartmajev, ki so podobno opredeljeni in ponujajo večji luksuz kot sobe.<ref name=hotel/> Poleg tega je na razpolago tudi en predsedniški apartma.<ref>{{navedi splet |url=http://en.hoteldeparismontecarlo.com/-Discover-Hotel-de-Paris-.html |title=Palace Hotel de Paris in Monte-Carlo |work=En.hoteldeparismontecarlo.com |date= |accessdate=2 July 2010 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724202019/http://en.hoteldeparismontecarlo.com/-Discover-Hotel-de-Paris-.html |url-status=dead }}</ref> == Monte Carlo v filmih in na televiziji == [[Slika:Monaco pano.jpg|thumb|center|1250px|Panorama Monte Carla]] Monte Carlo je predstavljen v številnih [[Film|filmih]] in [[Televizija|televizijskih]] serijah, nazadnje leta [[2011]] v filmu z istim naslovom. V Monte Carlu so snemali številni režiserji in posnetke iz Monte Carla (Monaka) so uporabili v filmih o agentu [[James Bond|Jamesu Bondu]]. Uporabil jih je [[Alfred Hitchcock]] v svojih filmih. == Znameniti meščani == V Monte Carlu imajo prijavljeno stalno bivališče številni športniki in estradniki, ki se zaradi ugodne davčne politike Kneževine Monako na ta način izognejo neugodnejšim davčnim obveznostim v matičnih državah. == Zunanje povezave == * [[http://www.monaco.net/en/welcome-in-monaconet-new-version/]] Portal Monaka == Glej tudi == * [[https://en.wikipedia.org/wiki/Monte_Carlo_Casino]] Wikipedija Monte Carlo Casino v angleščini * [[https://en.wikipedia.org/wiki/Op%C3%A9ra_de_Monte-Carlo]] Wikipedija Opera Monte Carlo v angleščini == Sklici == [[Kategorija:Monako]] {{normativna kontrola}} 2n6kly0g41rendpjxxkfb1n6qg8dgfu 6682485 6682483 2026-05-29T07:07:09Z ~2026-31760-71 260745 od drzavicah sem spremenil na drzava 6682485 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Monte Carlo |settlement_type = Četrt v Monaku |image_skyline = Whole Monaco.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Pogled z vzhoda na Monte Carlo (in Monako) avgusta 2006 |image_map = Monte Carlo in Monaco.svg |mapsize = 300px |map_caption = Položaj Monte Carla v Monaku |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |pushpin_map = France |pushpin_label_position = left |pushpin_map_caption=Položaj Monte Carla napram Franciji |pushpin_mapsize=300 |coordinates_region = MC |subdivision_type = [[Države sveta|Država]] |subdivision_name = {{flag|Monaco}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |seat_type = |seat = |government_type = [[Kneževina]] |leader_title =[[Knez]] |leader_name =[[Albert II. Grimaldi]] |leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> |leader_name1 =Albert II |established_title = |established_date = |area_magnitude = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_total_sq_mi = |area_land_sq_mi = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_urban_sq_mi =.234 |area_metro_km2 = |area_metro_sq_mi = |population_as_of =34 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 15,200 |population_density_km2 = |population_density_sq_mi = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_density_metro_sq_mi = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |population_density_urban_mi2 = |timezone = |utc_offset = |coordinates_display = inline,title |latd=43|latm=44|lats=23|latNS=N |longd=7|longm=25|longs=38 |longEW=E |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = Poštna številka<!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = 98000 |area_code = |website = |footnotes = }} '''Monte Carlo''' je mesto oz. četrt v [[Monako|Kneževini Monako]] s 15.200 prebivalci. Monte Carlo je [[Igra na srečo|igralniški]] del [[Kneževina|kneževine]], kar privablja številne obiskovalce. Zaradi mile [[Sredozemsko podnebje|mediteranske klime]], [[Luksuz|luksuznih]] [[Hotel|hotelov]] je [[Turizem|turistično]] obiskano področje. Kneževina s svojo davčno politiko je [[Davčna oaza|davčna oaza]] za številne bogataše, največkrat športnike in estradnike, ki se naseljujejo v Monte Carlu in se na ta način izogibajo plačevanju [[Davek|davkov]] matičnih [[Država|državah]]. Mesto je poleg kazinojev znano po vsakoletni avtomobilistični Veliki nagradi Monaka v [[Formula 1|Formuli 1]], po številnih športnih prireditvah ter [[Opera|operi]] in [[Balet|baletni]] šoli. Zaradi teh dogodkov ga rade obiskujejo znane in bogate osebnosti iz celotnega sveta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.superodmor.rs/monako/monte-karlo/mapa|title=Monte Karlo|work=superodmor|accessdate=23. 8. 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304202813/http://www.superodmor.rs/monako/monte-karlo/mapa|url-status=dead}}</ref><ref>"Monaco" in ''The New Encyclopædia Britannica'', 15th edition (Chicago, 1991), vol. 8, p. 243.</ref> == Zemljepisni položaj == Monte Carlo se nahaja na strminah [[Alpes-Maritimes|Primorskih Alp]] ob [[Francija|francoski]] rivieri. Ob zahodni meji četrti se nahaja svetovno znani igralniški center Place du Casino, ki je zaznamoval Monte Carlo kot »mednarodni sinonim za igralništvo in nepremišljeno trošenje bogastva«. To je tudi lokacija Hotel de Paris, Cafe de Paris in Salle Garnier s kazino [[Gledališče|gledališčem]],, kjer domuje Opera de Monte Carlo. Vzhodni del področja vključuje skupnost Larvotto z edinimi javnimi [[Plaža|plažami]] v kneževini in novi kongresni center »Grimaldi Forum« in Monte Carlo Bay Hotel ˛Resort. Na vzhodni meji četrti je francosko mesto [[Beausoleil]] (včasih poimenovano Monte Carlo Superieur). Približno 8 km od Monte Carla je [[Državna meja|državna meja]] z [[Italija|Italijo]]. == Zgodovina == [[Slika:CharlesIIIMonaco.jpg|thumb|left|250px|Knez Charlea III Monaški]] Leta [[1850]] je vladajoči družini Grimaldi v Monaku grozil [[Stečaj|stečaj]], kot posledica izgube dveh [[Mesto|mest]], [[Menton]] in Roquebrune, ki sta leta [[1848]] razglasili status svobodnih mest. Mesti sta kneževini prinašali večino prihodkov kneževine je s svojimi [[Plantaža|nasadi]] [[Limona|limon]], [[Pomaranča|pomaranč]] in [[Oljka|oljčnih]] pridelkov.<ref name="Craps"/> Pozneje, leta [[1861]] sta se mesti priključili Franciji. V tem času, je raslo število majhnih mest v [[Evropa|Evropi]], ki so se uspešno razvijala z ustanavljanjem igralnic, predvsem nemška mesta, kot [[Baden-Baden]] in [[Homburg]]. Leta [[1856]] je Charles III Monaški podelil koncesijo Napoleonu Langloisu in Albertu Aubertu za vzpostavitev [[Morje|morskega]] kopališča za [[Zdravljenje|zdravljenje]] različnih [[Bolezen|bolezni]] in za izgradnjo igralnice po nemškem vzoru v Monaku.<ref name="Craps"/> Prvotni kazino je bil odprt v La Condamine leta [[1862]], vendar ni bil uspešen, njegova tedanja lokacija je segala v območje, imenovano "Les Spélugues" (jame). V Monte Carlo se je preselil po nekaj selitvah v letih, ki so sledila. Uspeh kazinoja je počas rasel, predvsem zaradi nedostopnosti območja z večjega dela Evrope. Šele izgradnja [[Železnica|železnice]] leta [[1868]], je omogočila dostop ljudi v Monte Carlo, ki so lahko videli rast bogatije v mestu.<ref name="Craps">{{navedi splet|url=http://www.crapsdicecontrol.com/monte_carlo.htm|title=History of Monte Carlo Casino|publisher=Craps Dice Control|accessdate=23 March 2009|archive-date=2012-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120430065735/http://www.crapsdicecontrol.com/monte_carlo.htm|url-status=dead}}</ref> [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] Saint-Charles na Monte Carlo Avenue Sainte-Charles je bila končana leta [[1883]] in je bila obnovljena ob stoletnici.<ref name='Mon'>{{navedi splet|title=Monuments|url=http://www.visitmonaco.com/en/Places-to-visit/Monuments|work=Visit Monaco - Monuments|publisher=Visit Monaco|accessdate=23 August 2014}}</ref><ref name='CharlesCh'>{{navedi splet|title=English Community|url=http://www.stcharles.diocese.mc/english_community.html|work=Saint-Charles Church|accessdate=25 August 2014|archive-date=2016-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160709140249/http://www.stcharles.diocese.mc/english_community.html|url-status=dead}}</ref> Leta [[1911]], [[Ustava]] Kneževine Monako razdeli državo v tri [[Občina|občine]]. Občina Monte Carlo je obsegala obstoječe soseske La Rousse / Saint Roman Larvotto / Bas Moulins in Saint Michel. Občine so bile ponovno združene v eno leta [[1917]], po obtožbah, da je vlada, ki je delovala po načelu "deli in vladaj" podeljevala status svojim varovancem (quartiers). Danes je Kneževina Monako razdeljen na 10 oddelkov, z načrtovanim enajstim oddelkom, ki bi zajel zemljišča pridobljena iz morja. Med leti [[1900]] in [[1953]] je bil Monte Carlo povezan s [[Tramvaj|tramvaji]] z ostalimi predeli kneževine. Leta [[2003]] je bil dokončan novi potniški [[Ladja|ladijski]] terminal, ki se zaključuje v [[Pristanišče|pristanišču]] Monte Carlu. == Etimologija imena == Ime Monte Carlo izhaja iz [[Italijanščina|italijanščine]] in je nastalo v času vladavine kneza Charlesa III Monaškega. == Klima == V kneževini in vmestu je tekom celotnega leta mila mediteranska klima. {{Weather box |location = Monte Carlo, [[Monako]] |metric first = yes |single line = yes |Jan high C = 12.5 |Feb high C = 13.1 |Mar high C = 14.5 |Apr high C = 16.7 |May high C = 19.8 |Jun high C = 23.3 |Jul high C = 26.4 |Aug high C = 26.6 |Sep high C = 24.2 |Oct high C = 20.8 |Nov high C = 16.2 |Dec high C = 13.5 |year high C = 19.0 |Jan mean C = 8.7 |Feb mean C = 9.4 |Mar mean C = 10.9 |Apr mean C = 13.2 |May mean C = 16.4 |Jun mean C = 19.9 |Jul mean C = 22.9 |Aug mean C = 23.0 |Sep mean C = 20.5 |Oct mean C = 17.0 |Nov mean C = 12.4 |Dec mean C = 9.6 |year mean C = 15.3 |Jan low C = 4.9 |Feb low C = 5.6 |Mar low C = 7.2 |Apr low C = 9.7 |May low C = 13.0 |Jun low C = 16.4 |Jul low C = 19.3 |Aug low C = 19.3 |Sep low C = 16.9 |Oct low C = 13.2 |Nov low C = 8.6 |Dec low C = 5.7 |year low C = 11.7 |Jan precipitation mm = 82.7 |Feb precipitation mm = 76.4 |Mar precipitation mm = 70.5 |Apr precipitation mm = 62.2 |May precipitation mm = 48.6 |Jun precipitation mm = 36.9 |Jul precipitation mm = 15.6 |Aug precipitation mm = 31.3 |Sep precipitation mm = 54.4 |Oct precipitation mm = 108.2 |Nov precipitation mm = 104.2 |Dec precipitation mm = 77.5 |year precipitation mm = 768.5 |Jan precipitation days = 6.8 |Feb precipitation days = 6.4 |Mar precipitation days = 6.1 |Apr precipitation days = 6.3 |May precipitation days = 5.2 |Jun precipitation days = 4.1 |Jul precipitation days = 1.9 |Aug precipitation days = 3.1 |Sep precipitation days = 4.0 |Oct precipitation days = 5.8 |Nov precipitation days = 7.0 |Dec precipitation days = 6.0 |year precipitation days = 62.7 |Jan sun = 148.8 |Feb sun = 152.6 |Mar sun = 201.5 |Apr sun = 228.0 |May sun = 269.7 |Jun sun = 297.0 |Jul sun = 341.0 |Aug sun = 306.9 |Sep sun = 240.0 |Oct sun = 204.6 |Nov sun = 156.0 |Dec sun = 142.6 |year sun = 2668.7 |source 1 = Hong Kong Observatory<ref name="Hong Kong Observatory">[http://www.weather.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/europe/fr_sw/monte_carlo_e.htm "Climatological Information for Monte Carlo, Monaco"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191025200534/https://www.weather.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/europe/fr_sw/monte_carlo_e.htm |date=2019-10-25 }} - Hong Kong Observatory</ref> |date=August 2010 }} {{Weather box |location = [[Monako]] |metric first = yes |single line = yes |Jan high C = 12.25 |Feb high C = 12.52 |Mar high C = 13.97 |Apr high C = 16.13 |May high C = 19.36 |Jun high C = 22.98 |Jul high C = 25.78 |Aug high C = 25.93 |Sep high C = 23.81 |Oct high C = 19.9 |Nov high C = 16.09 |Dec high C = 13.41 <!--not in citation, checked in 2013/8/17 |Jan mean C = 10.2 |Feb mean C = 10.4 |Mar mean C = 11.8 |Apr mean C = 13.9 |May mean C = 17.1 |Jun mean C = 20.8 |Jul mean C = 23.5 |Aug mean C = 23.7 |Sep mean C = 21.6 |Oct mean C = 17.8 |Nov mean C = 14.0 |Dec mean C = 11.4 |year mean C = 16.4 --> |Jan low C = 8.08 |Feb low C = 8.16 |Mar low C = 9.6 |Apr low C = 11.62 |May low C = 14.83 |Jun low C = 18.49 |Jul low C = 21.18 |Aug low C = 21.51 |Sep low C = 19.28 |Oct low C = 15.57 |Nov low C = 11.91 |Dec low C = 9.25 <!--not in citation, checked in 2013/8/17 |Jan precipitation mm = 82.7 |Feb precipitation mm = 76.4 |Mar precipitation mm = 70.5 |Apr precipitation mm = 62.2 |May precipitation mm = 48.6 |Jun precipitation mm = 36.9 |Jul precipitation mm = 15.6 |Aug precipitation mm = 31.3 |Sep precipitation mm = 54.4 |Oct precipitation mm = 108.2 |Nov precipitation mm = 104.2 |Dec precipitation mm = 77.5 |year precipitation mm = 768.5 --> |Jan precipitation days = 5.9 |Feb precipitation days = 5.2 |Mar precipitation days = 6.7 |Apr precipitation days = 6 |May precipitation days = 5.6 |Jun precipitation days = 2.8 |Jul precipitation days = 1.3 |Aug precipitation days = 2.5 |Sep precipitation days = 4.5 |Oct precipitation days = 7.5 |Nov precipitation days = 7.7 |Dec precipitation days = 6.8 |year precipitation days = 62.5 |source 1 = ''Monaco website''<ref>{{navedi splet|title=Monaco - Climat / Pratique / Site officiel de Monaco|url=http://www.visitmonaco.com/fr/Monaco-Pratique/Climat|publisher=Monaco website|accessdate=17 August 2013}} {{link language|fr}}</ref> }} == Šport in prosti čas == Monte Carlo je gostil večino Velikih nagrad Monaka v Formuli 1. Prav tako je gostil veliko borb za naslov svetovnih [[Boks|boksarskih]] prvakov, finale Evropskega turnirja v [[Poker|pokru]] »(European Poker Tour Grand Final)«, svetovno prvenstvo v [[Backgammon|backgammonu]] kot tudi vsakoletno avtomobilsko razstavo »Monako International Auto Show«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.salonautomonaco.com|title=1er Salon International de l'Automobile de Monaco - 2017|website=1er salon international de l'automobile de Monaco|language=fr-FR|access-date=2016-04-04}}</ref>) Monte Carlo slovi tudi po številnih [[Moda|modnih]] revijah najvidnejših svetovnih [[Modni oblikovalec|modnih kreatorjev]]. [[Tenis|Teniški]] turnir sicer nosi naslov Velika nagrada Monte Carla, se pa dejansko odvija v francoski občini Roquebrune-Cap-Martin. Od leta [[1911]] je Monte Carlo cilj vsakoletnega relija Monte Carlo, ki predstavlja začetek vsakoletne sezone svetovnega prvenstva. Reli je potekal do leta [[2008]] z izjemo med leti [[1940]] in [[1948]] zaradi [[Druga svetovna vojna|vojne]] in leta [[1957]] zaradi težav z [[Gorivo|gorivom]]. Med leti [[2009]] in [[2011]] je reli potekal samo po francoskih [[Cesta|cestah]], po letu [[2012]] pa je Monte Carlo ponovno cilj vsakoletnega relija. Že desetletja Monte Carlo obiskujejo številni člani evropskih kraljevih družin kot tudi popularni estradniki. Monte Carlo je eno od vodilnih evropskih turističnih središčih, čeprav se mnoge od ključnih turističnih destinacij nahajajo v drugih delih Monaka, vključno s takimi znamenitosti, kot so Monaška katedrala, Napoleonov muzej, Oceanografski muzej in akvarij, knežji palači, ki se vse nahajajo v Monaco-Ville. Nogometno moštvo Monaco ima sedež v Monaku in tekmuje v prvi francoski nogometni ligi. Svoje tekme igra na stadionu Louisa II v Monaku. == Salle Garnier == Opera de Monte-Carlo ali Salle Garnier je bila zgrajena po načrtih arhitekta Charlesa Garnier, ki je oblikoval tudi operno hišo Paris, danes znano kot Palais Garnier. Čeprav je veliko manjša je Salle Garnier v slogu z okraski v rdeči barvi in zlatom, s freskami in skulpturami po vsem avditoriju zelo podobna [[Pariz|pariški]] operi. Opera je bila odprta 25. januarja [[1879]] z nastopom [[Sarah Bernhardt]], ki je bila oblečena kot [[Nimfa|nimfa]]. Prva [[Opera|opera]], ki je bila izvedena izvedena je bila opera Roberta Planquetteja Le Chevalier Gaston 8. februarja 1879, kateri so sledile še tri predstave v prvi sezoni. Zahvaljujoč vplivu prvega direktorja opere, Julesa Cohena, kar je bilo ključnega pomena pri angažiranju italijansko francoske operne pevke Adeline Patti (1843 do 1919) in s srečno kombinacijo Raoul Gunsbourg (1860 do 1955), novega opernega direktorja od leta 1883, in princese Alice, operne ljubiteljice, ameriške žene naslednika Charlesa III, kneza Alberta I. je bila monaška operna družba povzdugnjena na sam vrh v svetovnem Merilu. Gunsbourg je ostal na čelu opere šestdeset let. V zgodnjih letih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]], je bilo v Salle Garnier možno videti veliko vrhunskih izvajalcev, kot Nellie Melba (1861 do 131) in [[Enrico Caruso|Enrica Carusa]] (1873 do 1921) v [[Ruggiero Leoncavallo|Leoncavallajevi]] operi La Boheme in [[Giuseppe Verdi|Verdijevi]] operi [[Rigoletto (opera)|Rigoletto]] (leta [[1902]]), in Feodorja Šaljapina na premieri opere [[Jules Massenet|Julesa Masseneta]] (1842 do 1912) Don Kihot (leta [[1910]]). Ta produkcija je bila del dolgoletnega sodelovanja med operno družbo in skladateljem pri izvedbi njegovih oper, od katerih sta bili dve uprizorjeni po skladateljevi smrti. Drugi znani pevci dvajsetega stoletja, ki so nastopali v Monte Carlu so bili Titta Ruffo, Geraldine Farrar, Mary Garden, Tito Schipa, Beniamino Gigli, Claudia Muzio, Georges Thill in Lily Pons. Poleg Masseneta, so imeli svoje premierne izvedbe v Salle Garnier med drugimi še [[Camille Saint-Saëns]] (opera Helene, [[1904]]); [[Pietro Mascagni]] (Amica, [[1905]]); in [[Giacomo Puccini]] (La Rondine (Lastovka), [[1917]]). Od svojega odprtja, je operno gledališče uprizorilo 45 svetovnih premier oper. René Blum (1878 do 1942) ustanoviteljica baletne hiše Ballet de l'Opera v Monte Carlu je dejala. "Zlata doba" Salle Garnier je minila, toda kot mala produkcijska hiša z omejenimi sredstvi ne more, pripraviti produkcije, ki stane astronomske zneske, toda kljub vsemu, družba še vedno uspe pripraviti sezono, ki vsebuje pet ali šest predstav. == Pobrateni mesti == Monte Carlo je pobraten z mesti: {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Campagna]], Italija * {{ikonazastave|Španija}} [[Ceuta]], Španija {{col-end}} == Hotel de Paris == [[Slika:Monte Carlo Casino.jpg|thumb|right|250px|Monte Carlo Casino]]| [[Slika:Hotel de Paris (Monte-Carlo).jpg|thumb|left|250px|Hotel de Paris v Monte Carlu]] Hotel de Paris je najbolj znan hotel v Monte Carlu in ga je ustanovil leta [[1864]] knez Charles III Monaški. Nahaja na zahodni strani Place du Casino v središču Monte Carla. Vključen je v elitno hotelsko skupino SBM (Societe des Bains de mer de Monaco). Hotel ima 106 sob, razdeljeni v štiri kategorije glede na vrsto razgleda, dekoracijo in razkošje.<ref name=hotel>{{navedi splet |url=http://en.hoteldeparismontecarlo.com/-Rooms-Suites-.html |title=Luxury hotel rooms and luxurious suites in the Hotel de Paris |work=En.hoteldeparismontecarlo.com |date= |accessdate=2 July 2010 |archive-date=2007-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070216071456/http://en.hoteldeparismontecarlo.com/-Rooms-Suites-.html |url-status=dead }}</ref> Na voljo je tudi 74 apartmajev, ki so podobno opredeljeni in ponujajo večji luksuz kot sobe.<ref name=hotel/> Poleg tega je na razpolago tudi en predsedniški apartma.<ref>{{navedi splet |url=http://en.hoteldeparismontecarlo.com/-Discover-Hotel-de-Paris-.html |title=Palace Hotel de Paris in Monte-Carlo |work=En.hoteldeparismontecarlo.com |date= |accessdate=2 July 2010 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724202019/http://en.hoteldeparismontecarlo.com/-Discover-Hotel-de-Paris-.html |url-status=dead }}</ref> == Monte Carlo v filmih in na televiziji == [[Slika:Monaco pano.jpg|thumb|center|1250px|Panorama Monte Carla]] Monte Carlo je predstavljen v številnih [[Film|filmih]] in [[Televizija|televizijskih]] serijah, nazadnje leta [[2011]] v filmu z istim naslovom. V Monte Carlu so snemali številni režiserji in posnetke iz Monte Carla (Monaka) so uporabili v filmih o agentu [[James Bond|Jamesu Bondu]]. Uporabil jih je [[Alfred Hitchcock]] v svojih filmih. == Znameniti meščani == V Monte Carlu imajo prijavljeno stalno bivališče številni športniki in estradniki, ki se zaradi ugodne davčne politike Kneževine Monako na ta način izognejo neugodnejšim davčnim obveznostim v matičnih državah. == Zunanje povezave == * [[http://www.monaco.net/en/welcome-in-monaconet-new-version/]] Portal Monaka == Glej tudi == * [[https://en.wikipedia.org/wiki/Monte_Carlo_Casino]] Wikipedija Monte Carlo Casino v angleščini * [[https://en.wikipedia.org/wiki/Op%C3%A9ra_de_Monte-Carlo]] Wikipedija Opera Monte Carlo v angleščini == Sklici == [[Kategorija:Monako]] {{normativna kontrola}} lczthvbi0quck4vhove0xquu17l0q5x 0 428037 6682354 6347841 2026-05-28T14:05:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682354 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Bonnski Münster | fullname = | other name = Bazilika sv. Martina v Bonnu | native_name = {{lang-de|Bonner Münster}} | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | imagesize = | imagelink = | imagealt = | landscape = | caption = | pushpin map = Nemčija | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = | coordinates = <!-- WD --> | osgraw = <!-- TEXT --> | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | location = [[Bonn]] | country = [[Nemčija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev |Rimskokatoliška]] | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = {{URL| http://www.bonner-muenster.de/ /}} | former name = | bull date = | founded date = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} - but see note below --> | founder = | dedication = Sveti Martin | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = | status = bazilika minor | functional status = Aktivna | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = minster (stolnica) | style = [[Romanska arhitektura]] | years built = med 11. in 13. stoletjem | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | tower quantity = 5 | tower height = 81,4 m | spire quantity = 5 | spire height = <!-- {{convert| }} --> | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = | deanery = | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | director = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = }} '''Bonnski Münster''' (nemško: ''Bonner Münster''), tudi '''bazilika svetega Martina''' je [[rimskokatoliška cerkev]] v [[Bonn]]u. To je ena najstarejših nemških cerkva, ki je bila zgrajena med 11. in 13. stoletjem. Nekaj časa je cerkev služila kot stolnica za [[Nadškofija|nadškofijo]] [[Köln]]. Thumbster je zdaj manjša [[bazilika]] (''basilica minor''). == Zgodovina == Oltarji za rimska bogova kot sta [[Gebrinij|Mercurius Gebrinius]] in [[Matronae Aufaniae]], ki sta na območju cerkve, kažeta da je bilo v rimskih časih mesto čaščenja na mestu, na katerem je bila kasneje zgrajena cerkev. Grobovi, grobnice in rimska ''cella memoriae'', spominska obeležja kažejo na obstoj ''majhne nekropole''<ref>Ulrike Muessemeier [http://hss.ulb.uni-bonn.de/2004/0344/0344.htm]</ref>, ki je obstajala tu že od 2. stoletja. ''Cella memoriae'' je [[predalčna lesena gradnja|pollesena]] zgradba in je imela notranje kamnite klopi in dve mizi. Tu so bili mrtvi najbrž na kultnem obroku. Okoli sredine 6. stoletja je bila na tem mestu zgrajena dvorana, 13,70 metra dolga in 8,80 metra široka zgradba. Že v času gradnje ali kmalu po tem je bil v novi pravokotni dvorani opravljen prvi pokop v ploščat grob. Lokacija najstarejše grobnice je bila označena s križcem barvne ploščice na marmorju. Tukaj so bili pokopani [[Merovingi]]. Prvi grobovi so značilni ''po izdelavi oblike, bogatih in delno uvoženih darilih in seveda po njihovem položaju''.<ref> Christoph Keller ''Legende auf dem Prüfstand, in: Archäologie in Deutschland'', 5/2006, S. 35</ref> Drugi pokopi v zgradbi in na prostem so potekali kasneje. Do konca 7. stoletja so se v bližnji zgradbi naselili kleriki in verjetno je tukaj ''živel opat Giso in diakon, ki sta omenjena v najstarejšem pisnem viru o zgradbah na mestu münstra iz okoli 691/92''. Videz dvoranske zgradbe je bil spremenjen z dodajanjem in obnavljanjem. Na koncu 8. stoletja je sledila nadaljnja obnova in nova dela. 787/88 je omenjen [[atrij]]. S tem se je končala arhitekturna zgodovina te zgradbe. Zgradba je bila v srednjem veku uporabljena kot grobnica mučencev Kasija in Florencija. Z ustanovitvijo Kasijeve opatije v karolinški dobi ob koncu 8. stoletja, je bila na tem mestu zgrajena kolegijska cerkev sv. Kasija in Florencija. ===Kasij in Florencij=== [[File:Cassius florentius muenster bonn 20080509.jpg|thumb|left|Kipi prikazujejo glave svetnikov Kasija in Florencija pred Bonnskim Münstrom..]] [[Slika:Bonn, Bonner Münster -1018.jpg|thumb|hochkant=1.5|Pogled iz zraka (2016)]] Prva cerkev je bila kolegijska cerkev svetnikov Kasija in Florencija, ki sta bila rimska legionarja legendarne vsekrščanske Tebanske legije. Legijska posadka je bila po legendi iz egiptovskega mesta [[Tebe, Egipt|Tebe]]. Rimski cesar [[Maksimijan| Maksimijan Herculius]] (latinsko ''Marcus Aurelius Valerius Maximianus Herculius Augustus'') je odredil legiji pohod do [[Galija|Galije]] da bi pomagala pri obvladovanju upornikov iz [[Burgundija (regija) | Burgundije]]. Na nekem trenutku pohoda je legija zavrnila, da bi sledila cesarjevemu ukazu in bodisi ubila kristjane ali častila Maksimijana kot boga. Rezultat je bilo veliko število legionarjev mučenikov v Agaunum, danes Saint Maurice-en-Valais po Saint Maurice. Po legendi sta bila sveti Kasij in Florencij, ki sta bila pod poveljstvom svetega Gereona, obglavljena zaradi verskega prepričanja, na sedanji lokaciji Bonnskega Münistra. == Arhitektura == [[Slika:MUENST2.jpg|thumb|Tloris Minstra]] Nekdanja kolegijska cerkev je bila porušena leta 1050 in naredila prostor za novo zgradbo v romanskem slogu. Ta nova zgradba je bila ena prvih velikih cerkev v Porenju, triladijska [[Bazilika (zgradba)|bazilika]] v obliki križa. Konstrukcija [[Transept|prečne ladje]], ki je skoraj kvadratna, sega malo čez stranski ladji. Bazilika je imel dvojni [[prezbiterij|kor]]: dolg kor čez triladijsko [[kripta|kripto]] na vzhodu, kjer je bila grobnica in zahodni kor tudi z grobnico. Iz zgradbe iz 11. stoletja sta bila vzhodna kripta in visoki kor ter zahodni del zgradbe ohranjena. V kripti so trije kamniti [[sarkofag]]i in drugi grobovi. Ti grobovi so bili urejeni že pred to novo zgradbo, tako da ne sodijo pod novogradnjo. S svojo usmerjenostjo vzhod-zahod, osrednja os nove zgradbe zdaj leži prečno na grobove, kjer bi morale biti položene [[relikvija|relikvije]] mučencev Kasija in Florencija in tovarišev. Leta 1166 je upravitelj Gerhard von Are relikvije prenesel v dragoceno svetišče na glavnem oltarju. [[Slika:KREUZG.jpg|thumb|Križni hodnik]] Gerhard von Are je bil tisti, ki je cerkev razširil s kornim kvadratom z dvema robnima stolpoma in bogato strukturirano vzhodno apsido. Ta razširitev je bila končana 1153. Isti upravitelj je zgradil tudi križni hodnik na južni strani cerkve. Proti koncu 12. stoletja je bil kor križno-rebrasto obokan, leta 1200 so prečni ladji zaključili s pet-stranskimi apsidami in nad križanjem ladij postavili osmerokotno šotorasto streho okronano s stolpom. Ta stolp je zdaj visok 81,4 metrov. Nosi zvonik iz 16. stoletja. Na začetku 13. stoletja je bila ladja ponovno predelana v prehodnem renskem slogu, povečani sta bili stranski ladji in prenovljena zahodna apsida. Točen datum ponovne otvoritve ladje je sporen med umetnostnimi zgodovinarji in se giblje od leta 1220 do 1240; na zadnje navedeno leto kaže edini verjeten vir ''Kronika samostana Floreffe'' (danes v valonskem delu Belgije), ki omenja uničenje stare ladje v [[požar]]u leta 1239. 1583-1589 in 1689 je bil münster hudo poškodovan. 1883-1889, 1934 in po zračnih napadih v drugi svetovni vojni je bila cerkev obnovljena. == Oprema == === Notranjost === Cerkvena zgradba ima romanske in gotske elemente, pa tudi nekaj baročne opreme. Zanimiva v notranjosti sta dva [[marmor]]na [[oltar]]ja (17. in 18. stoletja), [[bron]]ast [[kip]] [[Sveta Helena|Svete Helene]], [[tabernakelj]], [[križni hodnik]] in [[kripta]]. Sedem oken v koru je ustvaril Alexander Linnemann iz Frankfurta. <gallery> Bonner Muenster 1.jpg|Notranjost Bonnskega Münstra Klais Orgel Bonner Muenster.jpg|Orgle BOMUE5.jpg|Bronast kip svete Helene </gallery> ===Kripta === Zahodni del kripte s svojimi kvadratnimi križnimi oboki izvira iz sredine 11. stoletja. Vzhodni del je dodal Gerhard von Are. V kripti je svetišče, ki je bilo zgrajeno leta 1971, delo Heina Gernota in odprto za obiskovalce. Zgodovinsko svetišče so ukradli leta 1587 Martin Schenk von Nideggen in njegovi plačanci in verjetno pretopili. Vojaki so oropali skoraj celotno cerkveno zakladnico in uničili okna in dele notranjosti cerkve. Dostop do zidane grobnice je preko bronastih vrat. Ta je možen le v času praznovanja oktava (10. oktobra). Znotraj so štiri marmorne plošče, ki pokrivajo grobove, v katerih sta legendarna krščanska mučenca Kasij in Florencij, in rojen v 12. stoletju tretji mučenec Malusij. Črne marmorne plošče je leta 1701 podaril kanonik. <gallery> KRYPTA Bonner Muenster.jpg|(Vzhodna) Kripta BOMUE05.jpg|Vhod v grobnico BOMUE003.jpg|Grobnica s ploščami </gallery> === Zunanjost === ====Martinov relief ==== [[Slika:BOMUE1.jpg|thumb|Rimska zgradba s štirimi Martinovimi reliegi]] Zunaj Münstra se nahaja več spomenikov in umetniških del. Ti so Ernemanna Sandersa bronasti reliefi, ki prikazujejo prizore iz življenja [[Sveti Martin|svetega Martina]]. Štiri reliefe obdaja okvir iz [[trahit]]a. Leta 1961 je bil ta del stene župnijskega vrta postavljen poleg cerkvenega kora. Fragmenti [[pilaster|pilastrov]], [[kapitel]]i in [[arhitrav]]i kot bloki kamna so ostanki antične arhitekture. Med izkopavanji v letih 1929-30 so našli temelje srednjeveške cerkve in to v območju kripte in križnega hodnika. »Ti vsi trahitni kamni najbrž izhajajo iz zelo velike, monumentalne zgradbe, katere dvonadstropna zunanja stran je delno obokana in okrašena s pilastri s korintskimi kapiteli«. <ref>Hans Lehner/Walter Bader: ''Baugeschichtliche Untersuchungen am Bonner Münster'', Bonn 1932</ref> Če je bila ta stavba zgrajena na ozemlju rimskega Bonna, ni znano. Kasnejša postavitev novega Münstra na območju cerkve iz 11. stoletja je to uničila. Kamen so uporabili za gradnjo nove cerkve. Večji del zgradbe prikazuje tri okrogle obokane niš na eni stranici in le en obokano nišo na drugi. Ti oboki, vsi 165 cm visoki, vendar različno široki (med 80 in 90 centimetrov), so od leta 1983 vključeni v Martinov relief Ernemanna Sanderja. <ref>Wilfried Hansmann: ''Die Martins-Reliefs am Bonner Martinsplatz'', in: Gero Sander (Hg.): ''Ernemann Sander'', Bonn 1997.</ref> ==== Tloris stare krstne in župnijske cerkve svetega Martina==== Na območju vzhodno od kora Münstra je tlakovan Martinsplatz in asfaltna cesta s pasom iz [[porfir]]nih blokov. Ta pas je značilna postavitev stare krstne in župnijske cerkve svetega Martina iz druge četrtine 12. stoletja. Bila je dvonadstropna rotunda s polkrožno apsido na vzhodu in dvonadstropno verando na zahodu nekoliko trapeznega tlorisa. Majhna osrednja zgradba je bila uničena v nevihti leta 1812 in so jo takrat podrli. ==== Pranger ==== [[Slika:BOMUEPRA.jpg|thumb|hochkant|Pranger pred glavnim portalom; v ozadju nad portalom je vatikanski grb kot znak basilice minor]] Pred glavnim vhodom v Műnster, na področju trga, stoji Bonnski [[Sramotilni steber|pranger]]. Stoji na trahitnih ploščah. Steber je visok 2,70 metra in je sestavljen iz rimskega [[peščenjak]]a. Okronan je s trahitno kroglo, z grbom sodnika. Zlomljeno železno sidro na polovici višine stebra je ovratnica. Steber je bil v letu 2005 poškodovan v prometni nesreči in nato obnovljen. ==== Martinov vodnjak ==== Martinov vodnjak pred zahodnim portalom je leta 1902 naredil berlinski [[kipar]] Heinrich Goetschmann (1857-1929). <ref>Lebensdaten nach: [http://www.lot-tissimo.com/de/i/3777257/heinrich-goetschmann-1857-fischbach-1929-berlin-wilmersdorf-friedrich-ii-von-preusen-bronze-dunkel lot-tissimo.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160127225459/http://www.lot-tissimo.com/de/i/3777257/heinrich-goetschmann-1857-fischbach-1929-berlin-wilmersdorf-friedrich-ii-von-preusen-bronze-dunkel |date=2016-01-27 }} abgerufen am 15. November 2013</ref> Vodnjak prikazuje ''Martini vrvež'': prizor prikazuje otroke, ki se trudijo, da bi zbrali gosi za praznik svetega Martina. <ref>{{navedi knjigo |author1=Horst-Pierre Bothien|author2=Erhard Stang |year=2003 |title=Geheimnisvolles Bonn. |url=https://archive.org/details/geheimnisvollesb0000unse|publisher=Wartberg Verlag, Gudensberg-Gleichen |isbn=3-8313-1342-3 |cobiss= |pages=}}</ref>. Med drugo svetovno vojno so bili bronasti kipi pretopljeni in leta 1958 obnovljeni po starih mavčnih modelih, delo Ingeborg von Rath. === Orgle === Orgle v zahodni galeriji je leta 1961 izdelal Johannes Klais (Bonn). === Zvonovi === Zvok je sestavljen iz osmih zgodovinsko pomembnih [[zvon]]ov. Šest večjih zvonov Martina Legrosa iz Malmedyja je iz leta 1756 in so bili posvečeni 8. decembra istega leta. Bili so zvonovi nekdanje kolegijske cerkve sv. Kasija in Florencija. Štirje večji zvonovi so bili tudi ob nedeljah in praznikih, dva manjša zvonova oznanjata uro. Z rušenjem sosednje župnijske cerkve sv. Martina so dobili tudi njena dva koherentna župnijska zvonova iz 1687 in 1757. <ref>Martin Seidler, Hrsg=Förderverein Romanische Kirchen Köln e.V., Kölner Glocken und Geläute, Sammelwerk:Colonia Romanica, IV, Köln, 1989, str. 13</ref> Dvakrat so bili zvonovi v nevarnosti, da jih uničijo. V vojnah bi jih morali pretopiti. V ta namen so jih odpeljali na pokopališče zvonov v Hamburg. Obakrat so se vrnili. Ko so drugi največji zvon dvigovali, se je strgala vrv in je padel 20 metrov in preživel. Vendar (spodnji rob zvona) je del brona odpadel. Vsi zvonovi visijo v baročnem lesenem zvoniku v 81,4 metra visokem stolpu. Zvonovi iz leta 1756 predstavljajo pomembno, še popolnoma ohranjeno enoto baročnih zvonov. == Kraljevo mesto == Bonnski Münster je bil v svoji zgodovini dvakrat priča kronanju nemških kraljev. Henrik II. Virneburg, kölnski nadškof, je okronal 1322 [[Friderik I. Habsburški |Friderika III.]] (znan kot ''Lepi'') za nemškega kralja, ko je bil predhodno za kralja izvoljen njegov bratranec [[Ludvik IV. Wittelsbaški |Ludvik IV.]] in kronan v Aachnu leta 1314. Sledila je vojna, temu pa je Friderikovo ujetništvo v rokah Ludvika vse do 1325, ko sta se dogovorila za sovladanje. Drugo kronanje je potekalo 26. novembra 1346. Tokrat je kronal nadškof Walram von Jülich na zahtevo in vztrajanje papeža, mejnega grofa Karla Moravskega za anti-kralja. [[Karel IV. Luksemburški |Karel IV.]], kot se je sam klical od tedaj dalje, je bil leta 1355 okronan za cesarja v Rimu in ustanovitelj prve nemške univerze - velja za največjega vladarja poznega srednjega veka. == Basilica minor == Na binkoštno nedeljo 1956 je apostolski nuncij Svetega sedeža, nadškof Alojzij Muench, povzdignil Münster v ''papeško baziliko minor''. »Münster je zaradi svoje zgodovinske preteklosti, lepote in monumentalnosti najbolj dragocen spomenik v mestu«, je zapisal [[papež Pij XII.]] ko je utemeljiv tak predlog. == Restavratorska dela == Trenutno (od leta 2016) se izvajajo obsežna obnovitvena dela na in v Münstru, za katere se pričakuje, da bodo stala približno 20 milijonov evrov. Cerkev naj bi bila od leta 2017 popolnoma zaprta približno dve leti in pol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Bonner Münster|Bonn Minster}} * [http://www.bonner-muenster.de/ Internetpräsenz des Bonner Münsters] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bonnu]] [[Kategorija:Bazilike v Nemčiji|Martin, Bonn]] [[Kategorija: Romanska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Cerkve svetega Martina]] {{normativna kontrola}} oltuqa58a05ghhxwdjf7ap6vs210uhb 0 436486 6682363 6682313 2026-05-28T14:23:05Z Nareto 77605 /* VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes */ 6682363 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== Članek opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor in njegovo neposredno zgodovino in tudi zgodovinsko ozadnje v katerem je aeroklub deloval v določenem obdobju, saj je za razumevanje globalne slike dogajanja večkrat potreben oris z zgodovinskim ozadnjem širše države ali družbe na sploh, da lahko bralec lažje razume določeno obdobje in njegov razvoj zaradi tega pogosto najdemo velikov podatkov, ki niso neposredno povezani z aeroklubom so pa imeli pomemben posredni vpliv na njegov razvoj ali na blaginjo v širši civilni družbi. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odptja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] s0v3jeeash2kj9x8zl94nnz26q3xv55 6682367 6682363 2026-05-28T14:31:28Z Nareto 77605 /* Zgodovina */ 6682367 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== Članek opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor in njegovo neposredno zgodovino in tudi zgodovinsko ozadnje v katerem je aeroklub deloval v določenem obdobju, saj je za razumevanje globalne slike dogajanja večkrat potreben oris z zgodovinskim ozadnjem širše države ali družbe na sploh, da lahko bralec lažje razume določeno obdobje in njegov razvoj zaradi tega pogosto najdemo velikov podatkov, ki niso neposredno povezani z aeroklubom so pa imeli pomemben posredni vpliv na njegov razvoj ali na blaginjo v širši civilni družbi ter letenju za zabavo, ki je vse skozi veljalo za luksuzno dejavnost, ki ni nikoli bila namenjena ljudskim množicam. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odptja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] p1cjc46funiuvbwcra3jj5n1x54h93f 6682369 6682367 2026-05-28T14:48:04Z Nareto 77605 /* Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja */ 6682369 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== Članek opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor in njegovo neposredno zgodovino in tudi zgodovinsko ozadnje v katerem je aeroklub deloval v določenem obdobju, saj je za razumevanje globalne slike dogajanja večkrat potreben oris z zgodovinskim ozadnjem širše države ali družbe na sploh, da lahko bralec lažje razume določeno obdobje in njegov razvoj zaradi tega pogosto najdemo velikov podatkov, ki niso neposredno povezani z aeroklubom so pa imeli pomemben posredni vpliv na njegov razvoj ali na blaginjo v širši civilni družbi ter letenju za zabavo, ki je vse skozi veljalo za luksuzno dejavnost, ki ni nikoli bila namenjena ljudskim množicam. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odptja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] b2tucsvp55au596pek56c8c7s07wxdp 6682372 6682369 2026-05-28T14:54:04Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6682372 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== Članek opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor in njegovo neposredno zgodovino in tudi zgodovinsko ozadnje v katerem je aeroklub deloval v določenem obdobju, saj je za razumevanje globalne slike dogajanja večkrat potreben oris z zgodovinskim ozadnjem širše države ali družbe na sploh, da lahko bralec lažje razume določeno obdobje in njegov razvoj zaradi tega pogosto najdemo velikov podatkov, ki niso neposredno povezani z aeroklubom so pa imeli pomemben posredni vpliv na njegov razvoj ali na blaginjo v širši civilni družbi ter letenju za zabavo, ki je vse skozi veljalo za luksuzno dejavnost, ki ni nikoli bila namenjena ljudskim množicam. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 7j2cekdagfozzjp2jto7o930a7tnnmj 6682387 6682372 2026-05-28T17:03:26Z Nareto 77605 /* Zgodovina */ 6682387 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]] Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa umešča dogajanje tudi v širše zgodovinsko ozadje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja in širše slike je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj ti dejavniki bistveno oblikujejo pogoje delovanja letalskih organizacij. Zato v besedilu najdemo tudi številne podatke, ki niso neposredno vezani na sam aeroklub, vendar so imeli pomemben posreden vpliv na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Prav tako so vplivali na širšo civilno družbo, gospodarsko raven ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki je razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov in ne širšim družbenim množicam. [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]] V tem kontekstu je treba poudariti tudi, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo letenja kot splošne pravice ali kot dejavnosti, ki bi morala biti v celoti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V realnosti pa gre v veliki meri za dejavnost, ki je tesno povezana z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja in operacij, zaradi česar v tržnem gospodarskem sistemu dostopnost ostaja omejena na tiste, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo kot dejavnost zahtevno in kapitalsko intenzivno, pri čemer so viri za njegovo izvajanje rezultat individualnega dela, znanja in zaslužka posameznikov. Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je tako prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes leti v komercialnem letalstvu po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko ne povsem neposredno opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost kaže predvsem v kadru, ki ga je organizacija skozi desetletja proizvedla in ki predstavlja pomemben prispevek k letalski stroki širše civilne družbe. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 7woacy5x1ljcl4o5lpz0gaxa7w80y2r 6682388 6682387 2026-05-28T17:07:31Z Nareto 77605 /* Zgodovina */ 6682388 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]] Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa umešča dogajanje tudi v širše zgodovinsko ozadje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja in širše slike je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj ti dejavniki bistveno oblikujejo pogoje delovanja letalskih organizacij. Zato v besedilu najdemo tudi številne podatke, ki niso neposredno vezani na sam aeroklub, vendar so imeli pomemben posreden vpliv na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Prav tako so vplivali na širšo civilno družbo, gospodarsko raven ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki je razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov in ne širšim družbenim množicam. [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]] V tem kontekstu je treba poudariti tudi, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo letenja kot splošne pravice ali kot dejavnosti, ki bi morala biti v celoti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V realnosti pa gre v veliki meri za dejavnost, ki je tesno povezana z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja in operacij, zaradi česar v tržnem gospodarskem sistemu dostopnost ostaja omejena na tiste, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo kot dejavnost zahtevno in kapitalsko intenzivno, pri čemer so viri za njegovo izvajanje rezultat individualnega dela, znanja in zaslužka posameznikov. Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je tako prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes leti v komercialnem letalstvu po svetu in deluje na agenciji ali v vojski. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko ne povsem neposredno opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost kaže predvsem v kadru, ki ga je organizacija skozi desetletja proizvedla in ki predstavlja pomemben prispevek k letalski stroki širše civilne družbe. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 7hi8rv3ltu9hzi559gxu4x8bsat5stk 6682426 6682388 2026-05-28T19:56:18Z Nareto 77605 /* Zgodovina */ 6682426 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]] Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa umešča dogajanje tudi v širše zgodovinsko ozadje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja in širše slike je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj ti dejavniki bistveno oblikujejo pogoje delovanja letalskih organizacij. Zato v besedilu najdemo tudi številne podatke, ki niso neposredno vezani na sam aeroklub, vendar so imeli pomemben posreden vpliv na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Prav tako so vplivali na širšo civilno družbo, gospodarsko raven ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki je razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov in ne širšim družbenim množicam. [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]] V tem kontekstu je treba poudariti tudi, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo letenja kot splošne pravice ali kot dejavnosti, ki bi morala biti v celoti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V realnosti pa gre v veliki meri za dejavnost, ki je tesno povezana z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja in operacij, zaradi česar v tržnem gospodarskem sistemu dostopnost ostaja omejena na tiste, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo kot dejavnost zahtevno in kapitalsko intenzivno, pri čemer so viri za njegovo izvajanje rezultat individualnega dela, znanja in zaslužka posameznikov. Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je tako prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes leti v komercialnem letalstvu po svetu in deluje na agenciji ali v vojski. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko ne povsem neposredno opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost kaže predvsem v kadru, ki ga je organizacija skozi desetletja proizvedla in ki predstavlja pomemben prispevek k letalski stroki širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim zasebnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim letalom, zato aeroklub pogosto predstavljajo edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudi zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega letalstva bodisi civilnega oziroma prometnega pilotiranja reaktivnih letal. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno ruštvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] oyt4tix7gc9odjgogku96rvkxaybnsd 6682427 6682426 2026-05-28T20:04:32Z Nareto 77605 /* Zgodovina */ 6682427 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]] === Uvod === Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]] V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov. Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] bhv0l7fhwjwlrzkrrfpm30cfp8htyek 6682507 6682427 2026-05-29T09:26:47Z Nareto 77605 /* Uvod */ 6682507 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]] V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov. Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] sro58fdmnyan9cogy6bswtlcp4ssjm7 6682508 6682507 2026-05-29T09:27:10Z Nareto 77605 /* Uvod */ 6682508 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] ck048hzo7s6l5mpv2t6rp5fwqrj2wnh 6682536 6682508 2026-05-29T10:53:21Z Nareto 77605 /* Uvod */ 6682536 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Savinjsko dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akaflieg Graz (Akademische Fliegergruppe Graz) je bial ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] fpi6a4jvdyl3zshmdqcgt9kz9yjduhi 0 445079 6682540 6673213 2026-05-29T11:06:48Z Nareto 77605 6682540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik |airline=Croatia Airlines |IATA=OU |ICAO=CTN |callsign=CROATIA |founded=7. avgust 1989 |hubs=[[Letališče Franjo Tuđman]] |secondary_hubs= |logo=Croatia Airlines Logo.svg |frequent_flyer=[[Miles & More]] |alliance=[[Star Alliance]] |subsidiaries=Amadeus Croatia<br />Obzor putovanja |fleet_size=17 letal |destinations=46 destinacij<br>55 rednih linij<br>10 čarterskih linij |company_slogan="Više od udobnog leta."<br>“More than a comfortable flight.” |headquarters=[[Buzin, Zagreb]], [[Hrvaška]] |key_people=CEO Jasmin Bajić<br>PSB Zlatko Mateša |revenue={{increase}} 292 milijona EUR (2025) |operating_income= |num_employees=1022 (2025) |website=[http://www.croatiaairlines.com www.croatiaairlines.com] |image= |image_size=250 |logo_size=250 |focus_cities=[[Letališče Dubrovnik]]<br />[[Letališče Split]] |caption= |notes='''Osnovni kapital''': 135.387.953 EUR (2025)<br>'''Potniki''': 2.04 milijona letno (2025)<br>'''Blok ure letno''': 38 227 ur letenja (2025)<br>'''Letno število letov''': 27 272 letov (2025)<br>'''Code share partnerji''': 18 letalskih družb}} '''Croatia Airlines''' je [[hrvaška|hrvaški]] [[nacionalni letalski prevoznik]] in članica [[Star Alliance]] ter feeder carrier za Zagreb, Split in Dubrovnik prepoznana kot strateškega pomena za Hrvaško gospodarstvo. Sedež podjetja je v [[Buzin, Zagreb|Buzinu, Zagreb]]. Družba izvaja [[Redna letalska linija|redne]] lete poleti na 46 [[Evropa|evropskih]] destinacij, notranje lete po hrvaški (ang. PSO public service obligation) in [[Čarterski let|čarterske]] polete na zahtevo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/dodatne-usluge/charter-prijevoz/nasa-usluga?langid=hr|title=Croatia Airlines - Zatražite uslugu charter prijevoza|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Matično letališče družbe je [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebško letališče]], osredotočena letališča sta [[Letališče Split|Split]] in [[Letališče Dubrovnik|Dubrovnik]]. == Zgodovina == [[Slika:CTN_HQ.jpg|sličica|Uprava CTN v [[Buzin, Zagreb|Buzinu]]]] Družba je bila ustanovljena 7. avgusta 1989 pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines). Operacije je pričela izvajati z enim letalom tipa [[Cessna 402|Cessna 402C]], ukvarjala pa se je s prevozom pošiljk [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[United Parcel Service|UPS]]. === 1990: Prvi potniški leti === Po prvih hrvaških [[Demokracija|demokratičnih]] volitvah 23. julija 1990 se je družba ''Zagal'' preimenovala v Croatia Airlines. Leto kasneje, 1991, je družba podpisala strateško pogodbo s slovensko [[Adria Airways|Adrio Airways]] in začela z najetim [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] leteti v domačem prometu. 5. maja 1991 je družba opravi prvi let na relaciji [[Zagreb]]-[[Split]], leto pa končala s prometom 140.000 prepeljanih potnikov. Po krajši prekinitvi poletov zaradi [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojne agresije na Hrvaško]] leta 1992 družba od [[Nemčija|nemške]] [[Lufthansa|Lufthanse]] kupi tri letala tipa [[Boeing 737]]. S povečano floto se družba vključi v mednarodni letalski promet in postane članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA)]]. V letu 1992 družba prepelje 238.000 potnikov. Družba leta 1993 z nakupom dveh [[ATR 42|ATR-42]] in dveh Boeingov 737 razširja floto in povečuje potniški promet. Podjetje odpre podružnico v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] in poslovalnico na [[Reka, Hrvaška|Reki]], v [[Pulj|Pulju]] in [[Zadar|Zadru]]. Potniška agencija ''Obzor'' postane lastništvo družbe in organizira individualna in skupinska potovanja na vse destinacije Croatia Airlinesa. Število prepeljanih potnikov naraste na 473.000. Naslednje leto (1994) število potnikov vsak dan narašča, milijontega potnika pa obeležijo 9. junija na letu Zagreb-Frankfurt. V tem letu družba prepelje papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. iz [[Rim|Rima]] v Zagreb. Nekaj dni pred [[Božič|božičem]] odprejo poslovalnico v Splitu, število prepeljanih potnikov znaša 660.000. Flota družbe se leta 1995 z nakupom še enega ATR-42 razširi na osem letal, ustvari se [[program pogostih letov]] (Frequent Flyer) za potnike Croatia Airlines. Podjetje odpre šest novih podružnic v evropskih mestih ([[Skopje]], [[Zürich]], [[München]], [[Berlin]], [[Düsseldorf]], [[London]]). 18. septembra obeležijo dvamilijontega potnika na letu Zagreb-[[Amsterdam]], število prepeljanih potnikov naraste na 700.000. 28. novembra 1996 družba odpre podružnico v [[Sarajevo|Sarajevu]] in tako postane prva evropska in svetovna letalska družba, ki to mesto poveže z rednimi potniškimi leti. Leto končajo s 823.000 prepeljanimi potniki. Leta 1997 družba prevzame letalo tipa [[Airbus A320]], poimenovan »Rijeka« in skupaj s hrvaško turistično skupnostjo odpre podružnico v Amsterdamu. Število prepeljanih potnikov stabilno narašča, leta 1997 družba prepelje 886.000 potnikov. [[Slika:Croatia_Airlines_MD-82;_YU-ANO,_June_1991_DTV_(5164294148).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] 1991 ]] 1. januarja 1998 družba postane članica [[Združenje evropskih letalskih družb|Združenja evropskih letalskih družb]] (AEA Association of European Airlines). Floti se pridruži letalo tipa [[Airbus A319]], imenovan »Zadar«, istega leta pa podjetje odpre podružnice na [[Dunaj|Dunaju]], v Rimu in [[Pariz|Parizu]]. Junija k floti dodajo še en Airbus A319 (»Zagreb«) in drugič prevažajo papeža Janeza Pavla II. V letu 1998 prepeljejo 919.000 potnikov. 27. maja 1999 na zagrebškem letališču obeležijo petmilijonto potnico družbe, pred začetkom turistične sezone pa floto obogatijo s še dvema letaloma tipa Airbus A319 in Airbus A320. Floto sočasno dopolnjujejo z nakupom letal proizvajalca [[Airbus]] in prodajo Boeingov 737. Leta 1999 družba prepelje 921.000 potnikov. === 2000: Družba podira rekorde in Star Alliance članstvo === [[Slika:Croatia_Airlines_Boeing_737-230;_9A-CTA@LHR;13.04.1996_(4992968728).jpg|sličica|[[Boeing 737|Boeing 737-230]] 1996 ]] [[Slika:Aircraft_Hangar.jpg|sličica|Croatia Airlines tehnika pridobi certifikat 145 za vzdrževanje letal 2001]] Leta 2000 družba s prevzemom dveh letal Airbus A319 in Airbus A320 zaključi prvo fazo obnove flote. Julija družba uvede sistem avtomatskega izdajanja vozovnic in prvič v enem letu prepelje več kot milijon potnikov. 5. maja 2001 v Splitu obeležijo desetletnico prvega komercialnega poleta s hrvaškimi nacionalnimi oznakami. 25. oktobra od nemških letalskih organov prejmejo certifikat [[JAR 145]], tj. dovoljenje, s katerim lahko opravljajo bazno in linijsko vzdrževanje letal v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. V primerjavi z letom 2000 v letu 2001 prepeljejo 17 % več potnikov, skupaj 1.242.468. [[Slika:Croatia_Airlines_BAe_146-200;_G-OZRH,_May_2002_(4845238826).jpg|sličica|[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] 2002 ]] Leta 2002 družba omogoči internetno rezervacijo vozovnic poslovnega in ekonomskega razreda ter v promet vključi najeto letalo [[British Aerospace 146|BAe 146]] (znan kot »Jambolino«). V frankfurtski podružnici obeležijo desetletnico prvega mednarodnega leta, z [[Lufthansa Technik|Lufthanso Technik]] pa podpišejo pogodbo za vgradnjo okrepljenih vrat pilotske kabine na štirinajst Lufthansinih letal. Certifikat JAR 145 jim podaljšajo za dve leti, z letali pa prepeljejo 6,4 % več potnikov kot leto prej, skupaj 1.322.284. [[Slika:Croatia_Airlines_ATR_ATR-42-300_9A-CTU_(21833697829).jpg|sličica|[[ATR 42|ATR-42-300]] 2006]] Croatia Airlines leta 2003 tretjič prevaža papeža Ivana Pavla II., 16. junija pa je družba uvrščena na seznam javnih delniških družb na zagrebški borzi. Desetmilijontega potnika v zgodovini družbe zabeležijo na letu Split-Frankfurt, od 1. oktobra pa uveljavijo novo regulacijo cen letalskih kart v skladu z odobritvijo Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA). Tarife za lete iz Hrvaške so izražene v [[Evro|evrih]] in ne [[Kuna (valuta)|hrvaških kunah]]. V letu skupaj prepeljejo 1.468.410 potnikov, 11 % več kot leta 2002. Rekord v številu prepeljanih potnikov je zabeležen leta 2004, družba je namreč v enem letu prepeljala 1.531.248 potnikov (4,3 % več kot leto prej). Tega leta so letala dobila preobrazbo (nov zunanji izgled), od Lufthanse pa 25. marca najamejo Airbus A319 za dodatno povečanje flote. 18. novembra se družba včlani v zvezo [[Star Alliance]], 23. novembra pa obeleži petnajstletnico hrvaške letalske družbe. Prvi let z oznakami Star Alliance opravijo na liniji Pulj-Zadar-Zagreb, prvi mednarodni let pa na liniji Skopje-Zagreb. [[Slika:Croatia_Airlines_A320_landing_at_Amsterdam_Schiphol_Airport.jpg|sličica|CTN postane [[Star Alliance]] članica 2004]] 27. oktobra 2005 je spletna stran letalske družbe dobila preobrazbo, ki omogoči lažje iskanje in branje vizualnih, vsebinskih in strukturnih novic potovanj z letalom. Decembra Croatia Airlines uspešno opravi zahteven preizkus varnosti ''IATA Operational Safety Audit'' in obnovi varnostni certifikat. Družba uvede telefonski nakup vozovnic, prepelje pa 1.555.033 potnikov (2 % več kot leta 2004). Podjetje v sodelovanju z [[BH Airlines]] 17. januarja 2006 opravi promocijski let na povezavi [[Mostar]]-Zagreb in kmalu zatem doseže sodelavo s [[Portugalska|portugalskim]] nacionalnim prevoznikom [[TAP Portugal]]. Septembra na letu Frankfurt-Zagreb zabeležijo petnajstmilijontega potnika. Z začetkom zimskega reda letenja postane Croatia Airlines prva letalska družba v regiji, ki uvede in v popolnosti začne uporabljati elektronske vozovnice. V tem letu prepeljejo 1.577.277 potnikov. Aprila [[2007]] podjetje zamenja informacijski sistem na skupinsko platformo Star Alliancea in maja podpiše pogodbo o nakupu letala tipa [[Bombardier Dash 8|Dash 8-Q400]] kanadskega proizvajalca [[Bombardier Aerospace]]. Julija prejme ugledno nagrado za integracijo procesa plačila letalskih kart preko interneta, prepelje pa 1.715.027 potnikov. Bombardier Aerospace maja 2008 družbi dostavi letalo Dash 8-Q400 (»Slavonija«), drugo letalo istega tipa z imenom »Lika« pa dostavi 1. avgusta. S tem so pričeli z obnovo flote kratkih poletov. Družba podpiše pogodbo za dostavo še dveh [[Bombardier Dash 8|Q400 NextGen]], uvedejo pa izdajo letalskih kart na bankomatih Privredne banke Zagreb. Oktobra odprejo svoj hangar na zagrebškem letališču, v letu pa prepeljejo 1.868.869 potnikov. Leta 2009 družba obnovi lete v [[Barcelona|Barcelono]] in [[Göteborg]] ter prejme še dve naročena Dash 8-Q400. Uvedejo nov poslovni sistem in standard poslovanja in obeležijo dvajsetmilijontega potnika. Število prepeljanih potnikov: 1.752.000. === 2010: eCommerce, Best Buy Award === [[Slika:ZLZ_na_Božić.jpg|sličica|Flota Croatia Airlines Zagreb]] [[Slika:CA_9A-CTL_spoilers_deployed.jpg|sličica|Croatia Airlines A319 Zagreb ]] V sklopu eCommerce projekta je družba leta 2010 uvedla uslugo po imenu Let po meri, ki potnikom omogoča izbiro leta tako, da sami načrtujejo potovanje z izbiro cene, mestom odhoda in prihoda. Prav tako odprejo [[Facebook]] stran, v floto se pridružita še dva Dash 8-Q400 (»Zagorje« in »Primorje«), v mrežo destinacij pa dodajo še [[Grčija|grške]] [[Atene]]. K rezervaciji vozovnic dodajo možnost prevoza na in z letališča (Transfer) ter možnost pogovora ob rezervaciji (za vprašanja potnikov). Družba prejme številne nagrade za spletni dizajn in eCommerce. Število prepeljanih potnikov: 1.640.613. Leta 2011 v neodvisni raziskavi GfK družba prejme certifikat [[Best Buy Award]] v kategoriji letalskih družb. Obeležijo dvajsetletnico prvega potniškega leta, 5. junija iz Zagreba v Rim prepeljejo [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] in cerkvene dostojanstvenike. Na začetku oktobra je družba izdala aplikacijo za [[iPhone]] in nove funkcionalnosti spletne strani. Število prepeljanih potnikov: 1.878.946. Januarja 2012 družba izda aplikaciji za [[iPad]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]], aprila pa predstavijo nov izgled kabine letal Airbus A319 z [[Usnje|usnjenimi]] sedeži. Prav tako uvedejo nove povezave Zadar-Frankfurt, Zadar-Pariz in Split-[[Beograd]]. 27. junija podpišejo dogovor z [[US Airways]] o [[code-share]] poletih med [[Združene države Amerike|ZDA]] in Hrvaško. Število prepeljanih potnikov: 1.951.501. Leta 2013 v redni red letenja uvedejo neposredni povezavi Pulj-Frankfurt in Split-[[Kassel]]. V tem letu so sprejeli program restrukturiranja podjetja do leta 2015 s spremembami poslovnega modela. Decembra na zagrebškem letališču uspešno opravijo največji tehnični pregled komercialnih letal. Z [[United Airlines]] sklenejo dogovor o prevozu potnikov med Hrvaško in ZDA pod ''code-share'' poleti. Število prepeljanih potnikov: 1.796.885. Mednarodni spletni portal AirlineRatings.com je leta 2014 v raziskavi, ki je vključevala 448 letalskih prevoznikov, Croatia Airlines ocenil z najvišjo oceno (sedem zvezdic) in družbo uvrstil med najvarnejše letalske prevoznike. Družba je uvedla sezonske lete Split-Atene, obeležili pa so petindvajsetletnico podjetja. Od prvega komercialnega leta so letala prevoznika opravila 470.000 poletov in prepeljala več kot 29.000.000 potnikov. Število prepeljanih potnikov: 1.825.063. Leta 2015 so začeli z izgradnjo tretjega hangarja družbe, ki je prilagojen za najzahtevnejše tehnične operacije na letalih Airbus. 25. aprila so uvedli neposredne lete na relaciji Dubrovnik-[[Nica]]. ''Code-share'' operacije z [[Singapore Airlines]] in [[Air Canada]] so pričeli v maju in oktobru. Družba se je s proizvajalcem letal Airbus dogovorila za nakup štirih modernih letal tipa [[Airbus A320NEO|Airbus A320neo]], ki bodo zamenjali starejše A319. Prve A320neo naj bi Croatia Airlines dobila leta 2021. Število prepeljanih potnikov: 1.849.676.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/povijest|title=Croatia Airlines - Povijest|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> Leta 2016 Croatia Airlines prvič v zgodovini širi svojo mrežo evropskih destinacij na 4 nove destinacije v eni sezoni in maja uvaja direktne lete iz Zagreba v Lizbono, Milano, Prago in Sankt Peterburg. Po študiji podjetja Air Help, specializiranega za ocenjevanje kakovosti civilnega zračnega prometa, se je Croatia Airlines uvrstila na 8. mesto na svetu po izpolnjevanju pravic potnikov, na letalskem sejmu Farnborough, kjer so podelili prestižne svetovne nagrade – The World Airline Awards, pa je bila Croatia Airlines imenovana za eno najboljših letalskih družb v vzhodni Evropi in se uvrstila na 4. mesto. V letu 2016 razvijamo storitve za uporabnike digitalnih kanalov. Potnikom smo ponudili novo mobilno aplikacijo, ki lastnikom mobilnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iPhone med drugim omogoča nakup letalskih kart, prijavo na let in prevzem vstopnih kart. Podjetje je zaključilo razvoj lastne spletne prijave na let, ki potnikom zagotavlja še bolj enotno in kakovostno storitev. Decembra smo na spletni strani implementirali nov uporabniški vmesnik za spletni prodajni sistem. Milijonti potnik je bil zabeležen najzgodneje v zgodovini družbe – 15. julija. Poslovno leto 2016 se je končalo z neto dobičkom v višini 8.042.000 kun. Število prepeljanih potnikov: 1.939.000 Leta 2018 je Croatia Airlines beležila dvo‑milijontnega potnika v enem letu, kar kaže na pomembno rast. Septembra 2019 propade letalska družba Adria Airways, ki je imela dolgo zgodovino sodelovanja in delovanja na Hrvaškem, Croatia Airlines pridobi s tem veliki tržni delež iz Slovenije. Leta 2019 je Croatia Airlines ponosno praznovala svojo 30. obletnico. V slavnostnem letu so podjetje in njegovi potniki leteli pod sloganom »Že 30 let ustvarjamo spomine«, ki so ga, tako kot vizualni slogan ob obletnici, izbrali in ustvarili zaposleni v podjetju. V okviru rednega programa vzdrževanja letal se je začela vizualna osvežitev flote, na vseh letalih pa je bil povečan logotip CROATIA. Od prvega leta 5. maja 1991 do 7. avgusta 2020, ko se uradno praznuje rojstni dan podjetja, saj je bil na ta dan leta 1989 v Zagrebu registriran letalski prevoznik Zagreb Airlines d.d. (Zagal), so letala Croatia Airlines opravila skupno 603.000 letov in prepeljala 39.240.000 potnikov. Med turistično sezono je podjetje v rednem prometu letelo neposredno na 38 destinacij v 24 državah. V okviru nenehnega izboljševanja kakovosti storitev je bil junija uveden nov meni poslovnega razreda, ki je v prvi vrsti motiviran z jedmi zagrebške kuhinje. Julija je bila prenovljena in osvežena mobilna aplikacija za naprave z operacijskima sistemoma iOS in Android, ki je na voljo v angleškem, nemškem, francoskem in hrvaškem jeziku. Praznovanje 30. obletnice ustanovitve je potekalo 17. septembra v tehničnem centru podjetja na letališču Zagreb, udeležili pa so se ga predsednik vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković, visoki gostje iz hrvaškega političnega in gospodarskega življenja, predstavniki mednarodnih letalskih združenj in organizacij, številni poslovni partnerji podjetja iz države in tujine ter zaposleni v podjetju. 12. novembra je bil na letu iz Frankfurta v Zagreb zabeležen 40-milijonti potnik v zgodovini podjetja. === 2020: === [[Slika:9A-CAE_@_FRA,_2024-08-10.jpg|sličica|[[Airbus A220]] Frankfurt 2024]] Leta 2020 je COVID-19 močno prizadel poslovanje: po podatkih letnega poročila je Croatia Airlines prepeljala 618.123 potnikov v letu 2020, kar je padec 72 % glede na leto pred pandemijo. Zaradi zmanjšane povpraševanja so se pojavili veliki finančni izzivi: operativni in neto izguba sta bila visoka. Načrt je, da bodo do konca prenove prešli na enotno floto (''single‑type''), kar naj bi poenostavilo operativne stroške, vzdrževanje in povečalo učinkovitost. Leta 2022 Croatia Airlines novembra oddala trdno naročilo za 6 letal Airbus A220-300. Leta 2024 se potrdi naročilo za 15 letal A220 od tega 12x varianto 300 in 3x varianto 100. Ob 35. obletnici ustanovitve (7. avgusta 2024) je Croatia Airlines izvedla simboličen mednarodni let z novim A220‑300 letalom na zgodovinski relaciji Zagreb–Frankfurt — isto linijo, po kateri je bil njihov prvi mednarodni let leta 1992. Leta 2024 je družba poročala o sodelovanju s 17 code‑share partnerji, med njimi številne letalske družbe iz Star Alliance ter nekaj iz SkyTeam, kar izkazuje širjenje svoje povezljivosti. Glavni izzivi: finančna stabilnost zaradi pandemije, stroški prenove flote, upravljanje stare flote do dokončne izločitve. Priložnosti: bolj varčna in sodobnejša flota (A220), trajnostni razvoj, boljše povezave znotraj Evrope in globalno, okrepljena mreža prek partnerstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/resources/dokumenti/korporativno-upravljanje/godisnja-izvjesca/annual-report-2024.pdf|title=Letno poročilo družbe|date=2024|accessdate=19.1.2026|publisher=Croatia Airlines}}</ref> == Mejniki == * 7.avgust 1989 ustanovitev podjetja pod imenom ''Zagal'' (Zagreb Airlines) * 23. julij 1990 sprememba imena iz ''Zagal'' v ''Croatia Airlines d.d''. Postane nacionalni letalski prevoznik za potnike, tovor in pošto * 5. maja 1991 prvi komercialni domači potniški let na relaciji Zagreb-Split z [[Adria Airways|adriskim]] letalom [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] * 5. aprila 1992 prvi mednarodni let na relaciji Zagreb-Frankfurt z adriskim letalom McDonnell Douglas MD-82 *1993 odpiranje podružnice v Frankfurtu in poslovalnic v Reki, Pulju in Zadru *1993 nakup prvih letal [[ATR 42]] in Lufthansinih [[Boeing 737|Boeing 737-230 Advanced]] *9. junij 1994 obeležen milijonti potnik na letu Zagreb-Frankfurt *18. september 1995 družba doseže 2-milijontega potnika na letu Zagreb-Amsterdam *1997 nakup letal [[Airbus A320]] in A319 *1. januar 1998 družba postane član Združenja evropskih letalskih družb AEA Association of European Airlines *2000 družba prvič preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno *25. oktober 2001 pridobitev certifikata JAR-145, dovoljenje za bazno in linijsko vzdrževanje letal po evropskih standardih *18. november 2004 včlanitev v Star Alliance *2008 nakup letal [[Bombardier Dash 8|De Havilland Canada Dash 8]] *2017 družba prvič preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2020 Covid-19 pandemija povzroči največji padec potnikov (-72%) v zgodovini na vsega 618 tisoč potnikov letno *2022 družba ponovno preseže 1 milijon prepeljanih potnikov letno in se odloči za prehod na enotno floto letal enega tipa A220 *29. julij 2024 prvi novi [[Airbus A220]] 9A-CAE prispel v floto *2025 družba ponovno preseže 2 milijona prepeljanih potnikov letno *2025 razširjena mreža na ~50+ evropskih destinacij v času poletne sezone === Statistika === {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Število prepeljanih potnikov |Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto || Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon)||Leto ||Št. (milijon) |- ||1991 ||0,140 ||1992 ||0,238 ||1993||0,47|| 1994||0,66 ||1995 ||0,7 ||1996 ||0,8 |- ||1997||0,9||1998||0,9||1999||0,9||2000||1,2||2001||1,2||2002||1,3 |- ||2003||1,5||2004||1,5||2005||1,6||2006||1,6||2007||1,7||2008||1,8 |- ||2009||1,7||2010||1,6||2011||1,8||2012||1,9||2013||1,7||2014||1,8 |- ||2015||1,8||2016||1,9||2017||2,1||2018||2,1||2019||2,1||2020||0,618 |- ||2021||0,78||2022||1,4||2023||1,7||2024||1,8||2025||2,04|| | |} == Destinacije == {| class="wikitable sortable" |+Linije Croatia Airlines<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/Planiranje-i-rezervacije/Nase-destinacije|title=Croatia Airlines - Naše destinacije u Europi|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.croatiaairlines.com/our-destinations|title=our destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/routes|title=Croatia Airlines routes and destinations|accessdate=1.7.2025}}</ref> ! colspan="6" |EVROPA |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče !Opomba |- |[[Zagreb]] | rowspan="8" |{{CRO}} |ZAG |LDZA |[[Letališče Franjo Tuđman]] |Baza |- |[[Split]] |SPU |LDSP |[[Letališče Split|Letališče Sveti Jeronim]] |Osredotočeno mesto |- |[[Dubrovnik]] |DBV |LDDU |[[Letališče Dubrovnik|Letališče Ruđer Bošković]] |Osredotočeno mesto |- |[[Zadar]] |ZAD |LDZD |[[Letališče Zadar]] | |- |[[Pulj]] |PUY |LDPL |[[Letališče Pulj]] | |- |[[Brač]] |BWK |LDSB |[[Letališče Bol|Letališče Brač]] | rowspan="3" |sezonsko |- |[[Reka, Hrvaška|Reka]] |RJK |LDRI |[[Letališče Reka]] |- |[[Osijek|Osjek]] |OSI |LDOS |[[Letališče Osijek|Letališče Osjek]] |- |[[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] | rowspan="6" |{{GER}} |FRA |EDDF |[[Letališče Frankfurt]] | |- |[[München]] |MUC |EDDM |Letališče München | |- |[[Berlin]] |BER |EDDB |Letališče Berlin Brandenburg | rowspan="4" |sezonsko |- |[[Düsseldorf]] |DUS |EDDL |Letališče Düsseldorf |- |[[Hamburg]] |HAM |EDDH |Letališče Hamburg |- |[[Stuttgart]] |STR |EDSS |Letališče Stuttgart |- |[[Pariz]] | rowspan="3" |{{FRA}} |CDG |LFPG |[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] | |- |[[Lyon]] |LYS |LFLL |Letališče Lyon | rowspan="2" |sezonsko |- |[[Nantes]] |NTE |LFRS |Letališče Nantes |- |[[London]] | rowspan="2" |{{UK}} |LHR |EGLL |[[Letališče London Heathrow]] | |- |[[London]] |LGW |EGKK |Letališče London Gatwick |sezonsko |- |[[Dublin]] | rowspan="2" |{{IRE}} |DUB |EIDW |Letališče Dublin |sezonsko |- |Shannon |SNN |EINN |Letališče Shannon |čarterji |- |[[Belfast]] |{{NIR}} |BFS |EGAA |Letališče Belfast |čarterji |- |[[Carigrad|Istanbul]] |{{TUR}} |IST |LTFM |Letališče Istanbul | |- |[[Amsterdam]] |{{NLD}} |AMS |EHAM |[[Letališče Schiphol]] | |- |[[Bruselj]] |{{BEL}} |BRU |EBBR |Letališče Bruselj | |- |[[Stockholm]] | rowspan="4" |{{SWE}} |ARN |ESSA |Letališče Stockholm Arlanda |sezonsko |- |Luleå |LLA |ESPA |Letališče Luleå | rowspan="3" |čarterji |- |Skellefteå |SFT |ESNS |Letališče Skellefteå |- |Örnsköldsvik |OER |ESNO |Letališče Örnsköldsvik |- |[[Oslo]] |{{NOR}} |OSL |ENGM |Letališče Oslo |sezonsko |- |[[Rovaniemi]] |{{FIN}} |RVN |EFRO |Letališče Rovaniemi |čarterji - božičkova dežela |- |[[København]] |{{DNK}} |CPH |EKCH |Letališče Kobenhavn | |- |[[Atene]] |{{GRC}} |ATH |LGAV |Letališče Atene |sezonsko |- |[[Rim]] | rowspan="2" |{{ITA}} |FCO |LIRF |Letališče Rim | |- |[[Milano]] |MXP |LIMC |Letališče Milano |sezonsko |- |[[Madrid]] | rowspan="3" |{{ESP}} |MAD |LEMD |Letališče Madrid |sezonsko |- |[[Barcelona]] |BCN |LEBL |Letališče Barcelona | |- |[[Girona]] |GRO |LEGE |Letališče Girona–Costa Brava |čarterji |- |[[Dunaj]] |{{AUT}} |VIE |LOWW |Letališče Dunaj | |- |[[Zürich]] |{{SWI}} |ZRH |LSZH |Letališče Zürich | |- |[[Praga]] |{{CZE}} |PRG |LKPR |Letališče Praga |sezonsko |- |[[Bukarešta]] |{{ROM}} |OTP |LROP |Letališče Bukarešta |sezonsko |- |[[Sarajevo]] | rowspan="2" |{{BIH}} |SJJ |LQSA |[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo]] | |- |[[Mostar]] |OMO |LQMO |[[Mednarodno letališče Mostar|Letališče Mostar]] | |- |[[Skopje]] |{{FYROM}} |SKP |LWSK |Letališče Skopje | |- |[[Tirana]] |{{ALB}} |TIA |LATI |Letališče Tirana |sezonsko |- ! colspan="6" |AZIJA |- |[[Tel Aviv]] |{{ISR}} |TLV |LLBG |Letališče Ben Gurion |sezonsko |- |[[Bejrut]] |{{LBN}} |BEY |OLBA |Letališče Rafic Hariri |čarterji |- ! colspan="6" |AFRIKA |- |[[Kairo]] |{{EGY}} |CAI |HECA |Letališče Kairo |čarterji |- |Monastir |{{TUN}} |MIR |DTMB |Letališče Monastir Habib Bourguiba |čarterji |} == Flota == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Croatia Airlines Trenutna flota<ref>{{Navedi splet|url=http://www.croatiaairlines.com/hr/O-nama/Korporativne-informacije/flota|title=Croatia Airlines - Flota|date=|accessdate=2018-02-04|website=www.croatiaairlines.com|publisher=|last=HR|first=Croatia Airlines|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightradar24.com/data/airlines/ou-ctn/fleet|title=Croatia Airlines fleet|date=2.7.2025}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija in MSN !Opombe |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Croatia Airlines Airbus A319-112; 9A-CTG@FRA;06.07.2011 603gn (5914625179).jpg|200x200_pik]] |144/150 |4 |0 |9A-CTG (MSN0767) 9A-CTH (MSN0833) 9A-CTL (MSN1252) 9A-CTN (MSN5085) |Ni več v floti: 9A-CTI (MSN1029) D-AILH (MSN0641) ACMI Fly Air41: 9A-ZAG (MSN3443) prvo letalo dano v uporabo leta 1998 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-300]] |[[Slika:9A-ACE Airbus A220-300 (BD-500-1A11), 25.05.2025@Frankfurt Airport.jpg|203x203_pik|9A-CAE @ FRA, 2024-08-10]] |149 |6 |6 |9A-CAE (MSN 55290) 9A-CAI (MSN 55324) 9A-CAL (MSN 55350) 9A-CAM (MSN 55357) 9A-CAN (MSN 55363) 9A-CAP (MSN 55380) |prvo letalo A220-300 dano v uporabo 2024 |- |[[Airbus A220|Airbus A220-100]] | |127 |2 |1 |9A-CAO (MSN 50087) 9A-CAQ (MNS 50088) |prvo letalo A220-100 dano v uporabo 2025 |- |[[Bombardier Dash 8|Bombardier Dash 8-Q400]] |[[Slika:Croatia Airlines DHC-8-400 Dash 8; 9A-CQF@ZRH;10.02.2013 692be (8462026224).jpg|200x200_pik]] |76 |4 |0 |9A-CQC (MSN4258) 9A-CQD (MSN4260) 9A-CQE (MSN4300) 9A-CQF (MSN4301) |Ni več v floti: 9A-CQA (MSN4205) 9A-CQB (MSN4211) prvo letalo Dash dano v uporabo 2008 |- |[[ATR 72|ATR-72-600]] | |70 |1 | - |9A-ATR (MSN1387) |ACMI operira: ETF Airways |- !Skupaj ! !2104 !17 !7 ! colspan="2" | |} {| class="wikitable" style="margin:0.5em auto; text-align:center" |+'''Croatia Airlines nekdanja flota'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planespotters.net/airline/Croatia-Airlines|title=planespotters.net|date=19.3.2025|accessdate=19.3.2025|website=Plane Spotters Net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://achtungskyhawk.com/tag/n-bpu/|title=History Props are Turning: Croatia Airlines’ GA beginnings|date=19.1.2015|accessdate=19.3.2025|website=Achtung Skyhawk}}</ref> !Letalo !Slika !Skupaj !Registracija in MSN !Predstavljen !Upokojitev !Opombe |- |[[Cessna 310]] | |2 |YU-DFN (310R-1349) YU-DFO (310R-1537) |1987 |1998 |Zagal Airlines letalo YU-DFO (9A-DFO) je ohranjeno kot razstavni eksponat na tehniki Croatie Airlines (stari del letališča) |- |[[Cessna 402]] | |3 |YU-BNF (402C-0516) YU-BPX (402C-0606) YU-BPV (402C-0447) |1989 |1994 |Zagal Airlines |- |[[British Aerospace 125|Hawker Siddeley 125]] | |1 |YU-BME (256048) |1990 |1990 |Zagal Airlines |- |[[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] | |1 |YU-BPU (550-0128) |1990 |1993 |Zagal Airlines |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] |[[Slika:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Croatia Airlines AN0213075.jpg|brezokvirja]] |2 |YU-ANC (MSN 48087) YU-ANO (MSN 49440) |1990 |1991 |operirala Adria |- |[[Boeing 737|Boeing 737-200]] |[[Slika:Croatia Airlines Boeing 737-200; 9A-CTC@ZRH;20.07.1996 (6470933209).jpg|brezokvirja]] |5 |9A-CTA (MSN 22119) 9A-CTB (MSN 22116) 9A-CTC (MSN 22118) 9A-CTD (MSN 22140) 9A-CTE (MSN 22634) |1992 |1999 |prva CTN letala, kupljena od Lufthanse |- |[[ATR 42|ATR 42-300QC]] |[[Slika:Croatia Airlines ATR ATR-42-300 9A-CTU (21833697829).jpg|brezokvirja]] |3 |9A-CTS (MSN 312) 9A-CTT (MSN 317) 9A-CTU (MSN 894) |1993 |2009 |prva CTN nova letala |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:9A-CTK (16271577333).jpg|brezokvirja]] |6 |9A-CTF (MSN0258) 9A-CTM (MSN0671) 9A-CTJ (MSN1009) 9A-CTK (MSN1237) 9A-CTO (MSN2178) |1997 |2026 |ACMI: Trade Air: 9A-BTH (MSN1454) |- |[[British Aerospace 146|BAe 146-200]] |[[Slika:Croatia Airlines British Aerospace BAe-146-200 G-OZRH (27936578091).jpg|brezokvirja]] |2 |G-OZRH (MSN 047) G-FLTA (MSN 048) |2000 |2002 |ACMI: operiral Flightline |- |[[Fokker 100]] |[[Slika:9A-BTE Trade Air F100 FRA (28162773799).jpg|brezokvirja]] |1 |9A-BTE (MSN 11416) |2001 |2005 |ACMI: operiral Trade Air |- |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ 1000]] |[[Slika:Iberia Regional, EC-LJT, Bombardier CRJ-1000 (43438307210).jpg|brezokvirja]] |6 |EC-LJT (MSN 19005) EC-LPG (MSN 19021) EC-LPN (MSN 19022) EC-MLC (MSN 19048) EC-MLO (MSN 19050) EC-MNR (MSN 19052) |2017 |2019 |ACMI: operiral Air Nostrum |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1989]] [[Kategorija:Star Alliance]] {{normativna kontrola}} 5mpchkf5qv2l7leuyqufy1el35ba6l3 0 452183 6682509 6144873 2026-05-29T09:29:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682509 wikitext text/x-wiki '''Freelancerstvo''' (ang. '''freelancing''') označuje [[delo]] oz. storitev, ki jo oseba ('''svobodnjak''', '''freelancer''') opravlja za delodajalca oz. klienta, pri čemer ta dva nista v odvisnem delovnem razmerju. Freelancerje lahko opredelimo kot visoko usposobljeno podskupino [[samozaposlitev|samozaposlenih]], ki ponuja specializirane storitve za enega ali več klientov hkrati.<ref>The association of independent professionals and the self employed (2016). ''Exploring the UK freelance workforce in 2016''. London, IPSE.</ref> Pri freelancerstvu gre za svobodno opravljanje [[poklic]]a v smislu samostojnega vodenja svojega posla. V praksi zajema največ tistih poklicev, pri katerih se pojavlja vse večja potreba po fleksibilni organizaciji dela, pa naj bo to zaradi kreativnosti, večjega nadzora nad lastno produkcijo, možnosti inovacije ali boljšega zaslužka. Freelancer za razliko od [[samostojni podjetnik|samostojnega podjetnika]] ne more zaposliti nikogar.<ref>Pernarčič, R. (2010). Zločin in kazen XXX, saga o slovenskih »frilancarjih« ali samó-zaposlenih v kulturi. ''Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 50'', 19-28.</ref> Natančne pravne opredelitve freelancerjev na mednarodni ravni sicer ni, saj se statusi med državami razlikujejo. Značilna področja dela so: spletno in [[grafično oblikovanje]], [[Informacijsko-komunikacijska tehnologija|IKT]], [[Kultura|kulturne dejavnosti]], [[novinarstvo]], [[prevajanje]], [[pisanje]], [[Odvetnik|odvetništvo]].<ref>Blažič, J., Pristavec Đogić, M., Zeilhofer, N., Žagar, K. (2015). ''Statusne oblike izbranih poklicev: primerjalni pregled''. Ljubljana, Državni zbor RS.</ref> == Pomembni vidiki dela == Posamezniki se za freelancerstvo največkrat odločajo zaradi sledečih razlogov: večja delovna fleksibilnost in avtonomnost, razvijanje lastnih poslovnih želja, večji zaslužek, želja po inovacijah in drugačnem življenjskem stilu, brezposelnost.<ref name=":1">Brighton Fuse 2 (2015). ''Freelancers in the creative digital IT economy''. Brighton, Brighton fuse.</ref> Vseeno mnogim ne uspe doseči zastavljenih ciljev, saj se delo močno razlikuje od dela pri stalnem delodajalcu. Za uspešno freelancersko kariero je potrebno upoštevati več vidikov dela, lahko jih strnemo na 4 najpomembnejše: '''Delovno okolje''' – freelancerji si morajo zagotoviti delovno okolje, v katerem bodo imeli omejeno število distrakcij in bodo lahko produktivno delali. V primeru, da delajo od doma, je priporočljivo imeti prostor namenjen zgolj za delo, ki je ločen od preostalega stanovanja, saj se tako lažje vzpostavi razmejitev dela od družine. Možno je tudi delo v skupnih ([[sodelanje]]) prostorih z drugimi samozaposlenimi. Pomembna je tudi organizacija delovnega prostora oz. pisarne, kar vključuje nabavo ustrezne opreme za učinkovito opravljanje dela.<ref name=":0">White, K. (2015). Freelancing - are you ready to go solo? ''Medical writing, 24'' (3), 140-144. </ref> '''(Spletno) povezovanje''' – danes je zaradi interneta to lažje kot nekoč, sem sodi priključitev na spletna tržišča, navezovanje stikov in sodelovanje z drugimi freelancerji, poznavanje spletnih orodij (npr. virtualna pisarna, plačevanje prek interneta, projektni management)… Za freelancerje so organizirana različna izobraževanja in konference, ponekod pa se lahko vključijo tudi v zveze oz. skupnosti (npr. Freelancers Union v ZDA). Priporočeno je tudi sodelovanje z drugimi profili, npr. grafičnimi oblikovalci za oblikovanje lastne spletne strani.<ref name=":0" /> '''Trženje''' – zajema gradnjo osebne blagovne znamke, pridobivanje strank, pripravo in izvajanje tržnih aktivnosti. Trženje kreira tisti del, ki je odvisen od trga - kaj, kako in komu prodaja. S strateškim trženjem freelancerji dosežejo, da jih ciljni kupci spoznajo v luči, kot si želijo. Pri freelancerstvu je neizogibno pogajanje za ceno, zato so koristne tudi tehnike prepričevanja in veščine javnega nastopanja ob predstavitvi izdelkov.<ref name=":0" /> '''Zakonski predpisi''' – čeprav je dotično področje običajno freelancerjem najmanj blizu, gre za izjemno pomemben vidik samostojnega dela. Freelancerji morajo pogosto ravnati s pogodbami, pravnimi vprašanji, računovodstvom in drugimi poslovnimi funkcijami. Ker so področja storitev zelo raznolika, se dela razlikujejo v zahtevanih akreditacijah, certifikatih, zavarovanjih, davčnih tarifah, zato morajo freelancerji dobro poznati zakonodajo in po možnosti sodelovati z drugimi poklici ali zvezami. Predpisi se razlikujejo tudi od države do države.<ref name=":0" /> <!-- == poglavje 2 == -->== Internet kot spletni tržni prostor == Razrast interneta in digitalne tehnologije je znatno povečala priložnosti za delo freelancerjev, razširil se je razpoložljiv trg in povečale možnosti za najemanje oddaljenih delavcev. Možno je online freelancerstvo (vsi segmenti dela se zgodijo prek interneta: iskanje klienta, delo, dostava produkta) in hitro plačilo prek interneta. Veliko online zunanjega izvajanja dejavnosti (outsourcing) se izvaja za države v razvoju izven ZDA in Evrope. Spletni trg zagotavlja prostor tako za delodajalce kot freelancerje. Delodajalec je lahko vsaka fizična oseba, ki potrebuje nekoga s specifičnim znanjem, da mu pomaga pri realizaciji projekta.<ref name=":1" /> Največje spletno tržišče po številu uporabnikov in projektov je Freelancer, ki ima tudi slovensko različico. Globalno povezuje več kot 29 milijonov delodajalcev in freelancerjev iz preko 247 držav in regij. Prek tržišča delodajalci lahko najemajo freelancerje za opravljanje del predvsem na področjih razvoja programske opreme, pisanja, oblikovanja, inženiringa, prodaje in marketinga, pravnih storitev. Na portalu si freelancerji ustvarijo svoj profil, v katerem opišejo ponujene storitve, znanja, izobrazbo in primere njihovega dela, delodajalci pa objavijo projekte, ki predstavljajo njihove zahteve. Delodajalci lahko ponujajo projekte po fiksni ceni ali na urni osnovi. Po končanem delu lahko delodajalci ocenijo uspešnost freelancerjev, njihova skupna ocena je prikazana ob profilu in ima pomembno vlogo pri nadaljnjem povpraševanju. Registracija in objava projektov je brezplačna, v primeru uspešno opravljenega dela pa podjetju (spletnemu tržišču) pripada delež plačila. Večja spletna tržišča freelancerjev so še: Upwork, Fiverr, Gigster... == Prednosti in slabosti freelancerstva == Freelancerstvo ima pred odvisnim delovnim razmerjem veliko prednosti<ref name=":1" /><ref name=":2">Blackman, A. (2015). Freelance work versus a salary job: the pros and cons. Pridobljeno s https://business.tutsplus.com/tutorials/freelance-work-versus-a-salary-job-the-pros-and-cons--cms-25052</ref>: *'''Fleksibilna organizacija dela''' - gre za svobodno določanje delovnega urnika in prostora, saj lahko večino dela opravijo praktično kjerkoli, ker niso zaposleni pri enemu delodajalcu.  *'''Visoka avtonomija pri delu''' - delo poteka brez nadzora delodajalca, važen je zgolj produkt dela. Freelancerji so sami odgovorni za vse vidike dela. *'''Lastna izbira projektov in klientov''' - freelancerji sami izberejo katere projekte in za koga bodo delali, zato lahko izbirajo zgolj dela, v katerih želijo sodelovati. *'''Možnost dela brez delovnih izkušenj oz. ustrezne izobrazbe''' - svoje storitve lahko ponudi vsaka fizična fizična oseba. Kliente zanima predvsem znanje, ki je potrebno za uresničitev njihov projektov, zato izobrazba ali izkušnje niso nujen pogoj, so pa povečini vseeno zaželene, odvisno od področja. *'''Lastno postavljanje cene''' - pri zaračunavanju cen za storitve frelancerji niso omejeni, zato sami postavijo ceno (urno postavko), za katero želijo delati. O njej se kasneje še pogajajo s klienti. Vendar ima tudi nekaj slabosti<ref name=":1" /><ref name=":2" />: * '''(Ne)ugodnosti (ne)zaposlenih -''' freelancerji so prikrajšani za vrsto ugodnosti, ki jih imajo zaposleni pri stalnih delodajalcih: plačan dopust, očetovski oz. materinski dopust, zavarovanje pri delu... V zadnjih letih so se sicer močno izboljšale možnosti za ohranitev pokojnine, saj obstaja več vrst pokojninskih skladov, namenjenih samo za freelancerje oz. samozaposlene. * '''Socialna izolacija''' - predvsem pri delu od doma freelancerji preživijo del dneva v samoti brez možnosti druženja s sodelavci, kar lahko vodi k občutkom samote, slabšim medosebnim odnosom, depresiji... * '''Neravnovesje med delom in zasebnostjo''' - pri delu ni jasne ločnice med delom in zasebnostjo, zato se lahko delo razvleče čez ves dan, kar ima negativen vpliv na zasebno življenje oz. družino. * '''Nestalnost plačila''' - freelancerji nimajo zagotovljene plače, ampak je le-ta odvisna od količine projektov, na katerih delajo. Zaradi slabe ponudbe so lahko prisiljeni delati tudi po nizki urni postavki. == Stanje po svetu in v Sloveniji == Državi, ki prednjačita po številu freelancerjev sta ZDA in Indija.<ref>Zaidi, N. (2016). Top Ten Countries with Maximum Freelancers In 2016. Pridobljeno s http://www.smartearningmethods.com/top-ten-countries-with-maximum-freelancers-in-2016/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171108225706/http://www.smartearningmethods.com/top-ten-countries-with-maximum-freelancers-in-2016/ |date=2017-11-08 }}</ref> V ZDA se izraz freelancer uporablja predvsem na področju kulture, sicer jih uvrščajo pod krovni pojem neodvisnih pogodbenikov (independent contractors), kar označuje vse delavce in podjetja, ki zagotavljajo storitve za drugega in pri tem niso redno zaposleni zanj. Po podatkih letnega poročila 2017 jih je številčno več kot 55 milijonov, kar predstavlja 35% ameriške delovne sile, pri tem pa jih veliko opravlja tudi druge zaposlitve. Ustanovljena je bila tudi zveza Freelancers Union, ki nudi odvetništvo in zdravstveno zavarovanje za njene člane (freelancerje in samozaposlene), organizira tudi mesečna združenja in izobraževanja. Po njenih napovedih naj bi do leta 2027 neodvisni pogodbeniki predstavljali več kot 50% ameriške delovne sile.<ref>Freelancers Union (2017). ''Freelancing in America: 2017''. New York, ZDA.</ref> Za Indijo je značilna prenaseljenost in visok delež revščine, zato je eden izmed ukrepov države tudi povečanje vlaganja v [[Informacijsko-komunikacijska tehnologija|IKT]] in e-učenje prebivalstva. Online freelancerstvo namreč odpira veliko možnosti za delo in boljši zaslužek, poleg tega pa predstavlja možnost dela tudi ženskam, ki sicer ostajajo doma in skrbijo za družino. Število freelancerjev se veča z vedno večjim številom uporabnikov interneta in sega prek 15 milijonov posameznikov, od tega jih približno polovica dela na področju računalniškega programiranja in tehnologije. Navkljub vsemu imajo na tem področju še veliko izzivov, tako socialnih in regulativnih. Slednje je bilo mogoče pričakovati že zato, ker je online freelance relativno nov pojav, socialne prepreke pa predstavljajo trdno zasidrani pogledi indijske družbe, kjer ima stabilnost in varnost klasične službe višji ugled kot moderne oblike zaposlitve, kamor freelancerstvo sodi.<ref>Kathuria, R., Kedia, M., Varma, G., Bagchi, K., Khullar, S. (2017). ''Future of work in a digital era: the potential and challenges for online freelancing and microwork in India.'' New Delhi: Indian council for research on international economic relations.</ref> Freelancerji v Sloveniji niso samostojni podjetniki, čeprav opravljajo posebne vrste pridobitno dejavnost. Z davčnega vidika so izenačeni z vsemi drugimi osebami, ki opravljajo dejavnost in katerih dohodek se všteva v dohodnino.<ref>e-VEM, Državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnike (2016). Pridobljeno s http://evem.gov.si/info/podpogoji/drugiPogoj/12655/prikaziDrugiPogoj/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180906195413/http://evem.gov.si/info/podpogoji/drugiPogoj/12655/prikaziDrugiPogoj/ |date=2018-09-06 }}</ref> Za Slovenijo ni bilo objavljenega še nobenega poročila o freelancerjih, zato konkretnih podatkov ni. Na portalu Freelancer je registriranih slovenskih uporabnikov več kot 1600. V Sloveniji deluje sicer več podjetij (Poligon kreativni center, Slovenia Coworking, RIIBA, Zavod Big) ki omogočajo [[sodelanje]] in ponujajo sodoben ter alternativen način dela, ki predvsem freelancerjem in tudi drugim profesionalcem iz različnih panog omogoča, da si delijo delovni prostor, kjer delajo vsak zase ali v skupinah, a se tudi družijo, pomagajo in sodelujejo. * == Viri == === Opombe in reference === {{refsez}} * * == Zunanje povezave == {{v sorodnikih}}https://www.freelancer.si/ https://www.upwork.com/ * {{škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Delovni odnosi]] [[Kategorija:Zaposlitev]] [[en:]] baywh0mftget2qgw1qvgauyo082q965 0 452426 6682439 6642290 2026-05-28T21:33:38Z VidicK01 193275 /* Koalicijske stranke */ Začetek enotenja koalicijskih tabel: 13. vlada kot pri 14., 15. in 16. 6682439 wikitext text/x-wiki {{Infopolje 13. Vlada Republike Slovenije}} '''13. Vlada Republike Slovenije''' je bila [[vlada Republike Slovenije]], ki jo je po tem, ko zmagovalec [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitev]] [[Janez Janša]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) mandata za sestavo vlade ni uspel uveljaviti (zaradi nasprotovanja ostalih koalicijskih strank), sestavil mandatar [[Marjan Šarec]]. Bila je prva [[Manjšinjska vlada|manjšinska vlada]] v zgodovini [[Slovenija|Slovenije]]. Vlado so sestavljale [[Politična stranka|stranke]] [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Stranka modernega centra|SMC]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in projektna partnerka [[Levica (politična stranka)|Levica]]. V parlamentu je bila potrjena [[19. september|13. septembra]] [[2018]] s 55 glasovi<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-02-20|language=sl}}</ref>, kar pomeni, da je en glas podpore oddal tudi eden od poslancev opozicije. Zaradi nesoglasij in neizpolnjenih skupnih načrtov je Levica 6. novembra 2019 izstopila iz sporazuma, kar je vlado postavilo v težji položaj pri pridobivanju zadostne količine glasov v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Po tem, ko je [[27. januar|27. januarja]] 2020 z mesta finačnega ministra odstopil [[Andrej Bertoncelj]], je čez nekaj ur [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]] [[Marjan Šarec]] napovedal odstop ter namero po predčasnih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Javil se je Šarec: Nekateri so se obnašali, kot da imajo 30 poslancev|url=https://siol.net/novice/slovenija/javil-se-je-sarec-nekateri-so-se-obnasali-kot-da-imajo-30-poslancev-517353|website=siol.net|accessdate=2020-01-29|language=sl}}</ref> [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] se je z odstopom seznanil v sredo, [[29. januar|29. januarja]] [[2020]], s čimer je prenehal mandat celotni 13. vladi Republike Slovenije, ki je od tedaj opravljala le tekoče posle.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj še čaka poslance do predčasnih volitev ali do nove vladne koalicije?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-se-caka-poslance-do-predcasnih-volitev-ali-do-nove-vladne-koalicije/513018|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-29|language=sl}}</ref> Nova, [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] je bila potrjena [[13. marec|13. marca]] 2020. == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="2%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sektretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik]] vlade |'''[[Marjan Šarec]]''' |[[Slika:Marjan Šarec-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * [[Anja Kopač]] * Igor Mally * [[Uroš Prikl]] * Vojmir Urlep * [[Damir Črnčec]] * Franc Vesel * Tadeja Forštner Perklič |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]''' |[[Slika:Miro Cerar-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0e11c4 |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''SMC''']] | * [[Simona Leskovar]] * [[Dobran Božič]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Rudi Medved]]''' |[[Slika:Rudi Medved-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * Leon Behin * Mojca Ramšak Pešec |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Aleksandra Pivec]]''' |[[Slika:Aleksandra Pivec-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0d8f49 |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|<span style="color:white;">'''DeSUS''']] | * [[Tanja Strniša]] * [[Jože Podgoršek]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Bertoncelj]]''' |[[Slika:Andrej Bertoncelj-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * Natalija Kovač Jereb * [[Metod Dragonja]] * Saša Jazbec * Alojz Stana |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Boštjan Poklukar]]''' |[[Slika:Boštjan Poklukar-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * Melita Šinkovec * Sandi Čurin |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Katič]]''' |[[Slika:Andreja Katič-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#ce0f02 |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | * [[Dominika Švarc Pipan]] * Gregor Strojin |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:Ksenija Klampfer-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0e11c4 |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''SMC''']] | * Breda Božnik * Tilen Božič |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo]] |Minister |'''[[Zdravko Počivalšek]]''' |[[Slika:Zdravko Počivalšek-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0e11c4 |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''SMC''']] | * Aleš Cantarutti * Eva Štravs Podlogar |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica in podpredsednica vlade |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=dodgerblue |[[Stranka Alenke Bratušek|<span style="color:white;">'''SAB''']] | * [[Bojan Kumer]] * Nina Mauhler |- |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport]] |Minister in podpredsednik vlade |'''[[Jernej Pikalo]]''' |[[Slika:Jernej Pikalo-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#ce0f02 |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | * [[Martina Vuk]] * [[Jernej Štromajer]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Minister |'''[[Zoran Poznič]]''' |[[Slika:Zoran Poznič.jpg|sredina|brezokvirja|192x192_pik]] |bgcolor=#ce0f02 |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | * Petra Culetto * Tanja Kerševan Smokvina |- |[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Minister |'''[[Simon Zajc]]''' |[[Slika:Simon Zajc (Slovenia), Skopje, 1 October 2016 (29414272634) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|179x179_pik]] |bgcolor=#0e11c4 |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''SMC''']] | * Aleš Prijon * Marko Maver |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Aleš Šabeder]]''' |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * Tomaž Pliberšek * Simona Repar Bornšek |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister in podpredsednik vlade |'''[[Karl Erjavec]]''' |[[Slika:Karl Erjavec-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0d8f49 |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|<span style="color:white;">'''DeSUS''']] | *[[Miloš Bizjak]] *[[Nataša Dolenc]] |- |[[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Peter Jožef Česnik]]''' |[[Slika:Peter Jožef Česnik-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=dodgerblue |[[Stranka Alenke Bratušek|<span style="color:white;">'''SAB''']] | * Olga Belec |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]] |Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo |'''[[Angelika Mlinar]]''' |[[Slika:Angelika-Mlinar-2014.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]] |bgcolor=dodgerblue |[[Stranka Alenke Bratušek|<span style="color:white;">'''SAB''']] | * Nevenka Ribič |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" !Vodja kabineta ! colspan="7" |Državni sekretarji |- |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:Anja Kopač Mrak 2014.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:Damir Črnčec (1).jpg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:UrosPrikl.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]] |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |- |'''[[Janja Zorman Macura]]''' |'''[[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]]''' |'''[[Igor Mally]]''' |'''[[Vojmir Urlep]]''' |'''[[Damir Črnčec]]''' |'''[[Uroš Prikl]]''' |'''[[Franc Vesel]]''' |'''[[Tadeja Forštner Perklič]]''' |} == Nekdanji ministri == {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Marko Bandelli-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Marko Bandelli]]''' <small>[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]</small> </div> |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo]] |Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko |Odstopil 13. novembra 2018 |12. novembra 2018 je predsednik vlade Marjan Šarec zaradi neprimernega komuniciranja preko družabnih omrežij, zlorabe prižiga modrih luči na avtocesti v službenem avtomobilu in grožnji županskemu kandidatu Občine Komen Bandellija pozval k odstopu, sicer bi njegovo razrešitev predlagal Državnemu zboru. Z odstopom so se strinjale tudi nekatere koalicijske stranke in opozicija. Bandelli je naslednjega dne odstopil sam. |<div style="text-align: center;">'''[[Iztok Purič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Bandellijeva odstopna izjava v DZ-ju, na potezi znova Šarec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bandellijeva-odstopna-izjava-v-dz-ju-na-potezi-znova-sarec/471780|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-08|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dejan Prešiček-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Dejan Prešiček]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Minister za kulturo]] |Ministrstvo za kulturo |Odstopil 27. januarja 2019 |Po samomoru enega od zaposlenih na Ministrstvu za kulturo so mediji začeli poročati o slabih odnosih na ministrstvu ter Prašičkovi odgovornosti pri smrti zaposlenega, ki je bil v začetku tudi ministrov voznik. Nadaljnje izjave odkritih in anonimnih zaposlenih na kulturnem ministrstvu so ministra Prešička obtoževale mobinga nad zaposlenimi; slednji naj bi iz ministrove pisarne odhajali objokani, pobirati naj bi morali ključe, ki jih je minister metal po tleh, ji žalil ... Podobnih očitkov je bil deležen tudi državni sekretar Jan Škoberne. Potrjenih prijav mobinga v štirih mesecih mandata naj ne bi bilo. Ugotovljeno je bilo tudi, da naj bi službeni vozniki ministru prevažali glasbilo na konservatorij - kar je minister potrdil in obžaloval - ter otroke, pri čemer je navrgel več nasprotujočih si izjav. Stranka SD je premierju Marjanu Šarcu naložila, da se o usodi ministra odloči sam. Minister je čez nekaj dni Šarcu v pismu ponudil svoj odstop, ki ga je premier 28. januarja 2019 sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Jernej Pikalo]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Zoran Poznič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Šarec sprejel Prešičkov odstop|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-sprejel-presickov-odstop/478507|accessdate=2019-01-28|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/zidan-ce-bo-sarec-ocenil-da-mora-presicek-zapustiti-polozaj-bosta-minister-in-sd-to-spostovala-6649771?mView=1&tmpl=component|title=Židan: "Če bo Šarec ocenil, da mora Prešiček zapustiti položaj, bosta minister in SD to spoštovala"|accessdate=2019-01-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|archive-date=2019-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129005912/https://www.vecer.com/zidan-ce-bo-sarec-ocenil-da-mora-presicek-zapustiti-polozaj-bosta-minister-in-sd-to-spostovala-6649771?mView=1&tmpl=component|url-status=dead}}</ref> |- |[[Slika:Jure Leben-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Jure Leben]]''' <small>[[Stranka modernega centra|SMC]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor]] |Ministrstvo za okolje in prostor |Odstopil 27. januarja 2019 |Po razkritju medijev, da naj bi 12. vlada RS pod vodstvom Mira Cerarja krepko preplačala maketo za |drugi tir, je v javnost prišlo več špekulacij o tem, da naj bi si Stranka modernega centra nezakonito pridobila finančna sredstva na lasten račun. Trditve so podkrepila dopisovanja med Juretom Lebnom, ki je bil vodja projekta 2. tira ter med uslužbenko. Odstopil je, saj ni želel škoditi ugledu ministrstva zaradi dvomov, ki so leteli nanj, kljub temu, da je ves čas trdil, da je nedolžen. Predsednik vlade Marjan Šarec je njegov odhod obžaloval, a ga po pogovoru z Lebnom sprejel 27. februarja 2019. Leben je na ministrstvu ostal do prihoda novega ministra. |<div style="text-align: center;">'''[[Simon Zajc]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Šarec sprejel odstop ministra Lebna, pričakuje odstop Topolka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-sarec-sprejel-odstop-ministra-lebna-pricakuje-odstop-topolka/481204|accessdate=2023-10-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Samo Fakin-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Samo Fakin]]''' <small>[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Ministrstvo za zdravje |Odstopil 8. marca 2019 |Fakin je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Minister je bil pred dnevom odstopa več dni v bolniškem staležu zaradi bronhitisa oz. pljučnice in ga je na funkciji nadomeščala državna sekretarka. |<div style="text-align: center;">'''[[Aleš Šabeder]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Fakin zaradi zdravstvenih razlogov odstopa s položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-fakin-zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopa-s-polozaja/482073 |website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-08|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Iztok Purič.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Iztok Purič]]''' <small>[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]</small> </div> |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo]] |Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko |Odstopil 20. septembra 2019 |Minister je odstopil iz osebnih razlogov. Iz premierjevega kabineta so sporočili, da je bil Marjan Šarec z odstopom že seznanjen. V javnosti so zaokrožile govorice, da naj bi Purič odstopil zaradi nesoglasij s predsednico stranke Alenko Bratušek, a je minister namigovanja zavrnil. |<div style="text-align: center;">'''[[Angelika Mlinar]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil je minister za razvoj in kohezijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstopil-je-minister-za-razvoj-in-kohezijo/500105|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Andrej Bertoncelj-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Andrej Bertoncelj]]''' <small>[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]</small> </div> |[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance]] |Ministrstvo za finance |Odstopil 27. januarja 2020 |Zaradi nestrinjanja s predlogom zakona o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri katerem bi morebitno izgubo krili z državnim proračunom, je Bertoncelj 27. januarja 2020 odstopil z mesta ministra za finance. Nekaj ur kasneje je odstopil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. |<div style="text-align: center;">'''/'''<br><small>(istega dne je odstopil tudi premier Šarec)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=STA: Finančni minister Andrej Bertoncelj odstopil s položaja|url=https://www.sta.si/2721440/financni-minister-andrej-bertoncelj-odstopil-s-polozaja|website=www.sta.si|accessdate=2020-01-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-zidan-ze-prejel-sarcevo-odstopno-izjavo/512760|title=Predsednik DZ Židan že prejel Šarčevo odstopno izjavo|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-27}}</ref> |- |} 18. januarja 2020 je po porazu proti [[Aleksandra Pivec|Aleksandri Pivec]] na volilnem kongresu stranke DeSUS [[Karl Erjavec]] napovedal odstop z mesta ministra za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-je-nova-predsednica-desus-a-erjavec-odstopa/511999|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-29|language=sl}}</ref> == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="7" | ! colspan="2" |Po umiku Levice |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>LMŠ</small>''' |'''<small>[[Lista Marjana Šarca]]</small>''' |[[Marjan Šarec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|90|#005AAB}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|17|#005AAB}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|90|#005AAB}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|17|#005AAB}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SMC</small>''' |'''<small>[[Stranka modernega centra]]</small>''' |[[Zdravko Počivalšek]]<br>{{small|(od septembra 2019)}}<br>[[Miro Cerar]]<br>{{small|(do septembra 2019)}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|10|90|#0c0093}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#0c0093}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|10|90|#0c0093}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#0c0093}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Dejan Židan]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|10|90|#ce0f02}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|17|#ce0f02}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|10|90|#ce0f02}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|17|#ce0f02}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SAB</small>''' |'''<small>[[Stranka Alenke Bratušek]]</small>''' |[[Alenka Bratušek]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|dodgerblue}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|17|dodgerblue}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|dodgerblue}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|17|dodgerblue}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>DeSUS</small>''' |'''<small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]</small>''' |[[Aleksandra Pivec]]<br>{{small|(od januarja 2020)}}<br>[[Karl Erjavec]]<br>{{small|(do januarja 2020)}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#0d8f49}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#0d8f49}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#0d8f49}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#0d8f49}} |- ! colspan="8" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (Slovenija)|Levica]]</small>''' |[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|9|90|red}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | align="center" |/ | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|54|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|45|90|#746962}} |} == Status Levice == [[Slika:Luka Mesec 02.jpg|sličica|224x224_pik|[[Luka Mesec]], koordinator Levice. ]] === Sporazum === Vladna peterica je po dolgih pogajanjih s stranko Levico kot zunaj koalicijsko partnerico sporazum podpisala [[20. marec|20. marca]] [[2019]].<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Koalicijski partnerji in Levica podpisali sporazum|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-partnerji-in-levica-podpisali-sporazum/483142|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-11|language=sl}}</ref> Levica je v zameno za podporo v obliki ne-nasprotovanj in prepovedi vlaganj interpelacij zahtevala ureditev stanovanjske politike, odpravo t. i. prekarnega dela, namero za ukinitev [[Dopolnilno zdravstveno zavarovanje|dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja]] ter povišanje davka na dohodek pravnih oseb. Sporazum je razburkal del javnosti, glavni očitki so padali predvsem na njegovo finančno težo. [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarska zbornice Slovenije]] ga je ocenila na 1,4 milijarde evrov, za katere pa po mnenju GZS, vlada ni imela izračunov, kako ta denar dobiti.<ref name="#1"/> Koordinator stranke Levica [[Luka Mesec]] se je na očitke odzval, da GZS ščiti interese ozke skupine posrednikov, premier Šarec pa, da projekti ob morebitni finančni nevzdržnosti ne bodo izvedeni. Svoje mnenje je posredovala tudi [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija]], ki je Levici očitala, da njeni ukrepi skrbijo le za "posamezne skupine" državljanov. Ocenili so, da se je Levica zavzemala predvsem za zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi, med tem ko so obrtniki v primeru bolezni in povezane odsotnosti od dela prepuščeni sebi.<ref name="#1"/> Nekaj očitkov se je nanašalo tudi na status Levice, ki ji kot zunaj koalicijski partnerici ni potrebno prevzemati odgovornosti, kljub temu, da bo imela odločilno vlogo pri odločanjih. === Status Levice === Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] naj bi nastopala kot projektna partnerica [[Vlada|vlade]], kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so [[Opozicija|opozicijske]] stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. [[Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora|Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS]] se je [[16. avgust|16. avgusta]] [[2018]] izrekla<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju zakonodajno-pravne službe Levica ne more biti opozicijska stranka|url=https://www.dnevnik.si/1042836534|website=Dnevnik|accessdate=2019-02-20|archive-date=2019-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190221112013/https://www.dnevnik.si/1042836534|url-status=dead}}</ref>, da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da ''"sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi".'' Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije. === Prekinitev sodelovanja === Po opozarjanju Levice, da vlada njenih predlogov ne upošteva, je po tem, ko je [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zdravstvo]] izglasoval prekinitev predloga Levica, ta 6. novembra 2019 prekinila sodelovanje z vlado in se umaknila v opozicijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-je-v-polni-opoziciji-sarec-levica-zapusca-vlado-ne-obratno/504165|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-11-06}}</ref> == Interpelacije in ustavne obtožbe == === Interpelacije === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog interpelacije ! colspan="3" |Glasovi ! colspan="3" |Podpora strank |- !ZA !PROTI !Izid !'''PODPRLE''' !'''NASPROTOVALE''' !'''VZDRŽANE''' |- |Petek, [[21. junij|21. junija]] [[2019]]<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Ta interpelacija ni prva, upam pa, da je zadnja #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-interpelacijo-zoper-ministra-erjavca-predvidenih-kar-14-ur-500770|website=siol.net|accessdate=2019-06-27|language=sl}}</ref> |<center>[[Slika:Karl Erjavec-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Karl Erjavec]]''' <small>[[Minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Žan Mahnič]]. [[Slovenska demokratska stranka]]<ref name="#2">{{Navedi splet|title=V SDS smo vložili interpelacijo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca|url=https://www.sds.si/novica/v-sds-smo-vlozili-interpelacijo-zoper-ministra-za-obrambo-karla-erjavca-18005|website=www.sds.si|accessdate=2019-06-27|language=sl|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627180546/https://www.sds.si/novica/v-sds-smo-vlozili-interpelacijo-zoper-ministra-za-obrambo-karla-erjavca-18005|url-status=dead}}</ref> |Erjavec naj bi nezakonito razrešil poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske [[Miha Škerbinc - Barbo|Miho Škerbinca]], prav tako naj bi zlorabil obveščevalno-varnostno agencijo ter zavajal o stanju vojske.<ref name="#2"/> |<div align="center">35</div> |<div align="center">39</div> |Neizglasovana | * SDS * NSi * SNS | * LMŠ * SD * SMC * SAB * DeSUS | * Levica |} === Ustavne obtožbe === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Datum odločanja ! rowspan="2" |Interpelirani ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog ustavne obtožbe ! colspan="3" |Glasovi ! colspan="3" |Podpora strank |- !ZA !PROTI !Izid !'''PODPRLE''' !'''NASPROTOVALE''' !'''VZDRŽANE''' |- |29. januar 2019<ref>{{Navedi splet|title=Govor predsednika vlade v DZ ob obravnavi ustavne obtožbe|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/a/govor_predsednika_vlade_v_dz_ob_obravnavi_ustavne_obtozbe_1565/|website=www.vlada.si|accessdate=2019-06-27|language=en|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627180554/http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/a/govor_predsednika_vlade_v_dz_ob_obravnavi_ustavne_obtozbe_1565/|url-status=dead}}</ref> |<center>[[Slika:Marjan Šarec-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Marjan Šarec]]''' <small>[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Tomaž Lisec]]. [[Slovenska demokratska stranka]] [[Slovenska nacionalna stranka]] |Vlada ni udejanjila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede financiranja javno veljavnih programov zasebnih osnovnih šol.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavna obtožba premierja Šarca brez zadostne podpore|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavna-obtozba-premierja-sarca-brez-zadostne-podpore/478590|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-06-27|language=sl}}</ref> |<div align="center">29</div> |<div align="center">53</div> |Neizglasovana | * SDS * SNS | *LMŠ * SD * SMC * SAB * DeSUS * Levica | * NSi<ref>{{Navedi splet|title=Ustavna obtožba: Šarca podprla velika večina|url=https://zurnal24.si/slovenija/marjan-sarec-prisel-sem-po-darilo-sds-322767|website=zurnal24.si|accessdate=2019-06-27|language=hr}}</ref> |} == Vidnejše odločitve vlade == === Zakon o minimalni plači <ref name="#3">{{Navedi splet|title=DZ zakon o minimalni plači pošilja v drugo obravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-zakon-o-minimalni-placi-posilja-v-drugo-obravnavo/473257|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-17|language=sl}}</ref> <ref name="#4">{{Navedi splet|title=DZ: Poslanci potrdili novelo zakona o minimalni plači|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-poslanci-potrdili-novelo-zakona-o-minimalni-placi/474614|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-17|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Slovenska minimalna plača v EU-ju na 9. mestu|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenska-minimalna-placa-v-eu-ju-na-9-mestu/490138|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-17|language=sl}}</ref>=== Na predlog stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] je koalcija v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] vložila predlog zakona o minimalni plači. Na izredni seji, ki je potekala [[29. november|29. novembra]] [[2018]] je 50 poslancev (nihče proti) podprlo predlog novele, kot primeren za nadaljnjo obravnavo.<ref name="#3"/> Predlog je predvideval, da se minimalno plačo v letu [[2019]] poviša na 886 € bruto, leta [[2020]] pa na 940 € bruto, ureja pa tudi časovnico izločanja dodatkov iz minimalne plače. Minimalna plača naj bi bila omejena tako navzgor kot navzdol z najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Predlog so s pomisleki o negativnih učinkih pospremili delodajalci, sindikati pa so se zavzeli za potrditev. 13. decembra 2018 je bil zakon s 56 glasovi potrjen.<ref name="#4"/> Predlagatelj zakona [[Luka Mesec]] je sprejetje zakona označil za najpomembnejši korak Šarčeve vlade. === Uveljavitev ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-1|[1]]]} ^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-2|[2]]]} ^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-3|[3]]]}.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-4|[4]]]}.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-5|[5]]]}=== Mandat v 13. vladi Republike Slovenije je zaznamovala predvsem uveljavitev odločbe [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča]] o financiranju zasebnih šol iz leta [[2014]].^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-1|[1]]]} Odločba je narekovala, da mora država zagotoviti 100 % financiranje obveznega in razširjenega (podaljšano bivanje, jutranje varstvo ...) javno veljavnega programa. Minister [[Jernej Pikalo]] je po uskladitvi koalicije predložil rešitev, da bi javni program financirali 100 %, razširjenega javnega programa pa ne, pri čemer bi sprememba začela veljati za [[Otrok|otroke]], vpisane v šolsko leto [[2020]]/[[2021]].^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-2|[2]]]} Odločitev je vzbudila okoli 300 kritik in pripomb^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-3|[3]]]}, zavrnitev rešitve na javni razpravi ter pripombe Zakonodajne službe [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]]. Slednje je minister označil za ''"nezavezujoče mnenje"''.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-4|[4]]]} Pred [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnim zborom]] je zato potekalo več protestnih shodov, v podporo financiranju zasebnih šol po odločbi [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča]]. Na vnovičnem glasovanju se je razenotila tudi koalicija, saj je [[Stranka modernega centra]] napovedala, da novele ne bo podprla.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-5|[5]]]} 1. julija 2019 je bila Pikalovemu prdlogu prižgana zelena luč.<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč vladnemu predlogu za financiranje zasebnih šol|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-vladnemu-predlogu-za-financiranje-zasebnih-sol/493441|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-17|language=sl}}</ref> [[15. julij|15. julija]] [[2019]] je [[Državni svet Republike Slovenije]] izglasoval veto na odločitev Državnega zbora. Ta je moral zato o njem glasovati še enkrat, s tem, da bi morala Pikolov predlog zdaj podpreti absolutna večina, torej 46 poslancev.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-6|[6]]]} Vladi ni uspelo pridobiti zadostne podpore, zaradi česar je zakon padel. === Zakon o nepremičninskem posredovanju === Stranka Levica je v Državni zbor vložila predlog zakona o nepremičninskem posredovanju. Po besedah koordinatorja Levice, Luke Mesca, naj bi pri posredovanju šlo za t. i. "kartelne dogovore", saj sta morala v praksi tako najemodajalec kot najemojemalec posredniku plačati znesek ene najemnine. Zakon so uskladili tudi z [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvom za okolje in prostor]], Ta je predvideval omejitev plačila za nepremičninsko posredovanje na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov.<ref name="#5">{{Navedi splet|title=Poslanci bodo najverjetneje omejili plačila za nepremičninsko posredovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-bodo-najverjetneje-omejili-placila-za-nepremicninsko-posredovanje/494184|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> Predlog zakona so podprle kolacijske stranke, med tem ko so mu koalicijske [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] nasprotovale, saj da gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Podkrajšek: V SDS ne podpiramo novele zakona o nepremičninskem posredovanju|url=https://www.sds.si/novica/bojan-podkrajsek-v-sds-ne-podpirano-novele-zakona-o-nepremicninskem-posredovanju-18374|website=www.sds.si|accessdate=2019-09-20|language=sl|archive-date=2019-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190920141635/https://www.sds.si/novica/bojan-podkrajsek-v-sds-ne-podpirano-novele-zakona-o-nepremicninskem-posredovanju-18374|url-status=dead}}</ref> Nasprotovala je tudi [[Gospodarska zbornica Slovenije]], ki je bila proti cenovni omejitvi proste storitve na trgu, poleg tega pa naj bi preko posrednikov steklo manj kot polovica prometa.<ref name="#5"/> Po prvem glasovanju v Državnem zboru je skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim [[Mitja Gorenšček|Mitjo Gorenščkom]] vložila predlog odložilnega veta na novelo zakona, saj da je ta neustaven in v neskladju s [[Pravo|pravno]] ureditvijo [[Evropska unija|Evropske unije]]. [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] je [[15. julij|15. julija]] 2019 s 19 glasovi ZA in 4 PROTI izglasoval [[veto]].<ref>{{Navedi splet|title=Veto na financiranje izobraževanja in nepremičninsko posredovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/veto-na-financiranje-izobrazevanja-in-nepremicninsko-posredovanje/494496|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> Na ponovnem glasovanju v Državnem zboru je bilo za sprejetje potrenih 46 glasov, ki pa jih zakon ni dobil, saj je ZA glasovalo le 42 poslancev, proti pa jih je bilo 10.<ref>{{Navedi splet|title=DZ: Padel zakon o nepremičninskem posredovanju, registracija mopedov ostaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-padel-zakon-o-nepremicninskem-posredovanju-registracija-mopedov-ostaja/473037|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> === Zakon o medijih<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o medijih (ZMed)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-09-20}}</ref> === === Novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih === 29. oktobra 2019 so poslanci glasovali o Noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je obravnavala ukinitev dodatka na delovno aktivnost, saj naj bi prejemnike odvajal od aktivnega iskanja zaposlitve.<ref name="#6">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dodatek-za-delovno-aktivnost-ukinjen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-11-02}}</ref> Dodatek je bil uveden leta 2011 v času gospodarske krize, saj je bila denarna socialna pomoč nizka, dodatek za delovno aktivnost pa je posledično izboljšal položaj socialno ogroženih.<ref>{{Navedi splet|title=Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2019-09-06-pojasnila-glede-dodatka-za-delovno-aktivnost-dda/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-02|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Dodatek, velik med 50 € in 200 € je prejemalo okoli 10 tistoč ljudi. Predlog so poslanci izglasovali z 34 glasovi "ZA" in 18 "PROTI". Za ukinitev so glasovale [[Lista Marjana Šarca]], [[Stranka modernega centra]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Slovenska nacionalna stranka]]; proti sta bili [[Levica (politična stranka)|Levica]] in [[Socialni demokrati]], poslanci vladne [[Stranka Alenke Bratušek|Stranke Alenke Bratušek]] pa so glasovali mešano. Poslanci [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] in [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] so se vzdržali.<ref name="#6"/> == Sprejetje proračuna za leti 2020 in 2021 == Zunanja povezava: https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-dvig-povprecnine-lahko-povzroci-tezave-skupnost-obcin-zadovoljna/505114 Zunanja povezava: https://www.rtvslo.si/slovenija/bertoncelj-po-potrditvi-proracuna-sta-usmerjena-v-povecevanje-blaginje-vseh/505508 == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Marjana Šarca]] * [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja]] == Imenovanje evropskega komisarja == [[Slika:Hearing of Janez Lenarčič (Slovenia) - Crisis management (48832709428).jpg|sličica|267x267_pik|[[Janez Lenarčič]] med zaslišanjem v Evropskem parlamentu.]] Po [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament 2019]] se je je začelo špekulirati o možnih imenih naslednika Violete Bulc na mestu slovenskega evropskega komisarja. Med možnimi imeni so se v javnosti znašla imena, kot so [[Marta Kos]], [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], [[Karl Erjavec]], [[Anže Logar]] ter [[Evroposlanec|evroposlanka]] [[Tanja Fajon]], ki jo je vseskozi zagovarjala stranka [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]].<ref>{{Navedi splet|title=Po volitvah nova tekma: koga ponujajo Šarcu? #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-volitvah-nova-tekma-koga-ponujajo-sarcu-498718|website=siol.net|accessdate=2019-07-18|language=sl}}</ref> Premier Šarec se o imenu predčasno ni želel opredeljevati, medijem je dejal, da ''"Nekaj dramaturške napetosti mora biti"''.<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec o iskanju komisarja: "Nekaj dramaturške napetosti mora biti"|url=https://www.vecer.com/marjan-sarec-o-iskanju-komisarja-nekaj-dramaturske-napetosti-mora-biti-10015770|website=www.vecer.com|date=2019-05-28|accessdate=2019-07-18|language=sl-si|archive-date=2019-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718084534/https://www.vecer.com/marjan-sarec-o-iskanju-komisarja-nekaj-dramaturske-napetosti-mora-biti-10015770|url-status=dead}}</ref> Na vrhu [[Evropski svet|Evropska sveta]] je dejal le, da Slovenijo zanima resor širitvene politike EU. Sredi julija sta v javnost prišli dve imeni, med katerima naj bi Marjan Šarec tehtal; to sta bila visoka uradnica pri Evropski komisiji [[Marjeta Jager]] ter stalni predstavnik Slovenije v EU [[Janez Lenarčič]].<ref>{{Navedi splet|title=Ali odločitev Marjana Šarca napoveduje vročo jesen?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ali-odlocitev-marjana-sarca-napoveduje-vroco-jesen-207622.html|website=www.delo.si|date=2019-07-17|accessdate=2019-07-18|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> V sredo, 17. julija je Šarec na novinarski konferenci sporočil, da se je odločil, da vladi za novega komisarja predlaga Janeza Lenarčiča. Ocenil ga je kot izkušenega in kompetentnega, ter politično nevtralnega. Pojasnil je tudi, da je Tanjo Fajon umaknil iz svojega nabora, saj kot komisarka ne bi mogla delovati v [[Evropska komisija|Komisiji]], ki ji je sama na glasovanju v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] nasprotovala.<ref>{{Navedi splet|title=SD ostajamo zvesti zavezam in mandatu, ki smo ga dobili za napredek EU|url=http://www.tanja-fajon.si/sl/news/sd-ostajamo-zvesti-zavezam-in-mandatu-ki-smo-ga-dobili-za-napredek-eu.html|website=Tanja Fajon, evropska poslanka|accessdate=2019-07-18|language=en|last=TIFT|archive-date=2019-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718084529/http://www.tanja-fajon.si/sl/news/sd-ostajamo-zvesti-zavezam-in-mandatu-ki-smo-ga-dobili-za-napredek-eu.html|url-status=dead}}</ref> [[Socialni demokrati]] so napovedali, da Lenarčiča ne bodo podprli, saj da se [[Marjan Šarec]] pri odločitvi s koalicijskimi partnerji ni usklajeval. Glasovanje v vladi je potekalo 18. julija 2019. Lenarčič je dobil podporo trinajstih članov vlade, proti so bili trije iz vrst SD. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Lenarčiču dodelila resor za krizno upravljanje. Predsednik vlade RS Marjan Šarec je resor označil za dober in da je z odločitvijo zadovoljen: ''"Tukaj gre za neke vrste krizni menedžment, pod to se šteje tudi humanitarna pomoč, civilna zaščita, se pravi pomoč ljudem v nesreči, ob krizah. Slovenija je znana po tem, da ima dober sistem zaščite in reševanja, je znana po tem, da v krizah, ki zadenejo prebivalstvo, zelo dobro reagira, od nas se učijo tudi drugi. Verjamem, da bo slovenski komisar na tem področju lahko veliko pripomogel"''<ref>{{Navedi splet|title=Šarec o resorju za krizno upravljanje: "To je dober resor"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/sarec-o-resorju-za-krizno-upravljanje-to-je-dober-resor/499110|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Marjana Šarca]] * [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja]] *[[Politika Slovenije]] *[[Evropska unija]] *[[Evropski svet]] == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] == Sklici == {{sklici|4}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{Vlada RS}} {{8DZRS}} [[Kategorija:13. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|013]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2018]] k4dqar98kbwu067pyxaw1byw9msxxie 6682495 6682439 2026-05-29T08:20:27Z VidicK01 193275 manjšinska vlada 6682495 wikitext text/x-wiki {{Infopolje 13. Vlada Republike Slovenije}} '''13. Vlada Republike Slovenije''' je bila [[vlada Republike Slovenije]], ki jo je po tem, ko zmagovalec [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitev]] [[Janez Janša]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) mandata za sestavo vlade ni uspel uveljaviti (zaradi nasprotovanja ostalih koalicijskih strank), sestavil mandatar [[Marjan Šarec]]. Bila je prva [[manjšinska vlada]] v zgodovini [[Slovenija|Slovenije]]. Vlado so sestavljale [[Politična stranka|stranke]] [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Stranka modernega centra|SMC]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in projektna partnerka [[Levica (politična stranka)|Levica]]. V parlamentu je bila potrjena [[19. september|13. septembra]] [[2018]] s 55 glasovi<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-02-20|language=sl}}</ref>, kar pomeni, da je en glas podpore oddal tudi eden od poslancev opozicije. Zaradi nesoglasij in neizpolnjenih skupnih načrtov je Levica 6. novembra 2019 izstopila iz sporazuma, kar je vlado postavilo v težji položaj pri pridobivanju zadostne količine glasov v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Po tem, ko je [[27. januar|27. januarja]] 2020 z mesta finačnega ministra odstopil [[Andrej Bertoncelj]], je čez nekaj ur [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]] [[Marjan Šarec]] napovedal odstop ter namero po predčasnih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Javil se je Šarec: Nekateri so se obnašali, kot da imajo 30 poslancev|url=https://siol.net/novice/slovenija/javil-se-je-sarec-nekateri-so-se-obnasali-kot-da-imajo-30-poslancev-517353|website=siol.net|accessdate=2020-01-29|language=sl}}</ref> [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] se je z odstopom seznanil v sredo, [[29. januar|29. januarja]] [[2020]], s čimer je prenehal mandat celotni 13. vladi Republike Slovenije, ki je od tedaj opravljala le tekoče posle.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj še čaka poslance do predčasnih volitev ali do nove vladne koalicije?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-se-caka-poslance-do-predcasnih-volitev-ali-do-nove-vladne-koalicije/513018|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-29|language=sl}}</ref> Nova, [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] je bila potrjena [[13. marec|13. marca]] 2020. == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="2%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sektretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik]] vlade |'''[[Marjan Šarec]]''' |[[Slika:Marjan Šarec-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * [[Anja Kopač]] * Igor Mally * [[Uroš Prikl]] * Vojmir Urlep * [[Damir Črnčec]] * Franc Vesel * Tadeja Forštner Perklič |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]''' |[[Slika:Miro Cerar-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0e11c4 |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''SMC''']] | * [[Simona Leskovar]] * [[Dobran Božič]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Rudi Medved]]''' |[[Slika:Rudi Medved-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * Leon Behin * Mojca Ramšak Pešec |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Aleksandra Pivec]]''' |[[Slika:Aleksandra Pivec-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0d8f49 |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|<span style="color:white;">'''DeSUS''']] | * [[Tanja Strniša]] * [[Jože Podgoršek]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Bertoncelj]]''' |[[Slika:Andrej Bertoncelj-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * Natalija Kovač Jereb * [[Metod Dragonja]] * Saša Jazbec * Alojz Stana |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Boštjan Poklukar]]''' |[[Slika:Boštjan Poklukar-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * Melita Šinkovec * Sandi Čurin |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Katič]]''' |[[Slika:Andreja Katič-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#ce0f02 |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | * [[Dominika Švarc Pipan]] * Gregor Strojin |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:Ksenija Klampfer-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0e11c4 |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''SMC''']] | * Breda Božnik * Tilen Božič |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo]] |Minister |'''[[Zdravko Počivalšek]]''' |[[Slika:Zdravko Počivalšek-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0e11c4 |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''SMC''']] | * Aleš Cantarutti * Eva Štravs Podlogar |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica in podpredsednica vlade |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=dodgerblue |[[Stranka Alenke Bratušek|<span style="color:white;">'''SAB''']] | * [[Bojan Kumer]] * Nina Mauhler |- |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport]] |Minister in podpredsednik vlade |'''[[Jernej Pikalo]]''' |[[Slika:Jernej Pikalo-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#ce0f02 |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | * [[Martina Vuk]] * [[Jernej Štromajer]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Minister |'''[[Zoran Poznič]]''' |[[Slika:Zoran Poznič.jpg|sredina|brezokvirja|192x192_pik]] |bgcolor=#ce0f02 |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | * Petra Culetto * Tanja Kerševan Smokvina |- |[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Minister |'''[[Simon Zajc]]''' |[[Slika:Simon Zajc (Slovenia), Skopje, 1 October 2016 (29414272634) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|179x179_pik]] |bgcolor=#0e11c4 |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''SMC''']] | * Aleš Prijon * Marko Maver |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Aleš Šabeder]]''' |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |bgcolor=#005AAB |[[Lista Marjana Šarca|<span style="color:white;">'''LMŠ''']] | * Tomaž Pliberšek * Simona Repar Bornšek |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister in podpredsednik vlade |'''[[Karl Erjavec]]''' |[[Slika:Karl Erjavec-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=#0d8f49 |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|<span style="color:white;">'''DeSUS''']] | *[[Miloš Bizjak]] *[[Nataša Dolenc]] |- |[[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Peter Jožef Česnik]]''' |[[Slika:Peter Jožef Česnik-za splet.jpg|150px]] |bgcolor=dodgerblue |[[Stranka Alenke Bratušek|<span style="color:white;">'''SAB''']] | * Olga Belec |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]] |Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo |'''[[Angelika Mlinar]]''' |[[Slika:Angelika-Mlinar-2014.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]] |bgcolor=dodgerblue |[[Stranka Alenke Bratušek|<span style="color:white;">'''SAB''']] | * Nevenka Ribič |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" !Vodja kabineta ! colspan="7" |Državni sekretarji |- |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:Anja Kopač Mrak 2014.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:Damir Črnčec (1).jpg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:UrosPrikl.jpg|sredina|brezokvirja|138x138_pik]] |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |[[Slika:Upload free image notext.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |- |'''[[Janja Zorman Macura]]''' |'''[[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]]''' |'''[[Igor Mally]]''' |'''[[Vojmir Urlep]]''' |'''[[Damir Črnčec]]''' |'''[[Uroš Prikl]]''' |'''[[Franc Vesel]]''' |'''[[Tadeja Forštner Perklič]]''' |} == Nekdanji ministri == {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Marko Bandelli-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Marko Bandelli]]''' <small>[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]</small> </div> |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo]] |Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko |Odstopil 13. novembra 2018 |12. novembra 2018 je predsednik vlade Marjan Šarec zaradi neprimernega komuniciranja preko družabnih omrežij, zlorabe prižiga modrih luči na avtocesti v službenem avtomobilu in grožnji županskemu kandidatu Občine Komen Bandellija pozval k odstopu, sicer bi njegovo razrešitev predlagal Državnemu zboru. Z odstopom so se strinjale tudi nekatere koalicijske stranke in opozicija. Bandelli je naslednjega dne odstopil sam. |<div style="text-align: center;">'''[[Iztok Purič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Bandellijeva odstopna izjava v DZ-ju, na potezi znova Šarec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bandellijeva-odstopna-izjava-v-dz-ju-na-potezi-znova-sarec/471780|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-08|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dejan Prešiček-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Dejan Prešiček]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Minister za kulturo]] |Ministrstvo za kulturo |Odstopil 27. januarja 2019 |Po samomoru enega od zaposlenih na Ministrstvu za kulturo so mediji začeli poročati o slabih odnosih na ministrstvu ter Prašičkovi odgovornosti pri smrti zaposlenega, ki je bil v začetku tudi ministrov voznik. Nadaljnje izjave odkritih in anonimnih zaposlenih na kulturnem ministrstvu so ministra Prešička obtoževale mobinga nad zaposlenimi; slednji naj bi iz ministrove pisarne odhajali objokani, pobirati naj bi morali ključe, ki jih je minister metal po tleh, ji žalil ... Podobnih očitkov je bil deležen tudi državni sekretar Jan Škoberne. Potrjenih prijav mobinga v štirih mesecih mandata naj ne bi bilo. Ugotovljeno je bilo tudi, da naj bi službeni vozniki ministru prevažali glasbilo na konservatorij - kar je minister potrdil in obžaloval - ter otroke, pri čemer je navrgel več nasprotujočih si izjav. Stranka SD je premierju Marjanu Šarcu naložila, da se o usodi ministra odloči sam. Minister je čez nekaj dni Šarcu v pismu ponudil svoj odstop, ki ga je premier 28. januarja 2019 sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Jernej Pikalo]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Zoran Poznič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Šarec sprejel Prešičkov odstop|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-sprejel-presickov-odstop/478507|accessdate=2019-01-28|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/zidan-ce-bo-sarec-ocenil-da-mora-presicek-zapustiti-polozaj-bosta-minister-in-sd-to-spostovala-6649771?mView=1&tmpl=component|title=Židan: "Če bo Šarec ocenil, da mora Prešiček zapustiti položaj, bosta minister in SD to spoštovala"|accessdate=2019-01-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|archive-date=2019-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129005912/https://www.vecer.com/zidan-ce-bo-sarec-ocenil-da-mora-presicek-zapustiti-polozaj-bosta-minister-in-sd-to-spostovala-6649771?mView=1&tmpl=component|url-status=dead}}</ref> |- |[[Slika:Jure Leben-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Jure Leben]]''' <small>[[Stranka modernega centra|SMC]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor]] |Ministrstvo za okolje in prostor |Odstopil 27. januarja 2019 |Po razkritju medijev, da naj bi 12. vlada RS pod vodstvom Mira Cerarja krepko preplačala maketo za |drugi tir, je v javnost prišlo več špekulacij o tem, da naj bi si Stranka modernega centra nezakonito pridobila finančna sredstva na lasten račun. Trditve so podkrepila dopisovanja med Juretom Lebnom, ki je bil vodja projekta 2. tira ter med uslužbenko. Odstopil je, saj ni želel škoditi ugledu ministrstva zaradi dvomov, ki so leteli nanj, kljub temu, da je ves čas trdil, da je nedolžen. Predsednik vlade Marjan Šarec je njegov odhod obžaloval, a ga po pogovoru z Lebnom sprejel 27. februarja 2019. Leben je na ministrstvu ostal do prihoda novega ministra. |<div style="text-align: center;">'''[[Simon Zajc]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Šarec sprejel odstop ministra Lebna, pričakuje odstop Topolka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-sarec-sprejel-odstop-ministra-lebna-pricakuje-odstop-topolka/481204|accessdate=2023-10-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Samo Fakin-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Samo Fakin]]''' <small>[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Ministrstvo za zdravje |Odstopil 8. marca 2019 |Fakin je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Minister je bil pred dnevom odstopa več dni v bolniškem staležu zaradi bronhitisa oz. pljučnice in ga je na funkciji nadomeščala državna sekretarka. |<div style="text-align: center;">'''[[Aleš Šabeder]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Fakin zaradi zdravstvenih razlogov odstopa s položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-fakin-zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopa-s-polozaja/482073 |website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-08|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Iztok Purič.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Iztok Purič]]''' <small>[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]</small> </div> |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo]] |Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko |Odstopil 20. septembra 2019 |Minister je odstopil iz osebnih razlogov. Iz premierjevega kabineta so sporočili, da je bil Marjan Šarec z odstopom že seznanjen. V javnosti so zaokrožile govorice, da naj bi Purič odstopil zaradi nesoglasij s predsednico stranke Alenko Bratušek, a je minister namigovanja zavrnil. |<div style="text-align: center;">'''[[Angelika Mlinar]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil je minister za razvoj in kohezijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstopil-je-minister-za-razvoj-in-kohezijo/500105|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Andrej Bertoncelj-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Andrej Bertoncelj]]''' <small>[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]</small> </div> |[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance]] |Ministrstvo za finance |Odstopil 27. januarja 2020 |Zaradi nestrinjanja s predlogom zakona o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri katerem bi morebitno izgubo krili z državnim proračunom, je Bertoncelj 27. januarja 2020 odstopil z mesta ministra za finance. Nekaj ur kasneje je odstopil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. |<div style="text-align: center;">'''/'''<br><small>(istega dne je odstopil tudi premier Šarec)</small> |<ref>{{Navedi splet|title=STA: Finančni minister Andrej Bertoncelj odstopil s položaja|url=https://www.sta.si/2721440/financni-minister-andrej-bertoncelj-odstopil-s-polozaja|website=www.sta.si|accessdate=2020-01-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-zidan-ze-prejel-sarcevo-odstopno-izjavo/512760|title=Predsednik DZ Židan že prejel Šarčevo odstopno izjavo|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-27}}</ref> |- |} 18. januarja 2020 je po porazu proti [[Aleksandra Pivec|Aleksandri Pivec]] na volilnem kongresu stranke DeSUS [[Karl Erjavec]] napovedal odstop z mesta ministra za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-je-nova-predsednica-desus-a-erjavec-odstopa/511999|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-29|language=sl}}</ref> == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="7" | ! colspan="2" |Po umiku Levice |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>LMŠ</small>''' |'''<small>[[Lista Marjana Šarca]]</small>''' |[[Marjan Šarec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|90|#005AAB}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|17|#005AAB}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|90|#005AAB}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|17|#005AAB}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SMC</small>''' |'''<small>[[Stranka modernega centra]]</small>''' |[[Zdravko Počivalšek]]<br>{{small|(od septembra 2019)}}<br>[[Miro Cerar]]<br>{{small|(do septembra 2019)}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|10|90|#0c0093}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#0c0093}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|10|90|#0c0093}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#0c0093}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Dejan Židan]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|10|90|#ce0f02}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|17|#ce0f02}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|10|90|#ce0f02}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|17|#ce0f02}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SAB</small>''' |'''<small>[[Stranka Alenke Bratušek]]</small>''' |[[Alenka Bratušek]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|dodgerblue}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|17|dodgerblue}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|dodgerblue}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|17|dodgerblue}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>DeSUS</small>''' |'''<small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]</small>''' |[[Aleksandra Pivec]]<br>{{small|(od januarja 2020)}}<br>[[Karl Erjavec]]<br>{{small|(do januarja 2020)}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#0d8f49}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#0d8f49}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#0d8f49}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#0d8f49}} |- ! colspan="8" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (Slovenija)|Levica]]</small>''' |[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|9|90|red}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | align="center" |/ | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|54|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|45|90|#746962}} |} == Status Levice == [[Slika:Luka Mesec 02.jpg|sličica|224x224_pik|[[Luka Mesec]], koordinator Levice. ]] === Sporazum === Vladna peterica je po dolgih pogajanjih s stranko Levico kot zunaj koalicijsko partnerico sporazum podpisala [[20. marec|20. marca]] [[2019]].<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Koalicijski partnerji in Levica podpisali sporazum|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-partnerji-in-levica-podpisali-sporazum/483142|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-11|language=sl}}</ref> Levica je v zameno za podporo v obliki ne-nasprotovanj in prepovedi vlaganj interpelacij zahtevala ureditev stanovanjske politike, odpravo t. i. prekarnega dela, namero za ukinitev [[Dopolnilno zdravstveno zavarovanje|dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja]] ter povišanje davka na dohodek pravnih oseb. Sporazum je razburkal del javnosti, glavni očitki so padali predvsem na njegovo finančno težo. [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarska zbornice Slovenije]] ga je ocenila na 1,4 milijarde evrov, za katere pa po mnenju GZS, vlada ni imela izračunov, kako ta denar dobiti.<ref name="#1"/> Koordinator stranke Levica [[Luka Mesec]] se je na očitke odzval, da GZS ščiti interese ozke skupine posrednikov, premier Šarec pa, da projekti ob morebitni finančni nevzdržnosti ne bodo izvedeni. Svoje mnenje je posredovala tudi [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija]], ki je Levici očitala, da njeni ukrepi skrbijo le za "posamezne skupine" državljanov. Ocenili so, da se je Levica zavzemala predvsem za zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi, med tem ko so obrtniki v primeru bolezni in povezane odsotnosti od dela prepuščeni sebi.<ref name="#1"/> Nekaj očitkov se je nanašalo tudi na status Levice, ki ji kot zunaj koalicijski partnerici ni potrebno prevzemati odgovornosti, kljub temu, da bo imela odločilno vlogo pri odločanjih. === Status Levice === Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] naj bi nastopala kot projektna partnerica [[Vlada|vlade]], kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so [[Opozicija|opozicijske]] stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. [[Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora|Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS]] se je [[16. avgust|16. avgusta]] [[2018]] izrekla<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju zakonodajno-pravne službe Levica ne more biti opozicijska stranka|url=https://www.dnevnik.si/1042836534|website=Dnevnik|accessdate=2019-02-20|archive-date=2019-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190221112013/https://www.dnevnik.si/1042836534|url-status=dead}}</ref>, da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da ''"sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi".'' Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije. === Prekinitev sodelovanja === Po opozarjanju Levice, da vlada njenih predlogov ne upošteva, je po tem, ko je [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zdravstvo]] izglasoval prekinitev predloga Levica, ta 6. novembra 2019 prekinila sodelovanje z vlado in se umaknila v opozicijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-je-v-polni-opoziciji-sarec-levica-zapusca-vlado-ne-obratno/504165|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-11-06}}</ref> == Interpelacije in ustavne obtožbe == === Interpelacije === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog interpelacije ! colspan="3" |Glasovi ! colspan="3" |Podpora strank |- !ZA !PROTI !Izid !'''PODPRLE''' !'''NASPROTOVALE''' !'''VZDRŽANE''' |- |Petek, [[21. junij|21. junija]] [[2019]]<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Ta interpelacija ni prva, upam pa, da je zadnja #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-interpelacijo-zoper-ministra-erjavca-predvidenih-kar-14-ur-500770|website=siol.net|accessdate=2019-06-27|language=sl}}</ref> |<center>[[Slika:Karl Erjavec-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Karl Erjavec]]''' <small>[[Minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Žan Mahnič]]. [[Slovenska demokratska stranka]]<ref name="#2">{{Navedi splet|title=V SDS smo vložili interpelacijo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca|url=https://www.sds.si/novica/v-sds-smo-vlozili-interpelacijo-zoper-ministra-za-obrambo-karla-erjavca-18005|website=www.sds.si|accessdate=2019-06-27|language=sl|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627180546/https://www.sds.si/novica/v-sds-smo-vlozili-interpelacijo-zoper-ministra-za-obrambo-karla-erjavca-18005|url-status=dead}}</ref> |Erjavec naj bi nezakonito razrešil poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske [[Miha Škerbinc - Barbo|Miho Škerbinca]], prav tako naj bi zlorabil obveščevalno-varnostno agencijo ter zavajal o stanju vojske.<ref name="#2"/> |<div align="center">35</div> |<div align="center">39</div> |Neizglasovana | * SDS * NSi * SNS | * LMŠ * SD * SMC * SAB * DeSUS | * Levica |} === Ustavne obtožbe === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Datum odločanja ! rowspan="2" |Interpelirani ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog ustavne obtožbe ! colspan="3" |Glasovi ! colspan="3" |Podpora strank |- !ZA !PROTI !Izid !'''PODPRLE''' !'''NASPROTOVALE''' !'''VZDRŽANE''' |- |29. januar 2019<ref>{{Navedi splet|title=Govor predsednika vlade v DZ ob obravnavi ustavne obtožbe|url=http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/a/govor_predsednika_vlade_v_dz_ob_obravnavi_ustavne_obtozbe_1565/|website=www.vlada.si|accessdate=2019-06-27|language=en|archive-date=2019-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190627180554/http://www.vlada.si/predsednik_vlade/sporocila_za_javnost/sporocilo_za_javnost/a/govor_predsednika_vlade_v_dz_ob_obravnavi_ustavne_obtozbe_1565/|url-status=dead}}</ref> |<center>[[Slika:Marjan Šarec-za splet.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Marjan Šarec]]''' <small>[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Tomaž Lisec]]. [[Slovenska demokratska stranka]] [[Slovenska nacionalna stranka]] |Vlada ni udejanjila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede financiranja javno veljavnih programov zasebnih osnovnih šol.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavna obtožba premierja Šarca brez zadostne podpore|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavna-obtozba-premierja-sarca-brez-zadostne-podpore/478590|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-06-27|language=sl}}</ref> |<div align="center">29</div> |<div align="center">53</div> |Neizglasovana | * SDS * SNS | *LMŠ * SD * SMC * SAB * DeSUS * Levica | * NSi<ref>{{Navedi splet|title=Ustavna obtožba: Šarca podprla velika večina|url=https://zurnal24.si/slovenija/marjan-sarec-prisel-sem-po-darilo-sds-322767|website=zurnal24.si|accessdate=2019-06-27|language=hr}}</ref> |} == Vidnejše odločitve vlade == === Zakon o minimalni plači <ref name="#3">{{Navedi splet|title=DZ zakon o minimalni plači pošilja v drugo obravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-zakon-o-minimalni-placi-posilja-v-drugo-obravnavo/473257|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-17|language=sl}}</ref> <ref name="#4">{{Navedi splet|title=DZ: Poslanci potrdili novelo zakona o minimalni plači|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-poslanci-potrdili-novelo-zakona-o-minimalni-placi/474614|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-17|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Slovenska minimalna plača v EU-ju na 9. mestu|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenska-minimalna-placa-v-eu-ju-na-9-mestu/490138|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-17|language=sl}}</ref>=== Na predlog stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] je koalcija v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] vložila predlog zakona o minimalni plači. Na izredni seji, ki je potekala [[29. november|29. novembra]] [[2018]] je 50 poslancev (nihče proti) podprlo predlog novele, kot primeren za nadaljnjo obravnavo.<ref name="#3"/> Predlog je predvideval, da se minimalno plačo v letu [[2019]] poviša na 886 € bruto, leta [[2020]] pa na 940 € bruto, ureja pa tudi časovnico izločanja dodatkov iz minimalne plače. Minimalna plača naj bi bila omejena tako navzgor kot navzdol z najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Predlog so s pomisleki o negativnih učinkih pospremili delodajalci, sindikati pa so se zavzeli za potrditev. 13. decembra 2018 je bil zakon s 56 glasovi potrjen.<ref name="#4"/> Predlagatelj zakona [[Luka Mesec]] je sprejetje zakona označil za najpomembnejši korak Šarčeve vlade. === Uveljavitev ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-1|[1]]]} ^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-2|[2]]]} ^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-3|[3]]]}.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-4|[4]]]}.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-5|[5]]]}=== Mandat v 13. vladi Republike Slovenije je zaznamovala predvsem uveljavitev odločbe [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča]] o financiranju zasebnih šol iz leta [[2014]].^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-1|[1]]]} Odločba je narekovala, da mora država zagotoviti 100 % financiranje obveznega in razširjenega (podaljšano bivanje, jutranje varstvo ...) javno veljavnega programa. Minister [[Jernej Pikalo]] je po uskladitvi koalicije predložil rešitev, da bi javni program financirali 100 %, razširjenega javnega programa pa ne, pri čemer bi sprememba začela veljati za [[Otrok|otroke]], vpisane v šolsko leto [[2020]]/[[2021]].^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-2|[2]]]} Odločitev je vzbudila okoli 300 kritik in pripomb^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-3|[3]]]}, zavrnitev rešitve na javni razpravi ter pripombe Zakonodajne službe [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]]. Slednje je minister označil za ''"nezavezujoče mnenje"''.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-4|[4]]]} Pred [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnim zborom]] je zato potekalo več protestnih shodov, v podporo financiranju zasebnih šol po odločbi [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča]]. Na vnovičnem glasovanju se je razenotila tudi koalicija, saj je [[Stranka modernega centra]] napovedala, da novele ne bo podprla.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-5|[5]]]} 1. julija 2019 je bila Pikalovemu prdlogu prižgana zelena luč.<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč vladnemu predlogu za financiranje zasebnih šol|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-vladnemu-predlogu-za-financiranje-zasebnih-sol/493441|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-08-17|language=sl}}</ref> [[15. julij|15. julija]] [[2019]] je [[Državni svet Republike Slovenije]] izglasoval veto na odločitev Državnega zbora. Ta je moral zato o njem glasovati še enkrat, s tem, da bi morala Pikolov predlog zdaj podpreti absolutna večina, torej 46 poslancev.^{[[Jernej Pikalo#cite%20note-6|[6]]]} Vladi ni uspelo pridobiti zadostne podpore, zaradi česar je zakon padel. === Zakon o nepremičninskem posredovanju === Stranka Levica je v Državni zbor vložila predlog zakona o nepremičninskem posredovanju. Po besedah koordinatorja Levice, Luke Mesca, naj bi pri posredovanju šlo za t. i. "kartelne dogovore", saj sta morala v praksi tako najemodajalec kot najemojemalec posredniku plačati znesek ene najemnine. Zakon so uskladili tudi z [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvom za okolje in prostor]], Ta je predvideval omejitev plačila za nepremičninsko posredovanje na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov.<ref name="#5">{{Navedi splet|title=Poslanci bodo najverjetneje omejili plačila za nepremičninsko posredovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-bodo-najverjetneje-omejili-placila-za-nepremicninsko-posredovanje/494184|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> Predlog zakona so podprle kolacijske stranke, med tem ko so mu koalicijske [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] nasprotovale, saj da gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Podkrajšek: V SDS ne podpiramo novele zakona o nepremičninskem posredovanju|url=https://www.sds.si/novica/bojan-podkrajsek-v-sds-ne-podpirano-novele-zakona-o-nepremicninskem-posredovanju-18374|website=www.sds.si|accessdate=2019-09-20|language=sl|archive-date=2019-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190920141635/https://www.sds.si/novica/bojan-podkrajsek-v-sds-ne-podpirano-novele-zakona-o-nepremicninskem-posredovanju-18374|url-status=dead}}</ref> Nasprotovala je tudi [[Gospodarska zbornica Slovenije]], ki je bila proti cenovni omejitvi proste storitve na trgu, poleg tega pa naj bi preko posrednikov steklo manj kot polovica prometa.<ref name="#5"/> Po prvem glasovanju v Državnem zboru je skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim [[Mitja Gorenšček|Mitjo Gorenščkom]] vložila predlog odložilnega veta na novelo zakona, saj da je ta neustaven in v neskladju s [[Pravo|pravno]] ureditvijo [[Evropska unija|Evropske unije]]. [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] je [[15. julij|15. julija]] 2019 s 19 glasovi ZA in 4 PROTI izglasoval [[veto]].<ref>{{Navedi splet|title=Veto na financiranje izobraževanja in nepremičninsko posredovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/veto-na-financiranje-izobrazevanja-in-nepremicninsko-posredovanje/494496|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> Na ponovnem glasovanju v Državnem zboru je bilo za sprejetje potrenih 46 glasov, ki pa jih zakon ni dobil, saj je ZA glasovalo le 42 poslancev, proti pa jih je bilo 10.<ref>{{Navedi splet|title=DZ: Padel zakon o nepremičninskem posredovanju, registracija mopedov ostaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-padel-zakon-o-nepremicninskem-posredovanju-registracija-mopedov-ostaja/473037|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> === Zakon o medijih<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o medijih (ZMed)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-09-20}}</ref> === === Novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih === 29. oktobra 2019 so poslanci glasovali o Noveli zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je obravnavala ukinitev dodatka na delovno aktivnost, saj naj bi prejemnike odvajal od aktivnega iskanja zaposlitve.<ref name="#6">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dodatek-za-delovno-aktivnost-ukinjen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-11-02}}</ref> Dodatek je bil uveden leta 2011 v času gospodarske krize, saj je bila denarna socialna pomoč nizka, dodatek za delovno aktivnost pa je posledično izboljšal položaj socialno ogroženih.<ref>{{Navedi splet|title=Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2019-09-06-pojasnila-glede-dodatka-za-delovno-aktivnost-dda/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-02|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Dodatek, velik med 50 € in 200 € je prejemalo okoli 10 tistoč ljudi. Predlog so poslanci izglasovali z 34 glasovi "ZA" in 18 "PROTI". Za ukinitev so glasovale [[Lista Marjana Šarca]], [[Stranka modernega centra]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Slovenska nacionalna stranka]]; proti sta bili [[Levica (politična stranka)|Levica]] in [[Socialni demokrati]], poslanci vladne [[Stranka Alenke Bratušek|Stranke Alenke Bratušek]] pa so glasovali mešano. Poslanci [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] in [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] so se vzdržali.<ref name="#6"/> == Sprejetje proračuna za leti 2020 in 2021 == Zunanja povezava: https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-dvig-povprecnine-lahko-povzroci-tezave-skupnost-obcin-zadovoljna/505114 Zunanja povezava: https://www.rtvslo.si/slovenija/bertoncelj-po-potrditvi-proracuna-sta-usmerjena-v-povecevanje-blaginje-vseh/505508 == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Marjana Šarca]] * [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja]] == Imenovanje evropskega komisarja == [[Slika:Hearing of Janez Lenarčič (Slovenia) - Crisis management (48832709428).jpg|sličica|267x267_pik|[[Janez Lenarčič]] med zaslišanjem v Evropskem parlamentu.]] Po [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament 2019]] se je je začelo špekulirati o možnih imenih naslednika Violete Bulc na mestu slovenskega evropskega komisarja. Med možnimi imeni so se v javnosti znašla imena, kot so [[Marta Kos]], [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], [[Karl Erjavec]], [[Anže Logar]] ter [[Evroposlanec|evroposlanka]] [[Tanja Fajon]], ki jo je vseskozi zagovarjala stranka [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]].<ref>{{Navedi splet|title=Po volitvah nova tekma: koga ponujajo Šarcu? #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-volitvah-nova-tekma-koga-ponujajo-sarcu-498718|website=siol.net|accessdate=2019-07-18|language=sl}}</ref> Premier Šarec se o imenu predčasno ni želel opredeljevati, medijem je dejal, da ''"Nekaj dramaturške napetosti mora biti"''.<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec o iskanju komisarja: "Nekaj dramaturške napetosti mora biti"|url=https://www.vecer.com/marjan-sarec-o-iskanju-komisarja-nekaj-dramaturske-napetosti-mora-biti-10015770|website=www.vecer.com|date=2019-05-28|accessdate=2019-07-18|language=sl-si|archive-date=2019-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718084534/https://www.vecer.com/marjan-sarec-o-iskanju-komisarja-nekaj-dramaturske-napetosti-mora-biti-10015770|url-status=dead}}</ref> Na vrhu [[Evropski svet|Evropska sveta]] je dejal le, da Slovenijo zanima resor širitvene politike EU. Sredi julija sta v javnost prišli dve imeni, med katerima naj bi Marjan Šarec tehtal; to sta bila visoka uradnica pri Evropski komisiji [[Marjeta Jager]] ter stalni predstavnik Slovenije v EU [[Janez Lenarčič]].<ref>{{Navedi splet|title=Ali odločitev Marjana Šarca napoveduje vročo jesen?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ali-odlocitev-marjana-sarca-napoveduje-vroco-jesen-207622.html|website=www.delo.si|date=2019-07-17|accessdate=2019-07-18|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> V sredo, 17. julija je Šarec na novinarski konferenci sporočil, da se je odločil, da vladi za novega komisarja predlaga Janeza Lenarčiča. Ocenil ga je kot izkušenega in kompetentnega, ter politično nevtralnega. Pojasnil je tudi, da je Tanjo Fajon umaknil iz svojega nabora, saj kot komisarka ne bi mogla delovati v [[Evropska komisija|Komisiji]], ki ji je sama na glasovanju v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] nasprotovala.<ref>{{Navedi splet|title=SD ostajamo zvesti zavezam in mandatu, ki smo ga dobili za napredek EU|url=http://www.tanja-fajon.si/sl/news/sd-ostajamo-zvesti-zavezam-in-mandatu-ki-smo-ga-dobili-za-napredek-eu.html|website=Tanja Fajon, evropska poslanka|accessdate=2019-07-18|language=en|last=TIFT|archive-date=2019-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190718084529/http://www.tanja-fajon.si/sl/news/sd-ostajamo-zvesti-zavezam-in-mandatu-ki-smo-ga-dobili-za-napredek-eu.html|url-status=dead}}</ref> [[Socialni demokrati]] so napovedali, da Lenarčiča ne bodo podprli, saj da se [[Marjan Šarec]] pri odločitvi s koalicijskimi partnerji ni usklajeval. Glasovanje v vladi je potekalo 18. julija 2019. Lenarčič je dobil podporo trinajstih članov vlade, proti so bili trije iz vrst SD. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Lenarčiču dodelila resor za krizno upravljanje. Predsednik vlade RS Marjan Šarec je resor označil za dober in da je z odločitvijo zadovoljen: ''"Tukaj gre za neke vrste krizni menedžment, pod to se šteje tudi humanitarna pomoč, civilna zaščita, se pravi pomoč ljudem v nesreči, ob krizah. Slovenija je znana po tem, da ima dober sistem zaščite in reševanja, je znana po tem, da v krizah, ki zadenejo prebivalstvo, zelo dobro reagira, od nas se učijo tudi drugi. Verjamem, da bo slovenski komisar na tem področju lahko veliko pripomogel"''<ref>{{Navedi splet|title=Šarec o resorju za krizno upravljanje: "To je dober resor"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/sarec-o-resorju-za-krizno-upravljanje-to-je-dober-resor/499110|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-20|language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Marjana Šarca]] * [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja]] *[[Politika Slovenije]] *[[Evropska unija]] *[[Evropski svet]] == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] == Sklici == {{sklici|4}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{Vlada RS}} {{8DZRS}} [[Kategorija:13. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|013]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2018]] 7sddp0vfgogbthjruumnpwzsqntddqy 0 460008 6682518 6560080 2026-05-29T09:53:01Z ~2026-31932-83 260754 /* */ 6682518 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=vsebina v alinejah namesto kot proza}} {{Infopolje Oseba}} '''Luka Bassin''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkarski trener]] in [[košarkar]], * [[29. avgust]] [[1971]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Igralec: 1986 - 1990: Union Olimpija mladi, 1991 - 1992: Unicum Ilirija, 1992 - 1993: Bežigrad, 1993 - 1994: Zagorje, 1994 - 1998: Iskra Litus Litija, 1998 - 2000: Zagorje, 2000 - 2001: Loka Kava Škofja Loka, 2001 - 2002: Litija, 2002 - 2003: Zagorje, 2003 - 2004: Janče Trener: 1997 - 2008: Gimnazija Bežigrad, 2004 - 2005: Janče, 2005 - 2006: Union Olimpija mladi, 2006 - 2007: Hrastnik, 2007 - 2011: Union Olimpija mladi, 2011 - 2012: LTH Castings Škofja Loka, 2013 - 2017: Union Olimpija (pomočnik trenerja), 2017 - 2018: Petrol Olimpija (pomočnik trenerja), 2018 - 2019: Ilirija Ljubljana (pomočnik trenerja), 2019 - 2020: Ilirija Ljubljana, 2020 - 2021: Cedevita Olimpija (Player Development coach), Ilirija Ljubljana (pomočnik trenerja), 2021 - 2022: Viimsi Estonia (svetovalec, scout, Player Development coach), 2023 - 2024: LTH Castings, 2024 - 2026: Perspektiva Ilirija (Player Development coach) Trener v reprezentancah: 2005: Slovenija U20 (pomočnik trenerja), 2006: Slovenija U20 (pomočnik trenerja), 2007: Slovenija U20 (pomočnik trenerja), 2014: Slovenija B (pomočnik trenerja), 2015: Slovenija B (pomočnik trenerja), 2020: Slovenija (pomočnik trenerja), 2022 - 2026: Slovenija (pomočnik trenerja) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{košarkar-stub}} {{DEFAULTSORT:Bassin, Luka}} [[Kategorija:Slovenski košarkarski trenerji]] [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski strokovni športni komentatorji]] hcjclw0gn331v7f013xrj7jw4zlcq3m 6682519 6682518 2026-05-29T09:58:44Z ~2026-31932-83 260754 /* Življenje in delo */ 6682519 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=vsebina v alinejah namesto kot proza}} {{Infopolje Oseba}} '''Luka Bassin''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkarski trener]] in [[košarkar]], * [[29. avgust]] [[1971]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Igralec: 1986 - 1990: Union Olimpija mladi 1991 - 1992: Unicum Ilirija 1992 - 1993: Bežigrad 1993 - 1994: Zagorje 1994 - 1998: Iskra Litus Litija 1998 - 2000: Zagorje 2000 - 2001: Loka Kava Škofja Loka 2001 - 2002: Litija 2002 - 2003: Zagorje 2003 - 2004: Janče Trener: 1997 - 2008: Gimnazija Bežigrad 2004 - 2005: Janče 2005 - 2006: Union Olimpija mladi 2006 - 2007: Hrastnik 2007 - 2011: Union Olimpija mladi 2011 - 2012: LTH Castings Škofja Loka 2013 - 2018: Union Olimpija (pomočnik trenerja) 2018 - 2019: Ilirija Ljubljana (pomočnik trenerja) 2019 - 2020: Ilirija Ljubljana 2020 - 2021: Cedevita Olimpija (Player Development coach) 2021 - 2023: Viimsi Estonia (svetovalec, scout, Player Development coach) 2023 - 2024: LTH Castings 2024 - 2026: Perspektiva Ilirija (Player Development coach) Trener v reprezentancah 2005 - 2007: Slovenija U20 (pomočnik trenerja) 2014 - 2016: Slovenija B (pomočnik trenerja) 2020: Slovenija (pomočnik trenerja) 2022 - 2026: Slovenija (pomočnik trenerja) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{košarkar-stub}} {{DEFAULTSORT:Bassin, Luka}} [[Kategorija:Slovenski košarkarski trenerji]] [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski strokovni športni komentatorji]] 1z3tx8weekqdh2e87mmluuqe9cso5m1 6682520 6682519 2026-05-29T09:59:51Z ~2026-31932-83 260754 /* Življenje in delo */ 6682520 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=vsebina v alinejah namesto kot proza}} {{Infopolje Oseba}} '''Luka Bassin''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkarski trener]] in [[košarkar]], * [[29. avgust]] [[1971]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Igralec: 1986 - 1990: Union Olimpija mladi 1991 - 1992: Unicum Ilirija 1992 - 1993: Bežigrad 1993 - 1994: Zagorje 1994 - 1998: Iskra Litus Litija 1998 - 2000: Zagorje 2000 - 2001: Loka Kava Škofja Loka 2001 - 2002: Litija 2002 - 2003: Zagorje 2003 - 2004: Janče Trener: 1997 - 2008: Gimnazija Bežigrad 2004 - 2005: Janče 2005 - 2006: Union Olimpija mladi 2006 - 2007: Hrastnik 2007 - 2011: Union Olimpija mladi 2011 - 2012: LTH Castings Škofja Loka 2013 - 2018: Union Olimpija (pomočnik trenerja) 2018 - 2019: Ilirija Ljubljana (pomočnik trenerja) 2019 - 2020: Ilirija Ljubljana 2020 - 2021: Cedevita Olimpija (Player Development coach) 2021 - 2023: Viimsi Estonia (svetovalec, scout, Player Development coach) 2023 - 2024: LTH Castings 2024 - 2026: Perspektiva Ilirija (Player Development coach) Trener v reprezentancah 2005 - 2007: Slovenija U20 (pomočnik trenerja) 2014 - 2016: Slovenija B (pomočnik trenerja) 2020: Slovenija (pomočnik trenerja) 2022 - 2026: Slovenija (pomočnik trenerja) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{košarkar-stub}} {{DEFAULTSORT:Bassin, Luka}} [[Kategorija:Slovenski košarkarski trenerji]] [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski strokovni športni komentatorji]] rctk6mr9mfz3krah2kgxd0l5c3cmczw 0 461459 6682405 6637143 2026-05-28T18:38:10Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Gozdna jagoda]] na [[Navadni jagodnjak]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6637143 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Gozdna jagoda | image = Fragaria vesca LC0389.jpg | image_width = 240px | image_caption = | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = [[Fragaria]] (jagodnjak) |species = '''''F. vesca''''' |binomial = ''Fragaria vesca'' |binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Gozdna jagoda''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Fragaria vesca''''') je rastlina z užitnimi [[plod|plodovi]], ki je pogosta v gozdovih [[Evropa|Evrope]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]].<ref name="Sullivan2015">{{navedi splet|url=http://www.wildflowersearch.com/search?&PlantName=Fragaria+vesca|last=Sullivan|first=Steven. K. |year=2015|title=''Fragaria vesca''|website=Wildflower Search|accessdate=2015-06-16}}</ref> ==Opis== [[Rastlinski list|Listi]] gozdne jagode so ovalne oblike in imajo nazobčane robove. Sestavljeni so iz treh listov, pritrjenih na [[pecelj]], ki izrašča neposredno iz tal. [[Cvet|Cvetovi]] s petimi belimi [[venčni list|venčnimi listi]] se nahajajo na vrhu od 3 do 15 cm visokega dlakastega stebelca v skupinah od pet do enajst. V Sloveniji gozdna jagoda cveti od maja do junija. Iz oplojenih cvetov se razvijejo okusni rdeče obarvani plodovi, na katerih so drobna [[seme|semena]], s pomočjo katerih se gozdne jagode tudi razmnožujejo. Poleg tega se razmnožujejo tudi s pomočjo pritlik, poganjkov, ki se ukoreninijo in se razvijejo v samostojno rastlino.<ref name="Klinkenberg2014">{{navedi splet|url=http://linnet.geog.ubc.ca/Atlas/Atlas.aspx?sciname=Fragaria%20vesca|editor-last=Klinkenberg|editor-first=Brian |year=2014|title=''Fragaria vesca''|website=E-Flora BC: Electronic Atlas of the Plants of British Columbia [eflora.bc.ca].|publisher=Lab for Advanced Spatial Analysis, Department of Geography, University of British Columbia, Vancouver|accessdate=2015-06-16|archive-date=2017-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170828233418/http://linnet.geog.ubc.ca/Atlas/Atlas.aspx?sciname=Fragaria%20vesca|url-status=dead}}</ref><ref name="WTU Herbarium2015">{{navedi splet|url=http://biology.burke.washington.edu/herbarium/imagecollection.php?Genus=Fragaria&Species=vesca |editor-last=Giblin |editor-first=David |year=2015|title=''Fragaria vesca''|website=WTU Herbarium Image Collection|publisher=Burke Museum, University of Washington|accessdate=2015-06-16|archive-date=2015-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20150628221825/http://biology.burke.washington.edu/herbarium/imagecollection.php?Genus=Fragaria&Species=vesca|url-status=dead}}</ref><ref name="Jepson">{{navedi splet|url=http://ucjeps.berkeley.edu/cgi-bin/get_IJM.pl?tid=Fragaria%20vesca|year=2015|title=''Fragaria vesca''|website= Jepson eFlora: Taxon page|publisher=Jepson Herbarium; University of California, Berkeley|accessdate=2015-06-16}}</ref> ===Podvrste=== *''Fragaria vesca'' ssp. ''americana'' <small>(Porter) Staudt</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''bracteata '' <small>(Heller) Staudt</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''vesca'' <small>L.</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''semperflorens'' <small>L.</small> ==Uporaba== Plodovi gozdne jagode so bili v prehrani človeka pomembni že v [[kamena doba|kameni dobi]].<ref>{{navedi splet|url=http://intarch.ac.uk/journal/issue1/tomlinson/part2.html#S711|title=Internet Archaeol 1. Tomlinson & Hall. 7|work=intarch.ac.uk|accessdate=2017-08-28}}</ref> Vsebujejo veliko [[vitamin C|vitamina C]], pa tudi vitamine [[vitamin A|A]], [[Vitamin B1|B1]] in [[Vitamin B2|B2]] ter [[magnezij]], [[železo]], [[kalij]], [[kalcij]] in [[fosfor]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042657918|title=Gozdne jagode, koktajl zdravja|publisher=Dnevnik|date=12. maj 2011|accessdate=23. maja 2019}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V [[tradicionalna medicina|ljudskem zdravilstvu]] se uporabljajo listi in korenine divje jagode. [[Čaj]] iz prevretih posušenih listov in korenin se grgra pri vnetjih ustne votline in grla, pomaga pa tudi pri želodčnih in črevesnih motnjah ter za zaustavljanje driske. Poleg tega čaj pomaga pri čiščenju krvi in za pomiritev, poleg tega pa blaži [[oslovski kašelj]] in [[Astma|astmo]] ter odpravlja vodo iz oteklih nog.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/gozdna-jagoda-ima-tudi-zdravilne-ucinke/197394|title=Gozdna jagoda ima tudi zdravilne učinke|publisher=RTV Slovenija|accessdate=23. maja 2019}}</ref> ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Fragraria vesca|Gozdna jagoda}} {{wikivrste|Fragraria vesca|Gozdna jagoda}} {{Taxonbar|from=Q146684}} [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Rožnice]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in petimi venčnimi listi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] {{normativna kontrola}} bdj23qnnz6xsbrfrzcf8g0ysx7bfgo5 6682410 6682405 2026-05-28T18:40:09Z TadejM 738 popravek imena po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6682410 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadni jagodnjak | image = Fragaria vesca LC0389.jpg | image_width = 240px | image_caption = | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = [[Fragaria]] (jagodnjak) |species = '''''F. vesca''''' |binomial = ''Fragaria vesca'' |binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Navadni jagodnjak''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Fragaria vesca''''') je rastlina z užitnimi [[plod|plodovi]], ki je pogosta v gozdovih [[Evropa|Evrope]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]].<ref name="Sullivan2015">{{navedi splet|url=http://www.wildflowersearch.com/search?&PlantName=Fragaria+vesca|last=Sullivan|first=Steven. K. |year=2015|title=''Fragaria vesca''|website=Wildflower Search|accessdate=2015-06-16}}</ref> ==Opis== [[Rastlinski list|Listi]] navadnega jagodnjaka so ovalne oblike in imajo nazobčane robove. Sestavljeni so iz treh listov, pritrjenih na [[pecelj]], ki izrašča neposredno iz tal. [[Cvet|Cvetovi]] s petimi belimi [[venčni list|venčnimi listi]] se nahajajo na vrhu od 3 do 15 cm visokega dlakastega stebelca v skupinah od pet do enajst. V Sloveniji navadni jagodnjak cveti od maja do junija. Iz oplojenih cvetov se razvijejo okusni rdeče obarvani plodovi, na katerih so drobna [[seme|semena]], s pomočjo katerih se navadni jagodnjak tudi razmnožuje. Poleg tega se razmnožujejo tudi s pomočjo pritlik, poganjkov, ki se ukoreninijo in se razvijejo v samostojno rastlino.<ref name="Klinkenberg2014">{{navedi splet|url=http://linnet.geog.ubc.ca/Atlas/Atlas.aspx?sciname=Fragaria%20vesca|editor-last=Klinkenberg|editor-first=Brian |year=2014|title=''Fragaria vesca''|website=E-Flora BC: Electronic Atlas of the Plants of British Columbia [eflora.bc.ca].|publisher=Lab for Advanced Spatial Analysis, Department of Geography, University of British Columbia, Vancouver|accessdate=2015-06-16|archive-date=2017-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170828233418/http://linnet.geog.ubc.ca/Atlas/Atlas.aspx?sciname=Fragaria%20vesca|url-status=dead}}</ref><ref name="WTU Herbarium2015">{{navedi splet|url=http://biology.burke.washington.edu/herbarium/imagecollection.php?Genus=Fragaria&Species=vesca |editor-last=Giblin |editor-first=David |year=2015|title=''Fragaria vesca''|website=WTU Herbarium Image Collection|publisher=Burke Museum, University of Washington|accessdate=2015-06-16|archive-date=2015-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20150628221825/http://biology.burke.washington.edu/herbarium/imagecollection.php?Genus=Fragaria&Species=vesca|url-status=dead}}</ref><ref name="Jepson">{{navedi splet|url=http://ucjeps.berkeley.edu/cgi-bin/get_IJM.pl?tid=Fragaria%20vesca|year=2015|title=''Fragaria vesca''|website= Jepson eFlora: Taxon page|publisher=Jepson Herbarium; University of California, Berkeley|accessdate=2015-06-16}}</ref> ===Podvrste=== *''Fragaria vesca'' ssp. ''americana'' <small>(Porter) Staudt</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''bracteata '' <small>(Heller) Staudt</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''vesca'' <small>L.</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''semperflorens'' <small>L.</small> ==Uporaba== Plodovi navadnega jagodnjaka, gozdne jagode, so bili v prehrani človeka pomembni že v [[kamena doba|kameni dobi]].<ref>{{navedi splet|url=http://intarch.ac.uk/journal/issue1/tomlinson/part2.html#S711|title=Internet Archaeol 1. Tomlinson & Hall. 7|work=intarch.ac.uk|accessdate=2017-08-28}}</ref> Vsebujejo veliko [[vitamin C|vitamina C]], pa tudi vitamine [[vitamin A|A]], [[Vitamin B1|B1]] in [[Vitamin B2|B2]] ter [[magnezij]], [[železo]], [[kalij]], [[kalcij]] in [[fosfor]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042657918|title=Gozdne jagode, koktajl zdravja|publisher=Dnevnik|date=12. maj 2011|accessdate=23. maja 2019}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V [[tradicionalna medicina|ljudskem zdravilstvu]] se uporabljajo listi in korenine divje jagode. [[Čaj]] iz prevretih posušenih listov in korenin se grgra pri vnetjih ustne votline in grla, pomaga pa tudi pri želodčnih in črevesnih motnjah ter za zaustavljanje driske. Poleg tega čaj pomaga pri čiščenju krvi in za pomiritev, poleg tega pa blaži [[oslovski kašelj]] in [[Astma|astmo]] ter odpravlja vodo iz oteklih nog.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/gozdna-jagoda-ima-tudi-zdravilne-ucinke/197394|title=Gozdna jagoda ima tudi zdravilne učinke|publisher=RTV Slovenija|accessdate=23. maja 2019}}</ref> ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Fragraria vesca|Navadni jagodnjak}} {{wikivrste|Fragraria vesca|Navadni jagodnjak}} {{Taxonbar|from=Q146684}} [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Rožnice]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in petimi venčnimi listi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] {{normativna kontrola}} 227rrwfdl9fts5qq7nnqq15tf98u61p 6682411 6682410 2026-05-28T18:40:23Z TadejM 738 --prazna vrstica 6682411 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadni jagodnjak | image = Fragaria vesca LC0389.jpg | image_width = 240px | image_caption = | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = [[Fragaria]] (jagodnjak) |species = '''''F. vesca''''' |binomial = ''Fragaria vesca'' |binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Navadni jagodnjak''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Fragaria vesca''''') je rastlina z užitnimi [[plod|plodovi]], ki je pogosta v gozdovih [[Evropa|Evrope]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]].<ref name="Sullivan2015">{{navedi splet|url=http://www.wildflowersearch.com/search?&PlantName=Fragaria+vesca|last=Sullivan|first=Steven. K. |year=2015|title=''Fragaria vesca''|website=Wildflower Search|accessdate=2015-06-16}}</ref> ==Opis== [[Rastlinski list|Listi]] navadnega jagodnjaka so ovalne oblike in imajo nazobčane robove. Sestavljeni so iz treh listov, pritrjenih na [[pecelj]], ki izrašča neposredno iz tal. [[Cvet|Cvetovi]] s petimi belimi [[venčni list|venčnimi listi]] se nahajajo na vrhu od 3 do 15 cm visokega dlakastega stebelca v skupinah od pet do enajst. V Sloveniji navadni jagodnjak cveti od maja do junija. Iz oplojenih cvetov se razvijejo okusni rdeče obarvani plodovi, na katerih so drobna [[seme|semena]], s pomočjo katerih se navadni jagodnjak tudi razmnožuje. Poleg tega se razmnožujejo tudi s pomočjo pritlik, poganjkov, ki se ukoreninijo in se razvijejo v samostojno rastlino.<ref name="Klinkenberg2014">{{navedi splet|url=http://linnet.geog.ubc.ca/Atlas/Atlas.aspx?sciname=Fragaria%20vesca|editor-last=Klinkenberg|editor-first=Brian |year=2014|title=''Fragaria vesca''|website=E-Flora BC: Electronic Atlas of the Plants of British Columbia [eflora.bc.ca].|publisher=Lab for Advanced Spatial Analysis, Department of Geography, University of British Columbia, Vancouver|accessdate=2015-06-16|archive-date=2017-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170828233418/http://linnet.geog.ubc.ca/Atlas/Atlas.aspx?sciname=Fragaria%20vesca|url-status=dead}}</ref><ref name="WTU Herbarium2015">{{navedi splet|url=http://biology.burke.washington.edu/herbarium/imagecollection.php?Genus=Fragaria&Species=vesca |editor-last=Giblin |editor-first=David |year=2015|title=''Fragaria vesca''|website=WTU Herbarium Image Collection|publisher=Burke Museum, University of Washington|accessdate=2015-06-16|archive-date=2015-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20150628221825/http://biology.burke.washington.edu/herbarium/imagecollection.php?Genus=Fragaria&Species=vesca|url-status=dead}}</ref><ref name="Jepson">{{navedi splet|url=http://ucjeps.berkeley.edu/cgi-bin/get_IJM.pl?tid=Fragaria%20vesca|year=2015|title=''Fragaria vesca''|website= Jepson eFlora: Taxon page|publisher=Jepson Herbarium; University of California, Berkeley|accessdate=2015-06-16}}</ref> ===Podvrste=== *''Fragaria vesca'' ssp. ''americana'' <small>(Porter) Staudt</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''bracteata '' <small>(Heller) Staudt</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''vesca'' <small>L.</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''semperflorens'' <small>L.</small> ==Uporaba== Plodovi navadnega jagodnjaka, gozdne jagode, so bili v prehrani človeka pomembni že v [[kamena doba|kameni dobi]].<ref>{{navedi splet|url=http://intarch.ac.uk/journal/issue1/tomlinson/part2.html#S711|title=Internet Archaeol 1. Tomlinson & Hall. 7|work=intarch.ac.uk|accessdate=2017-08-28}}</ref> Vsebujejo veliko [[vitamin C|vitamina C]], pa tudi vitamine [[vitamin A|A]], [[Vitamin B1|B1]] in [[Vitamin B2|B2]] ter [[magnezij]], [[železo]], [[kalij]], [[kalcij]] in [[fosfor]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042657918|title=Gozdne jagode, koktajl zdravja|publisher=Dnevnik|date=12. maj 2011|accessdate=23. maja 2019}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V [[tradicionalna medicina|ljudskem zdravilstvu]] se uporabljajo listi in korenine divje jagode. [[Čaj]] iz prevretih posušenih listov in korenin se grgra pri vnetjih ustne votline in grla, pomaga pa tudi pri želodčnih in črevesnih motnjah ter za zaustavljanje driske. Poleg tega čaj pomaga pri čiščenju krvi in za pomiritev, poleg tega pa blaži [[oslovski kašelj]] in [[Astma|astmo]] ter odpravlja vodo iz oteklih nog.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/gozdna-jagoda-ima-tudi-zdravilne-ucinke/197394|title=Gozdna jagoda ima tudi zdravilne učinke|publisher=RTV Slovenija|accessdate=23. maja 2019}}</ref> ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Fragraria vesca|Navadni jagodnjak}} {{wikivrste|Fragraria vesca|Navadni jagodnjak}} {{Taxonbar|from=Q146684}} [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Rožnice]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in petimi venčnimi listi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] {{normativna kontrola}} n70x25l3fbh9nio2bkrsf7arkklvsu5 6682412 6682411 2026-05-28T18:41:22Z TadejM 738 /* Uporaba */ popravek imena 6682412 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadni jagodnjak | image = Fragaria vesca LC0389.jpg | image_width = 240px | image_caption = | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Rosales]] | familia = [[Rosaceae]] (rožnice) | subfamilia = [[Rosoideae]] | genus = [[Fragaria]] (jagodnjak) |species = '''''F. vesca''''' |binomial = ''Fragaria vesca'' |binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Navadni jagodnjak''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Fragaria vesca''''') je rastlina z užitnimi [[plod|plodovi]], ki je pogosta v gozdovih [[Evropa|Evrope]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]].<ref name="Sullivan2015">{{navedi splet|url=http://www.wildflowersearch.com/search?&PlantName=Fragaria+vesca|last=Sullivan|first=Steven. K. |year=2015|title=''Fragaria vesca''|website=Wildflower Search|accessdate=2015-06-16}}</ref> ==Opis== [[Rastlinski list|Listi]] navadnega jagodnjaka so ovalne oblike in imajo nazobčane robove. Sestavljeni so iz treh listov, pritrjenih na [[pecelj]], ki izrašča neposredno iz tal. [[Cvet|Cvetovi]] s petimi belimi [[venčni list|venčnimi listi]] se nahajajo na vrhu od 3 do 15 cm visokega dlakastega stebelca v skupinah od pet do enajst. V Sloveniji navadni jagodnjak cveti od maja do junija. Iz oplojenih cvetov se razvijejo okusni rdeče obarvani plodovi, na katerih so drobna [[seme|semena]], s pomočjo katerih se navadni jagodnjak tudi razmnožuje. Poleg tega se razmnožujejo tudi s pomočjo pritlik, poganjkov, ki se ukoreninijo in se razvijejo v samostojno rastlino.<ref name="Klinkenberg2014">{{navedi splet|url=http://linnet.geog.ubc.ca/Atlas/Atlas.aspx?sciname=Fragaria%20vesca|editor-last=Klinkenberg|editor-first=Brian |year=2014|title=''Fragaria vesca''|website=E-Flora BC: Electronic Atlas of the Plants of British Columbia [eflora.bc.ca].|publisher=Lab for Advanced Spatial Analysis, Department of Geography, University of British Columbia, Vancouver|accessdate=2015-06-16|archive-date=2017-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170828233418/http://linnet.geog.ubc.ca/Atlas/Atlas.aspx?sciname=Fragaria%20vesca|url-status=dead}}</ref><ref name="WTU Herbarium2015">{{navedi splet|url=http://biology.burke.washington.edu/herbarium/imagecollection.php?Genus=Fragaria&Species=vesca |editor-last=Giblin |editor-first=David |year=2015|title=''Fragaria vesca''|website=WTU Herbarium Image Collection|publisher=Burke Museum, University of Washington|accessdate=2015-06-16|archive-date=2015-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20150628221825/http://biology.burke.washington.edu/herbarium/imagecollection.php?Genus=Fragaria&Species=vesca|url-status=dead}}</ref><ref name="Jepson">{{navedi splet|url=http://ucjeps.berkeley.edu/cgi-bin/get_IJM.pl?tid=Fragaria%20vesca|year=2015|title=''Fragaria vesca''|website= Jepson eFlora: Taxon page|publisher=Jepson Herbarium; University of California, Berkeley|accessdate=2015-06-16}}</ref> ===Podvrste=== *''Fragaria vesca'' ssp. ''americana'' <small>(Porter) Staudt</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''bracteata '' <small>(Heller) Staudt</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''vesca'' <small>L.</small> *''Fragaria vesca'' ssp. ''semperflorens'' <small>L.</small> ==Uporaba== Plodovi navadnega jagodnjaka, gozdne jagode, so bili v prehrani človeka pomembni že v [[kamena doba|kameni dobi]].<ref>{{navedi splet|url=http://intarch.ac.uk/journal/issue1/tomlinson/part2.html#S711|title=Internet Archaeol 1. Tomlinson & Hall. 7|work=intarch.ac.uk|accessdate=2017-08-28}}</ref> Vsebujejo veliko [[vitamin C|vitamina C]], pa tudi vitamine [[vitamin A|A]], [[Vitamin B1|B1]] in [[Vitamin B2|B2]] ter [[magnezij]], [[železo]], [[kalij]], [[kalcij]] in [[fosfor]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042657918|title=Gozdne jagode, koktajl zdravja|publisher=Dnevnik|date=12. maj 2011|accessdate=23. maja 2019}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V [[tradicionalna medicina|ljudskem zdravilstvu]] se uporabljajo listi in korenine navadnega jagodnjaka. [[Čaj]] iz prevretih posušenih listov in korenin se grgra pri vnetjih ustne votline in grla, pomaga pa tudi pri želodčnih in črevesnih motnjah ter za zaustavljanje driske. Poleg tega čaj pomaga pri čiščenju krvi in za pomiritev, poleg tega pa blaži [[oslovski kašelj]] in [[Astma|astmo]] ter odpravlja vodo iz oteklih nog.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/gozdna-jagoda-ima-tudi-zdravilne-ucinke/197394|title=Gozdna jagoda ima tudi zdravilne učinke|publisher=RTV Slovenija|accessdate=23. maja 2019}}</ref> ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== {{Zbirka|Fragraria vesca|Navadni jagodnjak}} {{wikivrste|Fragraria vesca|Navadni jagodnjak}} {{Taxonbar|from=Q146684}} [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Rožnice]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Rastline z belimi cvetovi in petimi venčnimi listi]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] {{normativna kontrola}} 799ht2cctaomm47gemts7rxdin6l0la 0 461460 6682409 5136425 2026-05-28T18:38:40Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Gozdna jagoda]] na stran [[Navadni jagodnjak]] 6682409 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Navadni jagodnjak]] ou0a3zdy86xl9mim3ze4dkwwk5f936g 0 461469 6682448 5136529 2026-05-29T00:06:06Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Navadni jagodnjak]] 6682448 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Navadni jagodnjak]] bfsi3sybyzb8ghoipsow9ugwe57hdcu 0 465212 6682339 6655324 2026-05-28T13:02:51Z Shabicht 3554 6682339 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 1p4layi601fej47flfii6xgsr9sedbn 6682469 6682339 2026-05-29T05:53:25Z Shabicht 3554 6682469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 86o7ghazslt23yhi6l0s6zefzhze15u 6682470 6682469 2026-05-29T05:54:36Z Shabicht 3554 6682470 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} g1v8y4xe9h8kop46gy73nbsn00r2i9t 6682475 6682470 2026-05-29T06:33:56Z Shabicht 3554 6682475 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} cy7ix4oewso300iy1d29ybmq74wt2y2 6682476 6682475 2026-05-29T06:35:31Z Shabicht 3554 6682476 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin (od 2015)<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} lbxgope61dr0i9rgoy01obb4de2o12b 6682477 6682476 2026-05-29T06:36:05Z Shabicht 3554 6682477 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<br>(od 2015)<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 6o1gowbpc829kzwr9ocyuh029qo83cd 6682504 6682477 2026-05-29T09:22:50Z Shabicht 3554 6682504 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<br>(od 2015)<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. ==Pastoralno območje Župnije Deskle== Župnik v Desklah od leta 2015 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednjo [[Župnija Gorenje Polje|Župnijo Gorenje Polje]].<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 30o4ji08b3wujl8td0urdyad2qctrdr 6682505 6682504 2026-05-29T09:23:58Z Shabicht 3554 6682505 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<br>(od 2015)<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] ==Pastoralno območje Župnije Deskle== Župnik v Desklah od leta 2015 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednjo [[Župnija Gorenje Polje|Župnijo Gorenje Polje]].<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} n64vybrysgm9l0gj5c13is9wsyg6dqp 6682506 6682505 2026-05-29T09:25:22Z Shabicht 3554 6682506 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<br>(od 2015)<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] ==Pastoralno območje Župnije Deskle== Župnik v Desklah od leta 2015 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednjo [[Župnija Gorenje Polje|Župnijo Gorenje Polje]].<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} fpw6nte262pz8b0nd1uetcu5dff6knp 6682510 6682506 2026-05-29T09:30:53Z Shabicht 3554 6682510 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<br>(od 2015)<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] ==Pastoralno območje Župnije Deskle== Župnik v Desklah od leta 2015 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednjo [[Župnija Gorenje Polje|Župnijo Gorenje Polje]].<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} ax7oys0p44ppgqf53zmm883kv6ji12c 6682511 6682510 2026-05-29T09:32:06Z Shabicht 3554 6682511 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<br>(od 2015)<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Župnija Gorenje Polje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] ==Pastoralno območje Župnije Deskle== Župnik v Desklah od leta 2015 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednjo [[Župnija Gorenje Polje|Župnijo Gorenje Polje]].<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} t07pjwk2lhhdabclxpdlge8ayoqzocm 6682512 6682511 2026-05-29T09:32:48Z Shabicht 3554 6682512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<br>(od 2015)<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Gorenje Polje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] ==Pastoralno območje Župnije Deskle== Župnik v Desklah od leta 2015 pastoralno vodi in upravlja tudi sosednjo [[Župnija Gorenje Polje|Župnijo Gorenje Polje]].<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} 60raeg2qljfuz6n0fjrkmampws7wd0f 6682513 6682512 2026-05-29T09:35:09Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Deskle */ 6682513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<br>(od 2015)<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Gorenje Polje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] ==Pastoralno območje Župnije Deskle== Župnik v Desklah od leta 2015 pastoralno vodi in upravlja tudi nekdanjo [[Župnija Gorenje Polje|Župnijo Gorenje Polje]].<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} hluudzyymyqhueilyzqvhgs0lqbiv95 6682515 6682513 2026-05-29T09:35:49Z Shabicht 3554 /* Pastoralno območje Župnije Deskle */ 6682515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Deskle | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bevkova ulica 15<br>5210 Deskle | parish_church = [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]] | dedication = [[Sveti Jurij]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Simon Vendramin<br>(od 2015)<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Gorenje Polje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Deskle]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Nova Gorica|Dekanije Nova Gorica]], ki je del [[Škofija Koper|škofije Koper.]] ==Pastoralno območje Župnije Deskle== Župnik v Desklah od leta 2015 pastoralno vodi in upravlja tudi nekdanjo Župnijo Gorenje Polje.<ref name="župnik">{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/imeti-svojega-zupnika-ni-vec-samoumevno/ |title=Imeti svojega župnika ni več samoumevno |accessdate= |date=3. avgust 2015 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361281|100px}} | [[cerkev sv. Jurija, Deskle|cerkev sv. Jurija ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Deskle]] |- | 2. | {{Slika d|Q105669225|100px}} | [[cerkev sv. Kvirina, Paljevo|cerkev sv. Kvirina ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Paljevo, Kanal ob Soči|Paljevo]] |- |} '''Vikariat Plave:''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | | {{Slika d|Q105651901|100px}} | [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Plave|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>podružnica | [[Plave]] |- | | {{Slika d|Q60361362|100px}} | [[cerkev sv. Ahacija, Prilesje|cerkev sv. Ahacija]]<br> podružnica | [[Prilesje pri Plavah]] |- |} '''Od 1. januarja 2018''': {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 3. | {{Slika d|Q60361290|100px}} | [[cerkev sv. Mihaela, Gorenje Polje|cerkev sv. Mihaela]]<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> <br>podružnica | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje ]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Deskle]] [[Kategorija:Dekanija Nova Gorica|Deskle]] {{Škofija Koper}} m04e1e9pf8mulkj9rqcyi8y0r5xixnq 0 465654 6682377 6617439 2026-05-28T15:43:13Z Shabicht 3554 6682377 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Dekani | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Dekani 207<br> 6271 Dekani | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]] | established = pred [[1229]] | first_mentioned = [[1493]]<ref>{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Dekani/ |title=Matricula Online: Dekani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dekani|Dekani]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Bogdan Berce (od 2018) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Bertoki]], [[Župnija Škofije]], [[Župnija Predloka]] | web_page = | facebook = }} '''[[Župnija]] [[Dekani]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Dekani|Dekanije Dekani]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|cerkev Marijinega vzebovzetja]] je bila posvečena 10. novembra 1493. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- | ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- |1. | [[Slika:Dekani cerkev 2025.jpg|150px]] | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|cerkev Marijinega vnebovzetja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Dekani]] |- |2. | [[Slika:|150px]] | kapela Žalostne matere Božje<br> pokopališka [[kapela]] | [[Dekani]] |} Na področju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Zgodovina== Starejša in manjša cerkvena stavba je bila na mestu sedanje župnijske cerkve zgrajena že leta 1229. Sedanjo župnijsko cerkev so v gotskem slogu zgradili ob koncu 15. stoletja in je bila posvečena 10. novembra 1493, kar je v svojem cerkvenem krajepisu iz leta 1700 {{COBISS|ID=110649344}} potrdil tudi koprski škof [[Paolo Naldini|Pavel Naldini]]. Sočasno ([[1493]]) se prvič omenja tudi Župnija Dekani (Villa Decani, Cani, Villa di Cani).<ref>{{navedi splet |url=https://www2.arnes.si/~rzjtopl/ziz/A.pdf |title=Zgodovinski imenik župnij |accessdate=10. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{Škofija Koper}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Dekani]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Dekani]] [[Kategorija:Župnija Dekani|Dekani]] r5nl8km11i0xnhe6c17tmizyhw84kcl 6682378 6682377 2026-05-28T15:46:01Z Shabicht 3554 6682378 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Dekani | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Dekani 207<br> 6271 Dekani | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]] | established = pred | first_mentioned = [[1493]]<ref name="Dekani">{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Dekani/ |title=Matricula Online: Dekani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dekani|Dekani]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Bogdan Berce (od 2018) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Bertoki]], [[Župnija Škofije]], [[Župnija Predloka]] | web_page = | facebook = }} '''[[Župnija]] [[Dekani]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Dekani|Dekanije Dekani]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|cerkev Marijinega vzebovzetja]] je bila posvečena 10. novembra 1493. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- | ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- |1. | [[Slika:Dekani cerkev 2025.jpg|150px]] | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dekani|cerkev Marijinega vnebovzetja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Dekani]] |- |2. | [[Slika:|150px]] | kapela Žalostne matere Božje<br> pokopališka [[kapela]] | [[Dekani]] |} Na področju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. ==Zgodovina== Starejša in manjša cerkvena stavba je bila na mestu sedanje župnijske cerkve zgrajena že leta 1229. Sedanjo župnijsko cerkev so v gotskem slogu zgradili ob koncu 15. stoletja in je bila posvečena 10. novembra 1493, kar je v svojem cerkvenem krajepisu iz leta 1700 {{COBISS|ID=110649344}} potrdil tudi koprski škof [[Paolo Naldini|Pavel Naldini]]. Sočasno ([[1493]]) se prvič omenja tudi Župnija Dekani (Villa Decani, Cani, Villa di Cani).<ref>{{navedi splet |url=https://www2.arnes.si/~rzjtopl/ziz/A.pdf |title=Zgodovinski imenik župnij |accessdate=10. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref><ref name="Dekani">{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Dekani/ |title=Matricula Online: Dekani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * {{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{Škofija Koper}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Dekani]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Dekani]] [[Kategorija:Župnija Dekani|Dekani]] aplxfyztlmbsrxmn6b7mao0b08lg5k9 0 468027 6682382 6442065 2026-05-28T16:25:09Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Timur.jpeg z [[c:File:Folio_230._The_army_petitions_Timur_to_fight_Tuqtamish_Khan_(British_Library,_I.O._Islamic_137).jpg|Folio_230._The_army_petitions_Timur_to_fight_Tuqtamish_Khan_(British_Library,_I.O._Islamic_1 6682382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |title =[[Kan]]<br />[[Šah (vladar)|Šah]] | name =Toktamiš | image =<!-- WD --> | caption = Toktamiš in vojska Zlate horde pred Moskvo leta 1382 | succession = Kan Bele horde | reign1 =1376 – 1380 | coronation = 1378 | predecessor1 =[[Timur Malik]] | successor1 = on sam kot kan Zlate horde | succession2 = Kan Zlate horde | reign2 =1380 – 1397 | predecessor2 = on sam kot kan Zlate horde | successor2 =[[Timur Kutlug]] | succession3 = Kan Tatarskega sibirskega kanata | reign3 =1397 – 1406 | predecessor3 = ni znano | successor3 =[[Čekre kan]] | spouse = | issue = | house =[[Bordžigini]] | house-type =Dinastija | father =Tuli Kvadža | mother = | birth_date = okoli 1342 | birth_place =[[Bela horda]] | death_date =1406 | death_place =[[Tjumen]] | religion =[[Islam]] |}} '''Toktamiš''' ([[tatarščina|tatarsko]] Тухтамыш, Tuktamiš, [[mongolščina|mongolsko]] Тохтамыш, Tohtamiš) je bil kan [[Modra horda|Modre horde]], ki je Modro in [[Bela horda|Belo hordo]], dela [[Zlata horda|Zlate horde]], za nekaj časa ponovno združil v enotno državo, * okoli [[1342]], [[Modra horda]], † [[1406]], [[Sibirija]]. Bil je potomec [[Džingiskan]]ovega vnuka Tuka Timurja. ==Življenje== [[Slika:Golden Horde 1389 el.PNG|thumb|left|300px|Ozemlje pod Toktamiševo oblastjo]] Toktamiš se je v zgodovini prvič pojavil leta 1376, ko je poskušal strmoglaviti svojega strica [[Urus kan]]a, vladarja Bele horde. Po neuspelem poskusu je obegnil svojemu stricu [[Timur Lenk|Timurju]]. Preživel je Urusa in oba njegova sinova in leta 1378 s Timurjevo pomočjo na silo zasedel prestol Bele horde. Zgledoval se je po svojih prednikih in načrtoval ponovno združitev Zlate horde. Leta 1380 je prečil [[Volga|Volgo]] in napadel Modro hordo in v drugi bitki na reki Kalki porazil kana Modre horde [[Mamaj |Mamaj]]a. Mamaj je bil kmalu po [[Kulikovska bitka|bitki na Kulikovem polju]] ubit. Toktamiševa zmaga je omogočila ponovno združitev Zlate horde na ozemlju od [[Krim, Ukrajina|Krima]] do [[Balhaško jezero|Balhaškega jezera]]. ===Pohod proti Moskvi=== [[Dimitrij Donski]] je zbral veliko vojsko, da bi porazil in uničil mongolsko-tatarske horde. V kulikovski bitki je leta 1380 porazil Mamaja, vojske proti Toktamišu pa mu ni uspelo zbrati. Po združitvi Modre in Bele horde v Zlato hordo leta 1382 je Toktamiš izvedel uspešen pohod proti Rusiji kot maščevanje za poraz v kulikovski bitki. S pohodom je ustavil, a ne uničil, ruske želje po osvoboditvi izpod tatarske oblasti. Po treh dneh obleganja Moskve je bil izid neodločen, potem pa je Dimitrijev svak, knez [[Dimitrij Suzdalski]], prepričal meščane, naj se vdajo.<ref>Charles J. Halperin (1987). ''Russia and the Golden Horde''. str. 56.</ref> Uničenje Moskve konec leta 1383 je Dimitrija prisililo k vdaji in priznanju Toktamiševe nadoblasti. Toktamiš je za talca vzel Dimitrijevega sina [[Vasilij I. Moskovski|Vasilija I. Moskovskega]].<ref>Halperin 1987, str. 57.</ref> ===Propad=== Toktamiš je zavladal kot suveren vladar, kar je zaskrbelo prejšnjega suverena Timurja. Timur ga je zato leta 1391 in 1395 dvakrat napadel in ga nazadnje odstavil. Na položaj kana Zlate horde je postavil [[Timur Kutlug]]a. Toktamiš se je zatekel v [[Litva|Litvo]] na dvor velikega vojvode Vitautasa.<ref>Kołodziejczyk, Dariusz (2011). [https://brill.com/view/title/15156 ''The Crimean Khanate and Poland-Lithuania: International Diplomacy on the European Periphery (15th-18th Century). A Study of Peace Treaties Followed by Annotated Documents'']. Leiden: Brill. str. 6-7. ISBN 9789004191907.</ref> Leta 1397 je z njim sklenil sporazum, s katerim je v zameno za vojaško pomoč potrdil Vitautasa za zakonitega vladarja Rutenije, ki je nekoč spadala v Zlato hordo, zdaj pa je pripadala Litvi. Sporazum je morda določal, da bo moral Vitautas od tega ozemlja plačevati davek, če bo Toktamiš ponovno prišel na prestol Zlate horde, Vitautas pa je morda načrtoval, da bo sam zavladal na tatarskih ozemljih.<ref>Kołodziejczyk 2011, str. 7-8.</ref> Združena vojska, podprta s poljskimi prostovoljci pod poveljstvom Spyteka Melsztynskega, je bila v bitki s Timur Kutlugovo in [[Nogaj]]evo vojsko na reki Vorskli 12. avgusta 1399 katastrofalno poražena. Vitautasove ambicije po oblasti v Pontski stepi so se končale, Toktamiš pa je bil ponovno prisiljen na beg, tokrat v [[Sibirija|Sibirijo]].<ref> Kołodziejczyk 2011, str. 8.</ref> V bitki je bilo ubitih 74 knezov in veliko pomembnih zemljiških gospodov.<ref>Frost, Robert (2015). ''The Oxford History of Poland-Lithuania. The Making of the Polish-Lithuanian Union, 1385—1569''. Oxford. str. 86. ISBN 978-0-19-820869-3.</ref> Toktamiš je umrl v Sibiriji leta 1408. ==Vojna s Timur Lenkom== [[Slika:Folio 230. The army petitions Timur to fight Tuqtamish Khan (British Library, I.O. Islamic 137).jpg|200px|thumb|Timurjeva vojska se zbira za vojno s Toktemišem]] Prepričan, da lahko premaga ilkanske Čobanide in zavzame Zakavkazje, sporno že od vladavine kana [[Berke]]ja, je Toktamiš leta 1385 s 50.000 vojaki napadel [[Perzija|Perzijo]] in zavzel [[Tabriz]]. Na povratku proti severu je s Kavkaza odpeljal 200.000 sužnjev, med njimi nekaj desettisoč [[Armenci|Armencev]] iz pokrajin Parskahajk, Sjunik in Artsak.<ref>The Turco-Mongol Invasions IV, Medieval Armenian History, Turkish History, Turkey.</ref> Napad se je izkazal za usodno napako, z umikom s Kavkaza pa je omogočil svojim ilkanskim tekmecem, da so stopili na Timurjevo stran, in Timur je Perzijo pripojil k svojemu kraljestvu. Besni Toktamiš se je vrnil na Kavkaz in začel vojno proti svojim nekdanjim zaveznikom. Nazadnje je priznal svoj poraz in se vrnil v stepe, a je že leta 1387 nepričakovano napadel [[Transoksanija|Transoksanijo]], srce Timurjevega kraljestva. Obilica snega ga je prisilila na vrnitev v stepe. Leta 1395 je vojna dosegla višek s Timurjevim napadom na Zlato hordo in Toktamiševim porazom na reki Terek. Timur je izropal nekaj mest v Zlati hordi, med njimi [[Azov]], [[Astrahan]]<ref> Martin, Janet (6. december 2007). ''Medieval Russia, 980-1584''. ISBN 9780521859165.</ref> in Toktamiševo prestolnico [[Saraj (mesto)|Saraj Berke]]. Polovil je umetnike in obrtnike in jih odpeljal v svoje kraljestvo. Na prestol Bele horde je posadil marionetnega vladarja Kojričaka, na prestol Zlate horde pa kana Timur Kutluga. Toktamiš je pobegnil v ukrajinske stepe in prosil za pomoč litovskega velikega kneza Vitautasa. V veliki bitki na reki Vorskli leta 1399 sta njuno združeno vojsko odločilno porazila Timurjeva ganerala – kan Timur Kutlug in emir Edigu. Poraženega Toktamiša je leta 1406 ob sedanji reki Tjumen v Sibiriji ubil eden od Edigujevih mož. Bil je zadnji kan, ki je koval denar z napisi v mongolski posavi. ==Družina== Toktamiš je imel tri žene: Taraj biko, Šukr biko, hčerko emirja Arsaka, in Urun biko. Z njimi je imel osem sinov in pet hčera. Sinovi: * Džalal al-Din ibn Toktamiš * Džabar Berdi * Kebek Kan * Karim Berdi * Iskander * Abu Said * Kučuk * Kadir Berdi Hčerke: * Malika * Hanika * Džanika * Sadat Beki * Kadidža ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|[[Bordžigini]]<br> (1206–1635)}} {{s-reg|}} {{s-bef|before=[[Arab Šah Muzafar]]}} {{s-ttl|title= Kan [[Zlata horda|Zlate horde]] |years=1381–1397}} {{s-aft|after=[[Timur Kutlug]] }} |- {{s-bef|before=[[Timur Malik]]}} {{s-ttl|title=Kan [[Modra horda|Modre horde]]|years=1378–1395}} {{s-aft|after=[[Kojričak]]|rows=2}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 1406]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]] [[Kategorija:Kani Zlate horde]] [[Kategorija:Kani Modre horde]] [[Kategorija:Uzurpatorji]] jjn42askvkb0pnwz58n5m4agt7o6tg8 0 468314 6682353 6543369 2026-05-28T13:59:03Z ~2026-31945-83 260709 /* Šport */ 6682353 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Mestna občina Krško|Mestne občine Krško]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Religija == *[[Mihael Arh]], dramatik, glasbenik, duhovnik, redovnik (1676, [[Kranj]] – pred 1732, [[Krško]]) *[[Modest Schrey]], prevajalec, duhovnik, redovnik, avguštinec (1754, [[Bloke]] – 1821, [[Veliki Trn]]) *[[Jurij Mayr]], duhovnik, škof; leta 1827 je bil imenovan za krškega škofa (1768, [[Trebinja]] – 1840, [[Celovec]]) *[[Jurij Alič]], duhovnik, šolnik, jezikoslovec; dekan v Vidmu od leta 1818 – 1845 (1779, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1845, [[Laško]]) *[[Anton Žakelj]], rimskokatoliški duhovnik, pesnik in zbiratelj narodnega blaga (1816, [[Ledine]] – 1868, [[Mali Trn]]) *[[Dragotin Ferdinand Ripšl]], duhovnik, pesnik, kronist, sadjar, (1820, [[Šentjur]] – 1887, [[Videm, Krško]]) *[[Prokop Godler]], slikar, redovnik, frančiškan (1825, [[Videm]], [[Krško]] – 1909, [[Novo mesto]]) *[[Dragotin Simandl]], narodni buditelj, slovničar, duhovnik (1828, [[Videm]], [[Krško]] – 1864, [[Kranj]]) *[[Matija Torkar]], nabožni pisec, duhovnik (1832, [[Zasip – Mužje]] – 1902, [[Raka]]) *[[Jurij Sterbenc]], duhovnik (1834, [[Stari trg ob Kolpi]] – 1899, [[Leskovec pri Krškem]]) *[[Gabriel Giraud]], redovnik, trapist (1836, [[Lyon]] – 1899, [[Brestanica]]) *[[Josip Žičkar]], katoliški duhovnik in politik (1846, [[Raztez]] – 1905, [[Dunaj]]) *[[Anton Medved]], duhovnik, teolog, pisatelj in govornik (1862, [[Gorica pri Raztezu]] – 1925, [[Maribor]]) *[[Leopold Turšič]], duhovnik in pesnik (1883, [[Lož]] – 1927, [[Krško]]) *[[Jožef Mirt]], filozof, teolog, katoliški duhovnik (1894, [[Brestanica]] – 1959, [[Maribor]]) *[[Rudolf Blüml]], verski organizator, duhovnik; od leta 1953 do 1965 je bil vodja slovenskega dušnopastirskega urada krške škofije, 1966 je postal stolni prošt v krški škofiji (1898, [[Krnica]] – 1966, [[Celovec]]) *[[Simon Ašič]], rimskokatoliški duhovnik, menih, zdravilec (1906, [[Trebež]] pri [[Brestanica|Brestanici]] – 1992, [[Stična]]) *[[Lojze Jože Žabkar]], katoliški duhovnik, pesnik in pisatelj (1910, [[Mikote]] – 1983, [[Ljubljana]]) *[[Stanislav Kos]], teolog, knjižničar (1911, [[Videm]], [[Krško]] – 1990, [[Maribor]]) *[[Ivan Salmič]], katoliški duhovnik (1914, [[Raka]] – 1943, [[Vinica]]) == Šport == *[[Igor Kranjec]], kolesar (1972, [[Brestanica]]) *[[Dejan Rusič]], nogometaš (1982, [[Krško]]) *[[Jaroslav Kovačič]], triatlonec (1984, [[Krško]]) *[[Janez Zupanc]], veslač (1986, [[Brestanica]]) *[[Robert Berić]], nogometaš (1991, [[Krško]]) *Nina Mandl, triatlonka in plavalka (1990, Krško) == Umetnost == === Glasba === *[[Andrej Račič]], izdelovalec orgel, mizar, organist (1808, [[Gorica]], [[Krško]] – 1883, [[Cerklje ob Krki]]) *[[Marijan Kos]], operni pevec (1909, [[Videm ob Savi]] – 1973, [[Trst]]) *[[Albin Rudan]], glasbenik (1933, [[Veliki Trn]] – 2009, [[Godič]]) *[[Dejan Učakar]], skladatelj in fagotist (1974, [[Senovo]]) === Slikarstvo, kiparstvo in fotografija === *[[Kozma Müller]], kamnosek in meščan v Krškem med leti 1600 in 1700 *[[Gašpar Franchi]], zvonar; leta 1725 vlil zvon v Krškem (okoli 1657, [[Videm]], [[Furlanija]] – 1733, [[Ljubljana]]) *[[Ignacij Arrer]], kipar (1745, [[Krško]] – 1817, [[Dolnji Ajdovec]]) *[[Anton Gabrič]], slikar v Krškem okoli leta 1762 *[[Matej Tomc]], podobar; leta 1869 izdelal dva stranska oltarja za župnijsko cerkev v Krškem (1814, [[Šujica]] – 1885, [[Šentvid (Ljubljana)]]) *[[Marija Rozalija Auersperg Attems]] (grofica), slikarka; pokopana je v družinski grobnici na griču Šrajbarskega turna v [[Leskovec pri Krškem|Leskovcu pri Krškem]] (1816, [[Gradec]] – 1880 [[Gradec]]) *[[Janez Wolf]], slikar (1825, [[Leskovec pri Krškem]] – 1884, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Štoviček]], kipar (1896, [[Boštanj, Sevnica|Boštanj]] - 1989, [[Krško]]) *[[Jaro Hilbert]], francoski slikar in kipar (1897, [[Krško]] – 1995, [[Pariz]]) *[[Maks Gatnik]], slikar, geodet (1910, [[Brestanica]]) *[[Simon Tihec]], fotograf (1921, [[Drnovo]] – 1991, [[Maribor]]) *[[Jože Ciuha]], slikar, grafik (1924, [[Trbovlje]] – 2015, [[Ljubljana]]), v mladosti živel na Vidmu ob Savi *[[Justina Hermina Pacek]] (1931-2016), medicinska sestra, fotografinja, slikarka in ilustratorka. *[[Vojko Pogačar]], slikar, oblikovalec (1950, [[Krško]]) === Arhitektura === *[[Božidar Gvardijančič]], arhitekt; zazidal delavsko naselje v Videm-Krško (1909, [[Slap pri Vipavi]] – 1972, [[Ljubljana]]) *[[Saša Sedlar]], arhitektka (1913, [[Krško]] – 1975, [[Ljubljana]]) *[[Savin Sever]], arhitekt (1927, [[Krško]] – 2003, [[Ljubljana]]) *[[Vesna Vozlič Košir]], arhitektka (1956, [[Krško]]) === Gledališče in film === *[[Franc Trefalt]], amaterski igralec (1903, [[Koprivnica]] - ?) *[[Iwan Obretenow]], bolgarski igralec (1924, [[Krško]] – 1988, [[Sofia]]) *[[Vinko Hrastelj]], igralec (1940, [[Ženje]] – 1971, [[Ljubljana]]) *[[Mirko Bogataj]], filmski in televizijski igralec, radijska osebnost (1942, [[Krško]] – 2007, [[Ljubljana]]) *[[Franci Slak]], filmski in televizijski režiser, scenarist, pedagog, politik (1953, [[Krško]] – 2007, [[Ljubljana]]) *[[Silvan Omerzu]], slikar, ilustrator, gledališki režiser, lutkovni umetnik (1955, [[Brestanica]]) === Književnost === *[[France Kadilnik]], turistični pisec (1825, [[Stara vas]] – 1908, [[Ljubljana]]) *[[Janez Mencinger]], pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik (1838, [[Brod pri Bohinjski Bistrici]] – 1912, [[Krško]]) *[[Vinko Vidmar]], potopisec (1853, [[Ljubljana]] – 1879, [[Krško]]) *[[Vera Albreht]], pesnica, pisateljica, publicistka in prevajalka (1895, [[Krško]] – 1971, [[Ljubljana]]) *[[Jaroslav Stoviček]], hrvaški pisatelj (1904, [[Leskovec pri Krškem]] – 1975, [[Zagreb]]) *[[Gitica Jakopin]], pesnica, pisateljica in prevajalka (1928, [[Leskovec pri Krškem]] – 1996, [[Ljubljana]]) *[[Milena Batič]], rojena Bonča, psevdonim Rada Noč; mladinska pesnica, učiteljica, pisateljica (1930, [[Krško]] – 2015, [[Maribor]]) *[[Cilka Žagar]], pesnica, pisateljica in prevajalka (1939, [[Dobrava ob Krki]]) == Humanistika == *[[Jurij Dalmatin]], protestantski teolog in pisec, prevajalec, pridigar (okoli 1547, [[Krško]] – 1589, [[Ljubljana]]) *[[Janez Vajkard Valvasor]], polihistor, kartograf, geograf, pisatelj, zbiratelj in založnik (1641, [[Ljubljana]] – 1693, [[Krško]]) *[[Anton Alexander von Auersperg]] (grof), psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik; pokopan je v družinski grobnici na griču Šrajbarskega turna v [[Leskovec pri Krškem|Leskovcu pri Krškem]] (1806, [[Ljubljana]] – 1876 [[Gradec]]). *[[Mihajlo Rostohar]], psiholog, pisatelj, politik, soustanovitelj Univerze v Ljubljani in univerzitetni profesor (1878, [[Brege]] – 1966, [[Golek]]) *[[Rudolf Friderik Knapič]], urednik, prevajalec, univerzitetni profesor, filolog (1890, [[Gorenja vas pri Leskovcu]] – 1963, [[Lizbona]]) *[[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]], literarni zgodovinar, pesnik, knjižničar, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec (1904, [[Krško]] – 1977, [[Ljubljana]]) *[[Franc Drenovec]], novinar, urednik, partizan (1917, [[Lokve]], [[Krško]] – 1968, [[Ljubljana]]) == Pravo, uprava in politika == *[[Auerspergi|Rodbina Auersperg]], plemiška rodbina na Slovenskem in v Avstrijskem cesarstvu (pred 1100 – danes) *[[Martin Hočevar]], politik, mecen, poslovnež (1810, [[Podlog]] – 1866, [[Krško]]) *[[Josipina Hočevar]], podjetnica in mecenka (1824, [[Radovljica]] – 1911, [[Krško]]) *[[Viljem Pfeifer]], politik (1842, [[Kočevje]] – 1917, [[Krško]]) *[[Anton Sušnik]], politik; jeseni 1920 je bil izvoljen za narodnega poslanca v Krškem (1880, [[Zduša]] – 1934, [[Ljubljana]]) *[[Vilko Pfeifer]], politik (1885, [[Krško]] – 1965, [[Ljubljana]]) *[[Lado Vavpetič]], pravnik, politik, pedagog, raziskovalec in akademik (1902, [[Krško]] – 1982, [[Ljubljana]]) *[[Jože Žabkar]], pravnik in politik, partizan (1915, [[Velika vas pri Krškem]]) *[[Vlado Benko]], partizansko ime Leon; politolog in sociolog mednarodnih odnosov, politični raziskovalec, univerzitetni profesor, partizan (1917, [[Videm]], [[Krško]] – 2011, [[Cerknica]]) *[[Živko Zobec]], pravnik, sodnik; leta 1956 in 1957 je bil predsednik Okrajnega sodišča v Krškem (1926, [[Novo mesto]] – 1988, [[Ljubljana]]) *[[Gorazd Žmavc]], politik, pravnik (1947, [[Krško]]) *[[Franc Žibert]], pravnik, ekonomist, univerzitetni profesor (1949, [[Raztez]]) *[[Franc Bogovič]], podjetnik, agronom, politik, poslanec, župan (1963, [[Veliki Kamen]] pri [[Koprivnica|Koprivnici]]) == Vojska== *[[Gustav Globočnik von Vojka]], avstro – ogrski general (1859, [[Brestanica]] – 1946, [[Dunaj]]) *[[Miha Butara]], vojaški oficir (1950, [[Veliko Mraševo]]) *[[Roman Urbanč]], častnik, podpolkovnik (1967, [[Krško]]) == Šolstvo == *[[Adam Bohorič]], protestant, slovničar in šolnik (okoli 1520, [[Brestanica]] – Presladol. – 1598, [[Nemčija]]) *[[Janez Krajnc]], učitelj (1817, [[Brestanica]] – 1908, [[Dunaj]]) *[[Mihael Wurner]], šolnik; v letih 1873–84 je bil šolski nadzornik za okraj Krško (1829, [[Ljubljana]] – 1891, [[Feldhof]]) *[[Ivan Lapajne]], pedagoški pisec in narodni gospodarstvenik (1849, [[Vojsko, Idrija]] – 1931, [[Krško]]) *[[Jernej Ravnikar]], šolnik, pisatelj (1856, [[Vače]] – 1920, [[Krško]]) *[[Janko Knapič]], učitelj, ravnatelj (1862, Sv. Jedrt pri [[Laško|Laškem]] – 1929, [[Videm, Krško]]) *[[Ljudevit Stiasny]], šolnik, pedagoški pisec, potopisec; od leta 1902 do 1913 okrajni šolski nadzornik za krški okraj. V Krškem je leta 1904, 1905 predsedoval Pedagoškemu društvu. (1862, [[Tržič]] – 1936 [[Slovenj Gradec]]) *[[Fran Žnideršič]], gimnazijski profesor, šolnik in pisatelj (1866, [[Stara vas]] – 1929, [[Gorica]]) *[[Elvira Dolinar]], učiteljica, pisateljica, publicistka in feministka (1870, [[Krško]] – 1961, [[Bled]]) *[[Ivan Vrščaj]], šolnik (1871, [[Brestanica]] – 1948, [[Ljubljana]]) *[[Franc Grm]], pedagoški delavec (1877, [[Raka]] – 1967) *[[Dragotin Humek]], pedagoški pisec, ilustrator, šolnik (1877, [[Gradišče pri Raki]] – 1958, [[Gradišče pri Raki]]) *[[Dragotin Přibil]], šolnik (1877, [[Brežice]] – 1944, [[Brestanica]]) *[[Ivan Magerl]], šolnik; služboval je na meščanski šoli v Krškem do januarja 1919 (1880, [[Trst]] – 1932, [[Jesenice]]) *[[Jože Žabkar]], učitelj, matematik, partizan (1900, [[Krško]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Albin Žabkar]], matematik, univerzitetni profesor, prevajalec (1901, [[Krško]] – 1962, [[Ljubljana]]) == Znanost in tehnika == *[[Anton Šantel]], matematik in fizik, učitelj (1845, [[Pesnica (vas)|Pesnica]] – 1920, [[Krško]]) *[[Alfonz Pavlin]], botanik, univerzitetni profesor (1853, [[Leskovec pri Krškem]] – 1942, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Strgar]], montanist (1870, [[Leskovec pri Krškem]] – 1934, [[Ljubljana]]) *[[Dinko Cerjak]], inženir gozdarstva (1895, [[Leskovec pri Krškem]] – 1981, [[Ljubljana]]) *[[Franc Rainer]], gozdar (1902, [[Brestanica]] – 1991, [[Ljubljana]]) *[[Lojze Kerin]], geodet (1906, [[Brod v Podbočju]] – 1966, [[Ljubljana]]) *[[Ferdinand Trenc]], strokovnjak strojništva (1913, [[Trška gora]] – 1976, [[Celje]]) *[[Sergej Bubnov]], gradbenik; leta 1992 in 1993 je vodil mednarodno komisijo za neodvisno analizo varnosti Jedrske elektrarne Krško (ICISA) (1914, [[Sankt Peterburg]] – 2000, [[Ljubljana]]) *[[Josip Didek]], gradbeni inženir in projektant (1917, [[Podbočje]] – 1989, [[Ljubljana]]) *[[Janez Banič]], veterinar, univerzitetni profesor (1928, [[Brod v Podbočju]]) *[[Vinko Strgar]], botanik (1928, [[Leskovec pri Krškem]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Vera Mirt Levovnik]], raziskovalka in organizatorka elektrotehniške informatike, univerzitetna profesorica (1930, [[Rožno]]) *[[Stanko Buser]], geolog; član Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Jedrske elektrarne Krško (1932, [[Boletina]] – 2006, [[Slovenj Gradec]]) *[[Franc Bratkovič]], elektrotehnik, univerzitetni profesor (1936, [[Krško]]) *[[Viljem Žener]], kemijski inženir, gospodarstvenik in strokovnjak za gumarsko tehnologijo, ekonomist (1936, [[Senovo]]) *[[Srdjan Bavdek]], veterinar, univerzitetni profesor (1937, [[Leskovec pri Krškem]] – 2019, [[Cerklje]]) *[[Maks Babuder]], elektrotehnik; v času izgradnje Jedrske elektrarne Krško je bil 1975 vodja skupine za neodvisni strokovni pregled kakovosti vgrajene opreme ter za preverjanje upoštevanja predpisov in standardov pri izvajanju graditve (1940, [[Materija]]) *[[Dušan Brajnik]], fizik; opravljal je gamaspektrometrične meritve na področju Jedrske elektrarne Krško (1940, [[Ljubljana]]) *[[Jože Resnik]], lesarski strokovnjak, univerzitetni učitelj (1942, [[Vihre]]) *[[Janko Božič]], zoolog (1963, [[Čretež pri Krškem]]) == Zdravstvo == *[[Hinko Šuklje]], društveni delavec, zdravnik, ginekolog (1866, [[Brestanica]] – 1903, [[Zadar]]) *[[Ivan Matko]], zdravnik, internist (1885, [[Brestanica]] – 1945, [[Ljubljana]]) *[[Stanko Banič]], zdravnik, univerzitetni profesor, mikrobiolog (1913, [[Brezje pri Senušah]] – 2005, [[Ljubljana]]) *[[Dimitrij Bartenjev]], stomatolog, univerzitetni profesor (1932, [[Leskovec pri Krškem]] – 2015, ?) == Gospodarstvo == *[[Feliks Urbanc]], veletrgovec, politik (1850, [[Drnovo]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Martin Humek]], narodni gospodar, sadjar (1870, [[Gradišče pri Raki]] – 1943, [[Ljubljana]]) *[[Karel Černetič]], družbeni delavec, obrtnik (1878, [[Kostanjevica na Krki]] – 1953, [[Krško]]) *[[France Vardjan]], hortikulturnik (1900, [[Kočevje]] – 1994, [[Leskovec pri Krškem]]) *[[Gvido Vesel]], sadjar; Na povabilo OLO Krško je organiziral kmetijsko delovno zadrugo Sloga v Leskovcu pri Krškem, kjer je delal do upokojitve leta 1961 (1901, [[Trst]] – 1984, [[Izola]]) *[[Stane Zorčič]], sadjar, vinogradnik; od leta 1939 do 1941 je bil kmetijski referent v Krškem (1905, [[Kapele]] – 1974, [[Novo mesto]]) *[[Blaženka Košmelj]], ekonomistka in statističarka, univerzitetna profesorica (1925, [[Brestanica]] – 2017, ?) *[[Jože Strgar]], agronom, ljubljanski župan, politik (1929, [[Jelše pri Leskovcu]]) == Viri in literatura == * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] * [https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/ Dolenjski biografski leksikon] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Krško]] [[Kategorija:Mestna občina Krško]] s7t78bopj4ifgi3wj7m5rj4yo45wngo 0 474469 6682341 6679719 2026-05-28T13:05:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682341 wikitext text/x-wiki {{Mala začetnica}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = balans | Img = | Img_capt = | Origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Background = group_or_band | Genre = [[post-punk]], art punk | Years_active = 2013–danes | Label = [[ŠOP Records]] [[Kapa Records]] | Associated_acts = New Balkan Wife, exxxxtra*porno, dokumentakt, C9{{!}}2 | URL = www.balans.bandcamp.com | Current_members = Kristin Čona<br>Andrej Pervanje<br> | Past_members = Alessandro di Giampietro<br> Jan Kmet<br> }} '''balans''' (stilizirano z malo začetnico) je bunkerpop/art punk glasbena skupina, v kateri od leta 2013 ustvarjata Andrej Pervanje in Kristin Čona. Skupina se umešča v sodobno glasbeno avantgardo, kjer prepleta elemente jugoslovanskega punka z različnimi sodobnimi performativnimi pristopi. Prepoznavna je po izrazito umetniškem odnosu do glasbenega ustvarjanja in oblikovanja vizualne podobe, pri čemer redno sodeluje z umetniki, modnimi oblikovalci in fotografi. ==Zgodovina== Svoj fizični prvenec z naslovom ''Bunkerpop'' sta izdala leta 2017 pri neodvisni založbi ŠOP Records.<ref>{{Navedi splet|title=ŠOP Records bunkerpop|url=https://sop-records.org/?p=1448|website=sop-records.org|accessdate=2020-02-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Balans: Bunkerpop|url=http://www.mladina.si/181383/balans-bunkerpop/|website=Mladina.si|accessdate=2020-02-29}}</ref> Februarja 2018 sta pri isti založbi izdala kritiško dobro sprejet album z naslovom ''[[Kva je s tabo...]]''<ref>{{Navedi splet|title=Naj Tolpe bumov 2018|url=https://radiostudent.si/Glasba/DJ-Grafiti/Naj-Tolpe-bumov-2018|website=Radio Študent|date=2018-12-29|accessdate=2020-02-29|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia|url=https://beehy.pe/best-of-2018/slovenia/|website=beehype – Best Music from Around the World|accessdate=2020-02-29|language=en-US|last=beehype|archive-date=2020-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929041210/https://beehy.pe/best-of-2018/slovenia/|url-status=dead}}</ref>. V istem letu sta bila izbrana na 18. natečaju [[Radio Študent|Radia Študent]] - [[Klubski maraton]], ki mladim glasbenim skupinam omogoča koncertno turnejo po Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Klubski maraton 2018|url=https://radiostudent.si/projekti/klubski-maraton-2018-4|website=Radio Študent|date=2018-10-16|accessdate=2020-02-29|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V sklopu projekta sta posnela dve pesmi, ki sta bili izdani na kompilaciji ''Klubski maraton 2018''. <ref>{{Navedi splet|title=Klubski maraton 2018, by Various Artists|url=https://zars.bandcamp.com/album/klubski-maraton-2018|website=ZARŠ|accessdate=2020-02-29}}</ref> Januarja leta 2019 sta bila povabljena na koncert v okviru 5. edicije festivala [[Ment]]<ref>{{Navedi splet|title=MENT Ljubljana {{!}} BALANS (Slovenia)|url=https://archive.ment.si/artists/balans-slovenia/|accessdate=2020-02-29|language=en-US|archive-date=2020-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200229193217/https://archive.ment.si/artists/balans-slovenia/|url-status=dead}}</ref> v Ljubljani. 13. maja je nato sledil njun tretji fizični album ''[[A vam je jasno]]'' (ŠOP Records), ki sta ga promovirala s koncertno turnejo od Dunaja do Skopja. Jeseni istega leta je bila skupina razglašena za INES Talent 2020<ref>{{Navedi splet|title=INES#TALENT 2020 ANNOUNCEMENT|url=https://www.ment.si/ines-talents-2020/|website=MENT Ljubljana|date=2019-12-06|accessdate=2020-02-29|language=en-US|archive-date=2020-02-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200229193218/https://www.ment.si/ines-talents-2020/|url-status=dead}}</ref> in prejela pozitivne kritike s strani več slovenskih medijev.<ref>{{Navedi splet|title=BEST ALBUMS OF 2019 – Part 3|url=https://beehy.pe/best-albums-of-2019-part-3/|website=beehype – Best Music from Around the World|date=2019-12-26|accessdate=2020-02-29|last=beehype}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ogolelo mesto in ljudje {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/ogolelo-mesto-in-ljudje.html|website=www.sigic.si|accessdate=2020-02-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Naj Tolpe bumov 2019|url=https://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-2019|website=Radio Študent|date=2019-12-28|accessdate=2020-02-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=balans: a vam je jasno|url=https://www.mladina.si/191212/balans-a-vam-je-jasno/|website=Mladina.si|accessdate=2020-02-29}}</ref> Leta 2019 sta bila balans povabljena na rezidenco Dvocikel v Layerjevi hiši v Kranju<ref>{{Navedi splet|title=balans ⨂ Krava 22 – Dvocikel|url=https://layer.si/dvocikel/dogodki/balans-%e2%a8%82-krava-22/|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref>. Kot svoje goste sta si izbrala člane beograjskih zasedb Klotljudi, Dogs in Kavala, Tipon in Nevaspitani. Na enotedenski rezidenci je nastala zasedba New Balkan Wife in album Ništaa, ki je izšel februarja 2022 pri srbski založbi Krava 22.<ref>{{Navedi splet|title=Ništaa, by New Balkan Wife|url=https://krava.bandcamp.com/album/ni-taa|website=Krava 22|accessdate=2025-11-28|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=BALANS {{!}} www.kaparecords.com|url=https://kaparecords.com/artist/balans/|accessdate=2025-11-28|language=en}}</ref> Umetniško delo za album je prispeval italijanski umetnik Alessandro di Giampietro.<ref>{{Navedi splet|title=ALESSANDRO DI GIAMPIETRO|url=https://www.alessandrodigiampietro.com/css/selectedworks1.html|website=www.alessandrodigiampietro.com|accessdate=2025-11-28}}</ref> Leta 2020 je zasedbo pod svoje okrilje vzela ljubljanska založba [[Kapa Records|KAPA Records]], pri kateri je novembra 2020 izšel šesti album [[Sam pravm|''Sam pravm'']].<ref name=":0" /> Med drugim je bil album s strani evropske zveze neodvisnih založnikov IMPALA nominiran za najboljši album leta 2020<ref>{{Navedi splet|title=25 NOMINEES SHORTLISTED FOR IMPALA’S EUROPEAN INDEPENDENT ALBUM OF THE YEAR AWARD - IMPALA|url=https://impalamusic.org/25-nominees-shortlisted-for-impalas-european-independent-album-of-the-year-award/|website=impalamusic.org|date=2021-01-20|accessdate=2025-11-28|language=en-GB}}</ref>. Single ''Dežuje'' je balkanska zveza neodvisnih založnikov Runda januarja 2021 razglasila za 3. najboljši single v balkanski regiji, v kategoriji za najboljši album pa je album zasedel šesto mesto (najviše med slovenskimi izvajalci).<ref>{{Navedi splet|title=Runda za najboljše v letu 2020 {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/runda-za-najboljse-v-letu-2020.html|website=www.sigic.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> Novembra 2020 je balans v sodelovanju z ljubljanskim [[Ment|Festivalom MENT]] in britanskim festivalom Liverpool Sound City objavil live session s štirimi skladbami, ki jih je filmska ekipa Diskont Films posnela na koncertu v trgovini Rutar.<ref>{{Navedi splet|title=Platform|url=https://ment.si/en/platform/|website=MENT|accessdate=2025-11-28|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Citat|title=balans {{!}} MENT x Sound City Session|url=https://www.youtube.com/watch?v=pll9UJl4rNU|date=2020-12-03|accessdate=2025-11-28|last=MENT Ljubljana}}</ref> Leta 2021 je skupina prispevala 3 skladbe za celovečerni dramski film [[Prasica, slabšalni izraz za žensko]], ki je leta 2021 prejel vesno za najboljši celovečerni film.<ref>{{Citat|title=Prasica, slabšalni izraz za žensko (2021)|url=https://bsf.si/sl/film/prasica-slabsalni-izraz-za-zensko/|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> Maja 2023 je skupina pri založbi KAPA Records objavila sedmi album z naslovom ''Nima smisla'', ki je izšel v obliki vinilk in digitalno.<ref name=":0" /> Pri nastajanju albuma so sodelovali še Jan Kmet (bobni), Jan Bajc Funa (snemalni tehnik), Jan Brovč (kostumografija), Mario Zupanov (fotografija) in Primož Zorko (oblikovanje).<ref>{{Navedi splet|title=nima smisla, by balans|url=https://balans.bandcamp.com/album/nima-smisla|website=balans|accessdate=2025-11-28|language=en}}</ref> Videospot ''Ti si ogenj'' iz zadnjega albuma ''Nima smisla'', ki ga je ustvarila umetnica Petra Korent, je na žirija vizualnih natečajev v sklopu Festivala Tresk nagradila za najboljši videospot leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Tresk#14: Kdo je ustvaril najboljši videospot leta in kaj je bila najboljša podoba albuma?|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/tresk-14-kdo-je-ustvaril-najboljsi-videospot-leta-in-kaj-je-bila-najboljsa-podoba-albuma/681114|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl|first=N.|last=K}}</ref> Junija 2025 je skupina nastopila na 17. ediciji Festivala InMusic v Zagrebu<ref>{{Navedi splet|title=balans|url=https://www.inmusicfestival.com/en/lineup/lineup-2025/balans|website=INmusic festival|date=2025-04-18|accessdate=2025-11-28|language=en}}</ref>, leta 2023 pa je balans nastopil skupaj z angleško post punk skupino Dry Cleaning na festivalu Sexto ’Nplugged v Italiji<ref>{{Navedi splet|title=Dry Cleaning & balans @ Sexto ‘Nplugged - Kino Šiška|url=https://www.kinosiska.si/dogodek/dry-cleaning-balans-sexto-nplugged/|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. == Člani == ===Trenutni člani=== * Andrej Pervanje — bas kitara, vokal * Kristin Čona — vokal, električna kitara, bas kitara == Diskografija == ===Albumi=== *''Praske na parketu'' (2015) *''LPT'' (2016) *''Bunkerpop'' (2017) *''[[Kva je s tabo...]]'' (2018) *''[[A vam je jasno]]'' (2019) *''[[Sam pravm]]'' (2020) *''[[nima smisla]]'' (2023) ===Kompilacije:=== * ''Klubski maraton 2018'' (ZARŠ, 2018) * ''Sounds from Slovenian Bedrooms'' (ŠOP Records, 2018) * ''Slovenian moMENT 2019'' (MENT, 2019) * ''Sounds from Slovenian Bedrooms II'' (ŠOP Records, 2019) * ''Sounds from Slovenian Bedrooms III α & Ω'' (ŠOP Records, 2020) * ''ŠOP xmas (s)hits'' (ŠOP Records, 2020) * ''Sounds from Slovenian Bedrooms V'' (ŠOP Records, 2023) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|5581053|balans}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Postpunk skupine]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] kxcc10ynlqozf4kg1o80bs281msm4ec 0 477178 6682454 5304522 2026-05-29T03:23:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682454 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Dristavični spreletavec | image = LeucorrhiniaPectoralisMale2.jpg | image_width = 220px | image_caption = samec | status = lc | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{navedi revijo |author=Kalkman, V.J. |title=Yellow-spotted Whiteface |journal=[[Rdeči seznam IUCN|The IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2014 |page=e.T165486A19167032 |publisher=[[IUCN]] |date=2014 |doi=10.2305/IUCN.UK.2014-1.RLTS.T165486A19167032.en |access-date=2020-04-08}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Odonata]] (kačji pastirji) | subordo = [[Anisoptera]] (raznokrili kačji pastirji) | familia = [[Libellulidae]] (ploščci) | genus = ''[[Leucorrhinia]]'' | species = '''''L. pectoralis''''' | binomial = ''Leucorrhinia pectoralis'' | binomial_authority = ([[Toussaint de Charpentier|Charpentier]], 1825) | synonyms = }} '''Dristavični spreletavec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Leucorrhinia pectoralis''''') je predstavnik [[raznokrili kačji pastirji|raznokrilih kačjih pastirjev]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ploščci|ploščcev]], razširjen po večjem delu [[Palearktika|Palearktike]].<ref name="Boudot">{{navedi knjigo |year=2015 |editor-first1=Jean-Pierre |editor-last=Boudot |editor-first2=Vincent J. |editor-last2=Kalkman |title=Atlas of the European dragonflies and damselflies |publisher=KNNV Publishing |location=Nizozemska |isbn=978-90-5011-4806 |pages=264–265}}</ref> == Opis == [[slika:LeucorrhiniaPectoralisFront.jpg|thumb|left|Za spreletavce je značilen bel »obraz«]] Odrasli dosežejo 32 do 39 mm v dolžino, od tega 23 do 27 mm zadek, zadnji [[žuželčje krilo|krili]] pa merita 30 do 33 mm. Je največji predstavnik svojega [[rod (biologija)|rodu]] v Evropi. Obarvanost je podobna, z osnovno črno barvo in temnordečimi lisami po vrhu telesa pri samcih, ki so pri samicah in nezrelih samcih rumene do rjavkaste, temni lisi na bazi zadnjega para kril in beli »obrazni maski«. Prepoznavna značilnost te vrste je pika na sedmem členu zadka blizu konice, ki je svetlorumene barve in zelo izstopa tudi pri opazovanju skozi daljnogled na daleč. Dodatno razločevalno znamenje so zelo temne [[pterostigma|pterostigme]]. Le zelo stari samci so spet svetlejši, pri njih je kontrast manj očiten, zato je včasih potreben podrobnejši pregled za določitev.<ref name="Dijkstra">{{navedi knjigo |last=Dijkstra |first=Klass-Douwe B. |year=2006 |title=Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe |location=Gillingham |publisher=British Wildlife Publishing |isbn=0-9531399-4-8 |cobiss=1715279 |pages=286}}</ref> Odrasli letajo poleti, od maja do avgusta.<ref name="Dijkstra"/> == Habitat in razširjenost == Razmnožujejo se v nezasenčenih stoječih vodnih telesih z razvitim podvodnim rastlinjem, kakšen konkreten [[habitat]] jim najbolj ustreza pa je močno odvisno od regije. V [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] se specializira na plitke močvirnate habitate z rahlo kislo vodo. Ličinke lahko sobivajo z [[ribe|ribami]] le, če imajo na voljo dovolj skrivališč med podvodnim rastlinjem.<ref name="Boudot"/> Vrsta je razširjena v pasu od [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] proti vzhodu čez evropski del [[Rusija|Rusije]] in [[Sibirija|Sibirijo]] do obronkov gorovja [[Altaj]] na severu [[Kazahstan]]a, proti jugu pa do [[Anatolija|Anatolije]]. Pogost je v Srednji Evropi, proti jugu pa vedno redkejši in [[populacija (ekologija)|populacije]] v južni [[Francija|Franciji]], severni [[Italija|Italiji]], [[Slovenija|Sloveniji]] ter na [[Hrvaška|Hrvaškem]] so morda nestalne, odvisne od pritoka priseljencev s severa. Vrsta je doživela znaten upad v mnogih delih Evrope v drugi polovici 20. stoletja zaradi degradacije življenjskega okolja, od 1990. let dalje pa se stanje izboljšuje.<ref name="Boudot"/> [[Slovenija|Slovenija]] je na jugovzhodnem robu areala te vrste, najdišča pa so skoraj izključno omejena na [[ribnik]]e ter rečne [[mrtvica|mrtvice]] na severovzhodnem delu države. Pri tem razmnoževanje razen enkrat v prvi polovici 1990. let še ni bilo potrjeno, vendar obstaja možnost, da so bile ličinke samo spregledane. V tem delu območja razširjenosti preferira ekstenzivne ribnike z razvito obrastjo po dnu, ki jih upravitelji ne izpraznijo vsako leto.<ref name="AtlasSI">{{navedi knjigo |author=Kotarac M. |year=1997 |title=Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom |publisher=Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore |isbn=961-90512-0-3 |cobiss=41247233 |pages=148–149}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.wetman.si/dodatne-informacije/prednostne-vrste-in-habitatni-tipi/mura-petisovci |title=Mura Petišovci |work=Wetman : Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji |publisher=Zavod RS za varstvo narave |accessdate=2020-04-08 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011936/http://www.wetman.si/dodatne-informacije/prednostne-vrste-in-habitatni-tipi/mura-petisovci |url-status=dead }}</ref> Na ''Rdeči seznam kačjih pastirjev'' iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam je dristavični spreletavec uvrščen kot prizadeta vrsta.<ref>{{navedi dokument |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=38615 |title=Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam |work=Uradni list RS |issue=82/2002}} - [https://www.uradni-list.si/files/RS_-2002-082-04055-OB~P021-0000.PDF Priloga 21: Rdeči seznam kačjih pastirjev (Odonata)]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Leucorrhinia pectoralis|dristavični spreletavec}} {{Taxonbar|from=Q1540310}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Ploščci]] [[Kategorija:Kačji pastirji Azije]] [[Kategorija:Kačji pastirji Evrope]] [[Kategorija:Kačji pastirji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1825]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] 2vj2g7qfjj6vguja0krzz444kpr2oos 0 477318 6682334 6679089 2026-05-28T12:47:01Z Sportomanokin 14776 6682334 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''88''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (88) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''3'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''88 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 22. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] jwdsgii2x0ydrajdi5a2ibawa97k3lf 6682344 6682334 2026-05-28T13:18:25Z Sportomanokin 14776 6682344 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''88''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (88) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''3'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''88 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 22. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] 5flv0q1heytj18i7kzd3bk18qdw8y73 0 477567 6682553 5758778 2026-05-29T11:12:30Z Gledalec 242658 np 6682553 wikitext text/x-wiki Ugrabiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] je bilo 19 moških, ki so bili člani teroristične skupine [[Al Kaida|Al Kaide]]. Petnajst jih je bilo iz [[Saudova Arabija|Savdske Arabije]], dva iz [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], eden iz [[Libanon|Libanona]] in eden iz [[Egipt|Egipta]]. Ugrabitelji so bili organizirani v štiri ekipe, od katerih je vsaka imela vodilnega pilota, usposobljenega za pilotiranje letala, s tremi ali štirimi "mišičnimi ugrabitelji", ki so bili usposobljeni za pomoč pri nadzarovanju pilotov, potnikov in posadke. Prva ugrabitelja, ki sta prispela v [[Združene države Amerike|ZDA]], sta bila [[Khalid al-Mihdhar]] in [[Nawaf al-Hazmi]], januarja 2000, v [[San Diego|San Diegou]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Sledili so trije piloti, [[Mohamed Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in [[Ziad Jarrah]] sredi leta 2000, na [[Florida|Južni Floridi]], kjer so opravili usposabljanje za letenje. Četrti pilot [[Hani Hanjour]] je v [[San Diego]] prispel decembra 2000. Ostali "mišični ugrabitelji" so prispeli v začetku in sredi leta 2001. == Ugrabitelji == {| class="wikitable" |+ !Letalo !Ugrabitelji !Starost !Državljanstvo |- | rowspan="5" |[[Let 11 American Airlines]] |[[Mohamed Atta]] |33 |Egipt |- |[[Abdulaziz al-Omari]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Wail al-Shehri]] |28 |Savdska Arabija |- |[[Waleed al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Satam al-Suqami]] |25 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 175 United Airlines]] |[[Marwan al-Shehhi]] |23 |Združeni državni emirati |- |[[Fayez Banihammad]] |24 |Združeni državni emirati |- |[[Mohand al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Hamza al-Ghamdi]] |20 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Ghamdi]] |22 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 77 American Airlines]] |[[Hani Hanjour]] |29 |Savdska Arabija |- |Khalid al-Mihdhar |26 |Savdska Arabija |- |Majed Moqued |24 |Savdska Arabija |- |Nawaf al-Hazmi |25 |Savdska Arabija |- |Salem al-Hazmi |20 |Savdska Arabija |- | rowspan="4" |[[Let 93 United Airlines]] |[[Ziad Jarrah]] |26 |Libanon |- |Saeed al-Ghamdi |21 |Savdska Arabija |- |Ahmed al-Nami |24 |Savdska Arabija |- |Ahmed al-Haznawi |20 |Savdska Arabija |} == Ugrabitev letal == === Let 11 American Airlines: Severni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: Mohamed Atta, Abdulaziz al-Omari, Wail al-Shehri, Waleed al-Shehri in Satam al-Suqami. Dve stevardesi sta med ugrabitvijo poklicali rezervacijsko pisarno družbe American Airlines. Betty Ong je poročala, da je "pet ugrabiteljev prišlo iz sedežev prvega razreda: 2A, 2B, 9A, 9C in 9B." Stevardesa Amy Sweeney je poklicala vodjo letalskih storitev na letališču Logan v Bostonu in opisala ugrabitelje. Osebju je dala številke sedežev, ti pa so odvzeli podatke o vozovnicah in kreditnih karticah ugrabiteljev ter tako identificirali Mohameda Atto. Glas Mohameda Atta se je slišal nad sistemom nadzora zračnega prometa, ki je predvajal sporočila, ki so bila namenjena potnikom: "Imamo nekaj letal, bodite tiho pa bo vse v redu, vrnili se bomo na letališče". "Nihče naj se ne premika, vse bo v redu. Če se boste premaknili boste ogrozili sebe in letalo. Samo tiho bodite". "Nihče naj se ne premika prosim, vračamo se na letališče. Ne poskušajte narediti kakšne neumne poteze." === Let 175 United Airlines: Južni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: Marwan al-Shehhi, Fayez Banihammad, Mohand al-Shehri, Hamza al-Ghamdi in Ahmed al-Ghamdi. Stevardesa je poklicala vodjo družbe United Airlines in izjavila, da je bila posadka umorjena, letalo pa ugrabljeno. === Let 77 American Airlines: Pentagon === Ugrabitelji: Hani Hanjour, Khalid al-Mihdhar, Majed Moqued, Nawaf al-Hazmi in Salem al-Ghamdi. Dva ugrabitelja, Hani Hanjour in Majed Moqed, so uradniki na letališču identificirali, da sta kupila enotne prvorazredne vozovnice za American 77 pri podjetju Advance Travel Service v Totowa v New Jerseyju z denarjem 1.842,25 USD. Renee May, stevardesa na letalu 77, je z mobilnim telefonom poklicala svojo mamo v [[Las Vegas]]. Povedala je, da je letalo ugrabilo šest posameznikov, ki so jih preženili v zadnji del letala. Za razliko od drugih letal, ni bilo poročanja o vbodu nožev ali grožnjah z bombo. Glede na poročilo Komisije 11. septembra je mogoče, da piloti niso bil takoj zabodeni do smrti in so bili prvi poslani v zadnji del letala. Potnica Barbara Olson je poklicala svojega moža Theodoreja Olsona, generalnega odvetnika Združenih držav Amerike, in povedala, da je bilo ugrabljeno letalo. Dva od ugrabiteljev sta bila na seznamu FBI-ja za terorizem: Khalid al-Mihdhar in Nawaf al-Hazmi. === Let 93 United Airlines === Ugrabitelji: Ziad Jarrah, Saeed al-Ghamdi, Ahmed al-Nami in Ahmed al-Haznawi. Potnik Jeremy Glick je izjavil, da so bili ugrabitelji arabskega videza, nosili so rdeče naglavne trakove in nože. Govorjena sporočila (Ziad Jarrah), namenjena potnikom, so bila predvajana prek sistema za nadzor zračnega prometa, verjetno po pomoti: "Halo, gospe in gospodje, tu kapitan. Prosim sedite. Še naprej sedite. Na krovu imamo bombo. Torej sedite." "Želim, da vsi ostanete na sedežih. Na krovu je bomba, vrnili se bomo na letališče z zahtevami. Prosim, bodite mirni". == Možni primeri napačne indentitete == Kmalu po napadih in preden je FBI objavil slike vseh ugrabiteljev, je več poročil trdilo, da so bili nekateri moški, imenovani kot ugrabitelji 11. septembra, še živi in so jim ukradli identiteto. == Viri == 1.https://edition.cnn.com/2013/07/27/us/september-11th-hijackers-fast-facts/index.html 2.https://www.history.com/topics/21st-century/9-11-attacks 3.https://www.cia.gov/news-information/speeches-testimony/2002/DCI_18_June_testimony_new.pdf 4.https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0161-7230(06)23001-3/full/html 5.https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?next_url=https%3a%2f%2fwww.washingtonpost.com%2fnews%2fw 6.https://govinfo.library.unt.edu/911/staff_statements/911_TerrTrav_Ch2.pdf 7.https://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf 8.https://www.nytimes.com/topic/subject/911-hijackers [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001|*]] kt63yhciyp5pt7sn2krbptb2bfsqp51 6682556 6682553 2026-05-29T11:13:30Z Gledalec 242658 /* Ugrabitelji */ np 6682556 wikitext text/x-wiki Ugrabiteljev [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra 2001]] je bilo 19 moških, ki so bili člani teroristične skupine [[Al Kaida|Al Kaide]]. Petnajst jih je bilo iz [[Saudova Arabija|Savdske Arabije]], dva iz [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], eden iz [[Libanon|Libanona]] in eden iz [[Egipt|Egipta]]. Ugrabitelji so bili organizirani v štiri ekipe, od katerih je vsaka imela vodilnega pilota, usposobljenega za pilotiranje letala, s tremi ali štirimi "mišičnimi ugrabitelji", ki so bili usposobljeni za pomoč pri nadzarovanju pilotov, potnikov in posadke. Prva ugrabitelja, ki sta prispela v [[Združene države Amerike|ZDA]], sta bila [[Khalid al-Mihdhar]] in [[Nawaf al-Hazmi]], januarja 2000, v [[San Diego|San Diegou]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Sledili so trije piloti, [[Mohamed Atta]], [[Marwan al-Shehhi]] in [[Ziad Jarrah]] sredi leta 2000, na [[Florida|Južni Floridi]], kjer so opravili usposabljanje za letenje. Četrti pilot [[Hani Hanjour]] je v [[San Diego]] prispel decembra 2000. Ostali "mišični ugrabitelji" so prispeli v začetku in sredi leta 2001. == Ugrabitelji == {| class="wikitable" |+ !Letalo !Ugrabitelji !Starost !Državljanstvo |- | rowspan="5" |[[Let 11 American Airlines]] |[[Mohamed Atta]] |33 |Egipt |- |[[Abdulaziz al-Omari]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Wail al-Shehri]] |28 |Savdska Arabija |- |[[Waleed al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Satam al-Suqami]] |25 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 175 United Airlines]] |[[Marwan al-Shehhi]] |23 |Združeni državni emirati |- |[[Fayez Banihammad]] |24 |Združeni državni emirati |- |[[Mohand al-Shehri]] |22 |Savdska Arabija |- |[[Hamza al-Ghamdi]] |20 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Ghamdi]] |22 |Savdska Arabija |- | rowspan="5" |[[Let 77 American Airlines]] |[[Hani Hanjour]] |29 |Savdska Arabija |- |[[Khalid al-Mihdhar]] |26 |Savdska Arabija |- |[[Majed Moqued]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Nawaf al-Hazmi]] |25 |Savdska Arabija |- |[[Salem al-Hazmi]] |20 |Savdska Arabija |- | rowspan="4" |[[Let 93 United Airlines]] |[[Ziad Jarrah]] |26 |Libanon |- |[[Saeed al-Ghamdi]] |21 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Nami]] |24 |Savdska Arabija |- |[[Ahmed al-Haznawi]] |20 |Savdska Arabija |} == Ugrabitev letal == === Let 11 American Airlines: Severni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: Mohamed Atta, Abdulaziz al-Omari, Wail al-Shehri, Waleed al-Shehri in Satam al-Suqami. Dve stevardesi sta med ugrabitvijo poklicali rezervacijsko pisarno družbe American Airlines. Betty Ong je poročala, da je "pet ugrabiteljev prišlo iz sedežev prvega razreda: 2A, 2B, 9A, 9C in 9B." Stevardesa Amy Sweeney je poklicala vodjo letalskih storitev na letališču Logan v Bostonu in opisala ugrabitelje. Osebju je dala številke sedežev, ti pa so odvzeli podatke o vozovnicah in kreditnih karticah ugrabiteljev ter tako identificirali Mohameda Atto. Glas Mohameda Atta se je slišal nad sistemom nadzora zračnega prometa, ki je predvajal sporočila, ki so bila namenjena potnikom: "Imamo nekaj letal, bodite tiho pa bo vse v redu, vrnili se bomo na letališče". "Nihče naj se ne premika, vse bo v redu. Če se boste premaknili boste ogrozili sebe in letalo. Samo tiho bodite". "Nihče naj se ne premika prosim, vračamo se na letališče. Ne poskušajte narediti kakšne neumne poteze." === Let 175 United Airlines: Južni stolp WTC-ja === Ugrabitelji: Marwan al-Shehhi, Fayez Banihammad, Mohand al-Shehri, Hamza al-Ghamdi in Ahmed al-Ghamdi. Stevardesa je poklicala vodjo družbe United Airlines in izjavila, da je bila posadka umorjena, letalo pa ugrabljeno. === Let 77 American Airlines: Pentagon === Ugrabitelji: Hani Hanjour, Khalid al-Mihdhar, Majed Moqued, Nawaf al-Hazmi in Salem al-Ghamdi. Dva ugrabitelja, Hani Hanjour in Majed Moqed, so uradniki na letališču identificirali, da sta kupila enotne prvorazredne vozovnice za American 77 pri podjetju Advance Travel Service v Totowa v New Jerseyju z denarjem 1.842,25 USD. Renee May, stevardesa na letalu 77, je z mobilnim telefonom poklicala svojo mamo v [[Las Vegas]]. Povedala je, da je letalo ugrabilo šest posameznikov, ki so jih preženili v zadnji del letala. Za razliko od drugih letal, ni bilo poročanja o vbodu nožev ali grožnjah z bombo. Glede na poročilo Komisije 11. septembra je mogoče, da piloti niso bil takoj zabodeni do smrti in so bili prvi poslani v zadnji del letala. Potnica Barbara Olson je poklicala svojega moža Theodoreja Olsona, generalnega odvetnika Združenih držav Amerike, in povedala, da je bilo ugrabljeno letalo. Dva od ugrabiteljev sta bila na seznamu FBI-ja za terorizem: Khalid al-Mihdhar in Nawaf al-Hazmi. === Let 93 United Airlines === Ugrabitelji: Ziad Jarrah, Saeed al-Ghamdi, Ahmed al-Nami in Ahmed al-Haznawi. Potnik Jeremy Glick je izjavil, da so bili ugrabitelji arabskega videza, nosili so rdeče naglavne trakove in nože. Govorjena sporočila (Ziad Jarrah), namenjena potnikom, so bila predvajana prek sistema za nadzor zračnega prometa, verjetno po pomoti: "Halo, gospe in gospodje, tu kapitan. Prosim sedite. Še naprej sedite. Na krovu imamo bombo. Torej sedite." "Želim, da vsi ostanete na sedežih. Na krovu je bomba, vrnili se bomo na letališče z zahtevami. Prosim, bodite mirni". == Možni primeri napačne indentitete == Kmalu po napadih in preden je FBI objavil slike vseh ugrabiteljev, je več poročil trdilo, da so bili nekateri moški, imenovani kot ugrabitelji 11. septembra, še živi in so jim ukradli identiteto. == Viri == 1.https://edition.cnn.com/2013/07/27/us/september-11th-hijackers-fast-facts/index.html 2.https://www.history.com/topics/21st-century/9-11-attacks 3.https://www.cia.gov/news-information/speeches-testimony/2002/DCI_18_June_testimony_new.pdf 4.https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0161-7230(06)23001-3/full/html 5.https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?next_url=https%3a%2f%2fwww.washingtonpost.com%2fnews%2fw 6.https://govinfo.library.unt.edu/911/staff_statements/911_TerrTrav_Ch2.pdf 7.https://www.9-11commission.gov/report/911Report.pdf 8.https://www.nytimes.com/topic/subject/911-hijackers [[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001|*]] 7m5eas6vg2kjwfm7881xtz50pqxnrnm 0 477655 6682385 6636343 2026-05-28T16:45:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682385 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Bojan Požar''', [[Seznam slovenskih novinarjev|slovenski novinar]]; * [[11. april]] [[1957]]. Je novinar in lastnik portala [[Požareport]]<ref>{{Navedi splet|title=Kontakt|url=https://pozareport.si/sub/576/|website=pozareport.si|accessdate=2020-04-15|language=en|archive-date=2020-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200421063519/https://pozareport.si/sub/576|url-status=dead}}</ref> in do leta 2020 urednik ter producent oddaje [[VV Faktor|Faktor]] na [[TV3 Slovenija]]. Od leta 2021 do 2024 je vodil oddajo [[Ura moči]] na [[Planet TV]]. Z [[Igor Omerza|Igorjem Omerzo]] je leta [[2016]] izdal knjigo ''Melania Trump - Gola resnica: Kako iz Sevnice do Bele hiše v Washingtonu'' (''Melania Trump - The Inside Story: From a Slovenian communist Village to the White House).''<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-04-15}}</ref> Leta 2018 je z lastno politično stranko (Lista novinarja Bojana Požarja) nastopil na državnozborskih volitvah, a se ni prebil v državni zbor.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|website=dvk-rs.si|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2018|accessdate=2020-04-15}}</ref> Od 5. februarja 2025 vodi komentatorsko oddajo [[Info360#Ura resnice|Ura resnice]], ki je predvajana trikrat tedensko na portalu [[Info360]] in televiziji Gea TV Plus.<ref>{{Navedi splet|title=Ura resnice z Bojanom Požarjem |url=https://www.info360.si/podkast/ura-resnice-z-bojanom-pozarjem-podkast|website=Info360.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Požar je od novembra 2002<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Direkt bo razširjen Bulvar, pravi Požar - www.finance.si|url=https://www.finance.si/115019/Direkt-bo-razsirjen-Bulvar-pravi-Pozar|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> do leta 2005<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar le še z nekaj Bulvarji - www.finance.si|url=https://www.finance.si/114924/Bojan-Pozar-le-se-z-nekaj-Bulvarji|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> v [[Slovenske novice|tabloidu Slovenske novice]] ob sredah objavljal<ref name=":2" /> prilogo Bulvar.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Bojan Požar obsojen zaradi razžalitve|url=https://www.dnevnik.si/170516|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221116061625/https://www.dnevnik.si/170516|url-status=dead}}</ref> Požar je od 15. septembra 2005<ref>{{Navedi splet|title=Slovenske novice se ne bojijo Požarjevega Direkta - www.finance.si|url=https://www.finance.si/128637/Slovenske-novice-se-ne-bojijo-Pozarjevega-Direkta|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> do januarja 2007 urednikoval<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar zapušča mesto odgovornega urednika Direkta|url=https://www.dnevnik.si/217184|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328072816/https://www.dnevnik.si/217184|url-status=dead}}</ref> tabloid<ref>{{Navedi splet|title=Na sodišču o domnevnih grehih propadlega Direkta|url=https://old.delo.si/novice/kronika/na-sodiscu-o-domnevnih-grehih-propadlega-direkta.html|website=old.delo.si|date=2010-04-29|accessdate=2022-03-28|language=sl-si|first=Mitja|last=Felc}}</ref> Direkt, ki ga je izdajala Časopisna hiša Dnevnik.<ref name=":3" /> Direkt, ki je izhajal vsak dan, je bil po Požarjevih besedah razširjen Bulvar.<ref>{{Navedi splet|title=Direkt bo razširjen Bulvar, pravi Požar - www.finance.si|url=https://www.finance.si/115019/Direkt-bo-razsirjen-Bulvar-pravi-Pozar|website=www.finance.si|accessdate=2022-03-28}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah 2018]] je Požar nastopil z lastno stranko [[Lista novinarja Bojana Požarja]] in osvojil 14. mesto oz. 7.835 glasov (0,88 %).<ref name=":1" /> 16. maja 2021 je na [[Planet TV]] začel voditi komentatorsko oddajo [[Ura moči]], ki je na sporedu vsako nedeljo.<ref>{{Navedi splet|title=Nov velik projekt Bojana Požarja|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/ob-nedeljah-bo-na-planetu-ura-moci-551860|website=siol.net|accessdate=2021-05-13|language=sl}}</ref> Septembra 2024 je zaradi [[Ura moči#Cenzura oddaje z Milošem Milovićem|cenzure že posnete oddaje z Milošem Milovićem]] sodelovanje s televizijo prekinil.<ref>{{Navedi splet|title=Požarjevega intervjuja z Milovićem na Planet TV ne bo |url=https://spletnicasopis.eu/2024/08/30/pozarjevega-intervjuja-z-milovicem-na-planet-tv-ne-bo/|website=spletnicasopis.eu|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planet TV cenzuriral intervju Bojana Požarja z Milošem Njegoslavom Milovićem|url=https://portal24.si/planet-tv-cenzuriral-intervju-bojana-pozarja-z-milosem-njegoslavom-milovicem/|website=portal24.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> == Kontroverze == === Sodni postopki === Leta 2006 je bil Požar na ljubljanskem sodišču spoznan za krivega kaznivega dejanja razžalitve na podlagi vsebine prispevka, objavljenega leta 2004, v katerem je Požar med drugim zapisal: "Nobena skrivnost namreč ni, da se je Oven do zasebnega kapitala v BTC pritolkel izključno z denarjem slovenskih varčevalcev, kar je sploh njegova praksa."; sodni senat je soglasno spoznal, da sta bili besedi "izključno" in "pritolkel" ter besedna zveza "kar je sploh njegova praksa" žaljive, s tem pa je bila krnjena Ovnova čast in dobro ime. Sodišče je Požarju izreklo pogojno kazen 3 mesecev zapora s preizkusno dobo 1 leta ter plačilo stroškov kazenskega postopka in 100.000 SIT povprečnine. Požar je v zagovoru navedel, da je zapis sprejemljiv, saj je bil zapisan v tabloidu in ne resnem tisku. Sodišče je Požarju očitalo tudi, da svojih navedb ni preveril; notranje ministrstvo je namreč leta 1997 ugotovilo, da pri poslovanju stanovanjskega sklada ni bilo nepravilnosti, zoper Ovna pa ni potekal noben kazenski oz. predkazenski postopek. Požarov zagovornik je napovedal pritožbo na višje sodišče.<ref name="#1"/> Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo, saj je ocenilo "da ni pravilno ugotovljeno, ali je bil zaničevalni namen pisanja novinarja podan in ali so zanj navedeni jasni in konkretni razlogi".<ref>{{Navedi splet|title=Oven predmet tožilske preiskave|url=https://zurnal24.si/slovenija/oven-predmet-tozilske-preiskave-43110|website=zurnal24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Leta 2009 je sodni senat na ponovnem sojenju Požarja v isti zadevi ponovno spoznal za krivemu (in mu dodelil 2 meseca pogojne kazni, mesec manj zaradi upoštevanja preteka časa); Požarjeva zagovornica je napovedala vnovično pritožbo.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar še drugič spoznan za krivega|url=https://old.delo.si/novice/kronika/bojan-pozar-se-drugic-spoznan-za-krivega.html|website=old.delo.si|date=2009-04-09|accessdate=2022-03-28|language=sl-si|first=Barbara|last=Guček}}</ref> Septembra 2005 je Požar v tabloidu Direkt (ki ga tudi sam urednikuje) objavil prispevek "Dora, vseh Plestenjakov mora", v katerem je slikarki Dori Plestenjak očital, da naj bi bila osumljena spolne zlorabe lastnega vnuka; proti Dori Plestenjak je postopek sicer sprožila mati otroka - bivša žena Dorinega sina Domna Slane - a je višje sodišče postopek ustavilo, zaradi česar je Slanova bivša žena pristopila k Požarju, da bi spor nadaljevala v tabloidih. Zoper Požarja so Dora Plestenjak ter njena sinova Jan Plestenjak in Domen Slana (oče otroka) vložili kazensko tožbo zaradi opravljanja. Sodišče je nato Požarja leta 2008 zaradi treh kaznivih dejanj opravljanja obsodilo na 3 mesece zaporne kazni s preiskusno dobo 2 let.<ref>{{Navedi splet|title=Pogojna kazen za Požarjev dolg jezik: Pogojna kazen treh mesecev s preizkusno dobo dveh let|url=https://www.dnevnik.si/1042212535|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328071812/https://www.dnevnik.si/1042212535|url-status=dead}}</ref> Zaradi Požarjevega zapisa o nekdanji televizijski voditeljici Ivani Šundov Hojan januarja leta 2010 je Šundov Hojanova proti Požarju sprožila pravdni in kazenski postopek.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar bo plačal polovičko|url=https://www.dnevnik.si/1042704885|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328061743/https://www.dnevnik.si/1042704885|url-status=dead}}</ref> Požar jena portalu pozareport.si o njej med drugim zapisal, da naj bi bila televizijska bleferka in poslovna prevarantka, prispevek pa naslovil "Uggice in ponaredki: nov poslovni debakel zagrebške mafijske neveste". Požar je v zagovoru navedel, da je vsebina prispevka temeljila na njegovih povzetkih navedb nekaterih hrvaških in slovenskih spletnih medijev, beseda "bleferka" naj bi se nanašala na slabo gledanost oškodovankinih oddaj, besedna zveza "mafijska nevesta" pa na govorice o oškodovanki in obsodbo njenega soproga zaradi ukvarjanja s prepovedanimi drogami (ki se ni končala s pravnomočno obsodbo<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bojan Požar bo plačal polovičko|url=https://www.dnevnik.si/1042704885|website=Dnevnik|accessdate=2022-03-28|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328061743/https://www.dnevnik.si/1042704885|url-status=dead}}</ref>) ter navedb hrvaških medijev o njegovih povezavah z organiziranim kriminalom. Leta 2011 je bil Požar v kazenskem postopku zaradi razžaljitve Ivane Šundov Hojan nepravnomočno pogojno obsojen na plačilo 8.000 € denarne kazni s preizkusno dobo 3 let in porovnavo stroškov kazenskega postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar obsojen zaradi razžalitve Ivane Šundov|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/bojan-pozar-obsojen-zaradi-razzalitve-ivane-sundov-41994|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> V civilni tožbi je sodišče odločilo, da mora Požar oškodovanki plačati 2200 € zaradi povzročenih duševnih bolečin. Ko je kazenska obsodba postala pravnomočna, se je Požar pritožil na vrhovno sodišče, ki je ugodilo Požarjevemu ugovoru glede oznake tožnice kot "bleferke" in posledično denarno kazen znižalo na 5.000 €, a pritrdilo nižjemu sodišču glede oznake "mafijska nevesta", saj je Požar vedel, da se obsodba ni končala s pravnomočno obsodilno sodbo oškodovankinega soproga. Leta 2015 je ljubljansko okrajno sodišče glede na predhodno ugotovitev vrhovnega sodišča v kazenskem postopku glede oznake Šundov Hojanove kot "bleferke" izreklo novo civilno sodbo, v kateri je določilo, da mora Požar oškodovanki plačati le 1100 € odškodnine, umakniti sporno izjavo in se opravičiti, prav tako pa se mora vzdržati ponovne kršitve na račun tožnice..<ref name=":0" /> Leta 2020 je bil Požar nepravnomočno pogojno obsojen na 3 mesece zaporne kazni z preizkusno dobo 1 leta zaradi žaljive obdolžitve in razžaljitve Matjaža Štandekerja, sodelavca mariborskega župana Arsenoviča, saj je Požar na portalu Požareport.si v prispevku istega leta zapisal, da naj bi Štandeker in Arsenovič med preprodajo poslovne stavbe podkupila bančnike Deželne banke Slovenije. Arsenovič je Požarjeve navedbe označil za lažne in politično motivirane obtožbe, a se za sprožitev sodnega postopka zoper Požarja ni odločil. Prodajo poslovne stavbe so preiskali preiskovalci NPU, a suma kaznivega dejanja niso ugotovili.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar spet pogojno obsojen|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5f88003dd3d86/bojan-pozar-spet-pogojno-obsjen|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Marca 2022 je višje ljubljansko sodišče zoper Požara odredilo pripor, saj se ni udeležil sodne obravnave, v kateri je bil obtožen žaljive obdolžitve (v obravnavi primera na prvi stopnji je bil Požar v zadevi oproščen, a se je tožnik na razsodbo pritožil). Požar je navedel, da bi lahko bil v priporu še isti dan, v priporu pa da bo do naslednjega naroka oz največ 30 dni. Požar je tudi zatrdil, da njegova prisotnost na obravnavi ni bila obvezna (v priloženem dopisu sodišča Požaru je bilo sicer navedeno, da v primeru neupravičenega izostanka Požarju grozi plačilo stroškov preložitve in drugih stroškov postopka); Požar razloga za takšno odločitev sodišča ni razkril. Glede na Požarovjeve navedbe je bilo moč sklepati, da se obravnav ni udeležil že vsaj drugič. Sodišče je v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnilo, da so pripor odredili, ker so pri Požarju ugotovili izmikanje glavni obravnavi ter da je Požarjev zagovornik že vložil pritožbo, ki pa do odločitve višjega sodišča izvršitve ne bo zadržala.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar mora v pripor|url=https://zurnal24.si/slovenija/bojan-pozar-mora-v-pripor-383604|website=zurnal24.si|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> Višje sodišče je nato še isti dan Požarjevi pritožbi ugodilo in sklep o priporu odpravilo.<ref>{{Navedi splet|title=Požarju ne bo treba v pripor, vrhovno sodišče ugodilo pritožbi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/visje-sodisce-bojanu-pozarju-odredilo-pripor/|website=N1|date=2022-03-25|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> Po navedban Požarja bi bil v primeru uresničitve odredbe za čas predvolilne kampanje (državnozborske volitve bi bile namreč točno mesec dni kasneje) za zapahi in presodil, da ga poskušajo tako "eliminirati". Po navedbah Požarja je bil predmet obravnave ena od petih strateških tožb, ki sta jih v letih 2018 in 2019 proti njemu vložila nekdanja lastnika časnika Večer Uroš Hakl in Sašo Todorović, v vmesnem času pa so se omenjene tožbe v treh primerih končale s pravnomočno oprostitvijo, v dveh pa z oprostitvijo na prvi stopnji.<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar ne gre v pripor #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/bojan-pozar-poskusajo-me-eliminirati-575853|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> == Osebno življenje == Njegova partnerka je televizijska voditeljica [[Barbara Drnač]]. Bil je poročen z odvetnico [[Svetlana Vakanjac|Svetlano Vakanjac]], s katero ima hčerko Mašo.<ref>{{Navedi splet|title=S Požarjem sta ostala v dobrih odnosih|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/s-pozarjem-sta-ostala-v-dobrih-odnosih|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-08-11|accessdate=2020-06-05|language=sl-si|first=P.|last=P}}</ref> == Glej tudi: == * [[Seznam slovenskih novinarjev]] == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Požar, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] kmypxl312oq5v56f41872mxevdkk24y 1 481687 6682407 5346347 2026-05-28T18:38:10Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Gozdna jagoda]] na [[Pogovor:Navadni jagodnjak]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 5346347 wikitext text/x-wiki {{DYK|27. maj|2019|entry=... so '''[[Gozdna jagoda|gozdne jagode]]''' del prehrane človeka že vsaj od [[Kamena doba|kamene dobe]]?}} 2gevla342fb22v9vea8vxn163htre4y 0 488171 6682414 6553265 2026-05-28T18:58:12Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6682414 wikitext text/x-wiki [[Slika:Casa de la Vall 2015-10.JPG|thumb|''Casa de la Vall'']] '''Casa de la Vall''' je zgodovinska hiša v [[Andorra la Vella|Andorri la Vella]], v [[Andora|Andori]]. Do leta 2011 je bila sedež Generalnega sveta Andore. Leži jugozahodno od Narodne knjižnice Andore. Je dediščinska nepremičnina, vpisana v seznam kulturne dediščine Andore.<ref name=":0">{{cite web|url=http://www.patrimonicultural.ad/Banc/article.php?id=65|archive-url=https://archive.today/20120909153440/http://www.patrimonicultural.ad/Banc/article.php?id=65|url-status=dead|archive-date=9 September 2012|title=Casa de la Vall|publisher=Cultural Heritage of Andorra|accessdate=2 December 2011}}</ref> V njej je sedež [[Andorski parlament|andorskega parlamenta]]. Leta 1580 jo je kot dvorec in obrambni stolp zgradila družina Busquets. Od leta 1702 jo upravlja andorski parlament.<ref name=":1">{{cite web |title=Casa de la Vall |url=http://www.andorra.ad/en-US/Resources/Pages/Casadelavall.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20091124160228/http://www.andorra.ad/en-US/Resources/Pages/Casadelavall.aspx |archive-date=24 November 2009 |accessdate=2 December 2011 |publisher=Government of Andorra |url-status=dead }}</ref> Stavba ima dve nadstropji, tloris stavbe je pravokoten, v kotu pa stoji stolp. Pritličje je namenjeno izvajanju pravosodja s sodno dvorano. V prvem nadstropju, glavnem nadstropju družinske hiše, so sejna dvorana, kapela, posvečena sv. Ermengolu in »omara sedmih ključev«, v kateri so shranjeni zgodovinski dokumenti, kot sta ''Manual Digest'' in ''Politar Andorrà''. Omara ima ključavnico za vsako od župnij Andore. V drugem nadstropju je bil do začetka 1990-ih Poštni muzej Andore, ki so ga razstavili, da bi zagotovili prostor za sestanke Tripartitne komisije (''Comissió Tripartida''), ki je bila leta 1993 zadolžena za pripravo ustave Andore.<ref name=":0" /> Na vratih vhoda v hišo je grb družine Busquets in [[grb Andore]]. V kotu stoji stolp v obliki golobnjaka, v njem pa je ''creu de terme'' (kamniti križ na stebru), ki je značilen za to regijo. V vrtovih stavbe je sodobna skulptura ''La Danse'', ki jo je zasnoval Francesc Viladomat.<ref>{{Cite web |date=2016-04-23 |title='La Danse', by Francesc Viladomat, in front of Casa de la Vall, in... |url=https://www.gettyimages.co.nz/detail/news-photo/la-danse-by-francesc-viladomat-in-front-of-casa-de-la-vall-news-photo/524114880 |access-date=2025-04-28 |website=Getty Images |language=en-gb}}</ref> Casa de la Vall je upodobljena na andorskem kovancu za 1 evro.<ref>{{cite web|url=http://www.andorra-euro.com/en/news1.html|title=The government announces a contest for the design of the Andorran euros|archive-url=https://web.archive.org/web/20130822005234/http://www.andorra-euro.com/en/news1.html |accessdate=12 February 2025 |archive-date=22 August 2013 }}</ref> == Obnova == Ko je bila nepremičnina v 1960-ih obnovljena, je bil dimnik ''Cal Ribot'' uporabljen kot model za obnovo dimnika Casa de la Vall.<ref>{{Cite web |date=2012-05-02 |title=Base de dades {{!}}{{!}} Inventari general del Patrimoni Cultural d'Andorra |url=http://www.patrimonicultural.ad/Banc/article.php?id=166 |access-date=2025-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502120147/http://www.patrimonicultural.ad/Banc/article.php?id=166 |archive-date=2 May 2012 }}</ref> Druge spremembe med obnovo so vključevale odstranitev zunanjega ometa, dodajanje stolpa in spremembe strehe. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *''Diccionari Enciclopèdic d'Andorra'', Àlvar Valls Oliva, Fundació Crèdit Andorrà, Andorra la Vella 2006, {{ISBN|978-99920-1-629-9}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{normativna kontrola}} {{koord|42|30|24|N|1|31|14|E|type:landmark_region:AD|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Andori]] [[Kategorija:Stavbe parlamentov]] dn7fu3pi99orhrwf9anqza9ltw5ehvk 0 504445 6682413 6204716 2026-05-28T18:45:31Z Jakasemrov 153715 Datum smrti 6682413 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=neupoštevanje [[WP:BIO]]}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Marko Mladovan''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]] in [[inženir elektronike]], * [[14. oktober]] [[1936]], [[Rožna Dolina]], † [[19. november]] [[2025]], [[Nova Gorica]]. Rodil se je 14. oktobra 1936 na Ajševici pri Gorici, kjer je opravil osnovno šolo. Leta 1956 je zaključil gimnazijo v Novi Gorici, univerzo v Ljubljani pa leta 1962. Po končanem študiju se je zaposlil v Novi Gorici. Prvo srečanje s fotografijo je imel v gimnazijskih letih. V času študija v Ljubljani se je vključil v foto krožek v Akademskem kolegiju, kjer je svoje posnetke razvijal v klubski temnici. Tu je prvič razvijal tudi barvno fotografijo. Po srečanju z Milenkom Peganom, tedanjim predsednikom Foto kino kluba Nova Gorica, se je leta 1970 včlanil v Foto kino klub Nova Gorica in se istega leta tudi udeležil drugega natečaja Dia Primorska 1970. Na več kot 180 razstavah v Sloveniji in v tujini je imel sprejetih nad 370 del in prejel več kot 40 nagrad in pohval. Za razstavljena dela je leta 1983 prejel naziv F1 FZS in leta 1993 naziv AFIAP. V letu 1974 se je uvrstil med 10 najboljših razstavljalcev v Sloveniji. V foto klubu je skoraj 40 let opravljal razna administrativna dela, in bil 9 let predsednik kluba. Prejel je srebrno plaketo Borisa Kidriča konference ljudske tehnike zveze za tehnično kulturo Jugoslavijje (1982) in leta 1989 priznanje Fotografske zveze Slovenije ob ''Dnevih jugoslovanske fotografije 1989''. Leta 1994 je prejel Puharjevo nagrado za delo v FZS. Leta 2010 je prejel zahvalo Foto kluba Nova Gorica za dolgoletno sodelovanje in vodenje klubskih dejavnosti. == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] {{DEFAULTSORT:Mladovan_Marko}} 282j4b43xoman6sxl869oqf7idu4nrs 6682415 6682413 2026-05-28T18:59:10Z A09 188929 vir za točen datum? 6682415 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=neupoštevanje [[WP:BIO]]}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Marko Mladovan''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]] in [[inženir elektronike]], * [[14. oktober]] [[1936]], [[Rožna Dolina]], † november [[2025]], [[Nova Gorica]]. Rodil se je 14. oktobra 1936 na Ajševici pri Gorici, kjer je opravil osnovno šolo. Leta 1956 je zaključil gimnazijo v Novi Gorici, univerzo v Ljubljani pa leta 1962. Po končanem študiju se je zaposlil v Novi Gorici. Prvo srečanje s fotografijo je imel v gimnazijskih letih. V času študija v Ljubljani se je vključil v foto krožek v Akademskem kolegiju, kjer je svoje posnetke razvijal v klubski temnici. Tu je prvič razvijal tudi barvno fotografijo. Po srečanju z Milenkom Peganom, tedanjim predsednikom Foto kino kluba Nova Gorica, se je leta 1970 včlanil v Foto kino klub Nova Gorica in se istega leta tudi udeležil drugega natečaja Dia Primorska 1970. Na več kot 180 razstavah v Sloveniji in v tujini je imel sprejetih nad 370 del in prejel več kot 40 nagrad in pohval. Za razstavljena dela je leta 1983 prejel naziv F1 FZS in leta 1993 naziv AFIAP. V letu 1974 se je uvrstil med 10 najboljših razstavljalcev v Sloveniji. V foto klubu je skoraj 40 let opravljal razna administrativna dela, in bil 9 let predsednik kluba. Prejel je srebrno plaketo Borisa Kidriča konference ljudske tehnike zveze za tehnično kulturo Jugoslavijje (1982) in leta 1989 priznanje Fotografske zveze Slovenije ob ''Dnevih jugoslovanske fotografije 1989''. Leta 1994 je prejel Puharjevo nagrado za delo v FZS. Leta 2010 je prejel zahvalo Foto kluba Nova Gorica za dolgoletno sodelovanje in vodenje klubskih dejavnosti. == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] {{DEFAULTSORT:Mladovan_Marko}} qgn19td5v8y32bhv8ltdda8rb1jnhef 6682425 6682415 2026-05-28T19:44:24Z Yerpo 8417 datum smrti 6682425 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=neupoštevanje [[WP:BIO]]}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Marko Mladovan''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]] in [[inženir elektronike]], * [[14. oktober]] [[1936]], [[Rožna Dolina]], † [[19. november]] [[2025]], [[Nova Gorica]]. Rodil se je 14. oktobra 1936 na Ajševici pri Gorici, kjer je opravil osnovno šolo. Leta 1956 je zaključil gimnazijo v Novi Gorici, univerzo v Ljubljani pa leta 1962. Po končanem študiju se je zaposlil v Novi Gorici. Prvo srečanje s fotografijo je imel v gimnazijskih letih. V času študija v Ljubljani se je vključil v foto krožek v Akademskem kolegiju, kjer je svoje posnetke razvijal v klubski temnici. Tu je prvič razvijal tudi barvno fotografijo. Po srečanju z Milenkom Peganom, tedanjim predsednikom Foto kino kluba Nova Gorica, se je leta 1970 včlanil v Foto kino klub Nova Gorica in se istega leta tudi udeležil drugega natečaja Dia Primorska 1970. Na več kot 180 razstavah v Sloveniji in v tujini je imel sprejetih nad 370 del in prejel več kot 40 nagrad in pohval. Za razstavljena dela je leta 1983 prejel naziv F1 FZS in leta 1993 naziv AFIAP. V letu 1974 se je uvrstil med 10 najboljših razstavljalcev v Sloveniji. V foto klubu je skoraj 40 let opravljal razna administrativna dela, in bil 9 let predsednik kluba. Prejel je srebrno plaketo Borisa Kidriča konference ljudske tehnike zveze za tehnično kulturo Jugoslavijje (1982) in leta 1989 priznanje Fotografske zveze Slovenije ob ''Dnevih jugoslovanske fotografije 1989''. Leta 1994 je prejel Puharjevo nagrado za delo v FZS. Leta 2010 je prejel zahvalo Foto kluba Nova Gorica za dolgoletno sodelovanje in vodenje klubskih dejavnosti. == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski fotografi]] {{DEFAULTSORT:Mladovan_Marko}} 282j4b43xoman6sxl869oqf7idu4nrs 0 504978 6682438 6637035 2026-05-28T21:29:03Z ~2026-31933-91 260735 Umaknjene osebne diskreditacije in kršitve pravil ter smernic Wikipedije. 6682438 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Franci Matoz|birth_date=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->|death_date=<!--wikidata-->|death_place=<!--wikidata-->|image=<!--wikidata-->|caption=Matoz leta 2011|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Ljubljani]] <small>(1996)</small>|children=2|spouse=Nataša Matoz <small>(por. 2011)</small>}} '''Franci Matoz''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]] in nekdanji [[policist]], * [[16. september]] [[1963]]<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|title=SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS|website=volitve.gov.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111206183514/http://volitve.gov.si/dz2011/kandidati/lista_11.html|archivedate=6. december 2011|accessdate=6. september 2021}}</ref> Deluje v nadzornih svetih [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] in [[Luka Koper|Luke Koper]] ter upravnih odborih Družbe za upravljanje terjatev bank in FC Koper. Je svetnik [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]]. Zaslovel je leta 2003, ko je zastopal [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. Med njegovimi klienti so bili [[DARS|Dars]], [[Aerodrom Ljubljana]] in [[NKBM]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Osebno s Francijem Matozom: Miličnik, ki je postal odvetnik|url=https://old.delo.si/ozadja/osebno-s-francijem-matozom-milicnik-ki-je-postal-odvetnik.html|website=old.delo.si|date=2014-12-12|accessdate=2021-09-06|language=sl-si|first=Matija|last=Grah}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Sem najboljši in najlepši|url=https://www.dnevnik.si/1042292812|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=22. avgust 2009|last=Tanackovič|first=Tatjana|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104925/https://www.dnevnik.si/1042292812|url-status=dead}}</ref> Leta 2013 je postal glavni odvetnik stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je takrat odslovil odvetnico [[Nina Zidar Klemenčič|Nino Zidar Klemenčič]].<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz postaja glavni odvetnik Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042575405|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=6. februar 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104927/https://www.dnevnik.si/1042575405|url-status=dead}}</ref> Sodelovanje s Popovičem in Janšo mu je zelo pomagalo pri kariernem vzponu.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrajeni odvetnik|url=https://www.mladina.si/209428/nagrajeni-odvetnik/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-06|date=30. julij 2021|last=Volk|first=Luka}}</ref><ref name=":1" /> == Izobraževanje in delo policista == Osnovno šolo je obiskoval v [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvidu pri Ljubljani]]. Končal je kadetsko šolo za miličnike v Tacnu in leta 1982 začel delati v [[Divača|Divači]]. Leta 1988 je postal pomočnik komandirja postaje milice v [[Kozina|Kozini]], leta 1992 pa komandir postaje prometne policije v [[Koper|Kopru]].<ref name=":0" /> Sodeloval je v [[Vojna za Slovenijo|slovenski osamosvojitveni vojni]] in bil med izbranci [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|notranjega ministrstva]] za študij prava ob delu. Po diplomi je zapustil policijske vrste.<ref name=":0" /> == Odvetništvo == Pripravništvo je opravljal pri odvetniku Gorazdu Gabriču v [[Sežana|Sežani]], leta 2001 pa je šel na svoje in imel pisarno v Divači. Ukvarjal se je predvsem z odškodninami, po uspehu s Popovičem pa se je leta 2008 preselil v Koper in prišel do odmevnejših primerov.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je kdo: Janu Plestenjaku se je simpatičen trud izplačal|url=https://www.dnevnik.si/1042269553|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. maj 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104918/https://www.dnevnik.si/1042269553|url-status=dead}}</ref> Leta 2007 se je prvič uvrstil v deseterico najvplivnejših pravnikov.<ref name=":0" /> === Prijave na odvetniško zbornico in delovni inšpektorat === Leta 2009 je koprski odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel sklep, s katerim je obsodil Matozovo navajanje napačnega pravnega pouka v odločbah o izrednih odpovedih, javno omalovaževanje drugih odvetnikov in nepotrebno razkrivanje podrobnosti iz lastnega zasebnega življenja, kar je v nasprotju s kodeksom.<ref name=":0" /> Zaradi nestrinjanja z ugotovitvami območnega zbora je Matoz zahteval obravnavo častnega razsodišča zbornice, ki je ugotovilo kršitev kodeksa z aprilskim intervjujem v ''Jani'', v katerem »je tudi poudarjal svoje sposobnosti, se reklamiral ter po nepotrebnem dajal izjave o svojem zasebnem življenju, hobijih in drugih podrobnostih, ki niso v zvezi z njegovim poklicem in delom«. Matozevo odgovarjanje v ''[[Primorske novice|Primorskih novicah]]'' na medijske nastope odvetnika nasprotne strani v delovnopravnem sporu se jim ni zdelo sporno.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Odvetnik Franci Matoz prestopil meje poklicne etike|url=https://www.dnevnik.si/1042324567|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104932/https://www.dnevnik.si/1042324567|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Matozovem pojavljanju v javnosti je danes odločalo častno razsodišče Odvetniške zbornice Slovenije|url=https://www.dnevnik.si/1042318425|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. november 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104928/https://www.dnevnik.si/1042318425|url-status=dead}}</ref> Predsednika zbornice [[Miha Kozinc|Miho Kozinca]] je zbodlo Matozevo javno prižiganje sveč pred [[Narodni dom, Celje|Narodnim domom v Celju]] leta 2009 v spomin trem mladim Celjanom, ki so umrli v prometni nesreči na avtocesti v [[Arja vas|Arji vasi]], ki jo je povzročil Branko Maček. Leta 2010 je disciplinska komisija zbornice ugotovila, da Matoz s tem ni kršil kodeksa odvetniške poklicne etike.<ref>{{Navedi splet|title=Kozinc poziva odvetnike, naj se izogibajo nepotrebnim nastopom v javnosti|url=https://www.dnevnik.si/1042309760|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=24. oktober 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104951/https://www.dnevnik.si/1042309760|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matozovo prižiganje sveč sporno, a nekaznovano|url=https://www.dnevnik.si/1042397327|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104950/https://www.dnevnik.si/1042397327|url-status=dead}}</ref> Sindikat Mladi Plus ga je leta 2013 prijavil inšpektoratu za delo zaradi objave oglasa za voluntersko pripravništvo na spletni strani zbornice. Matoz je trdil, da je šlo za tehnično napako.<ref>{{Navedi splet|title=Matoz: Oglas za volontersko pripravništvo je bil napaka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matoz-oglas-za-volontersko-pripravnistvo-je-bil-napaka/315163|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. avgust 2013}}</ref> === Kritike === Odvetniška družba Čeferin mu je očitala, da jim je Stanislava Megliča, žrtev [[Bulmastif|bulmastifov]] [[Saša Baričevič|Saše Baričeviča]], speljal z osebnim prepričevanjem, kar je v nasprotju s kodeksom. [[Aleksander Čeferin]] ga je takrat označil za [[Damjan Murko|Damjana Murka]] slovenskega odvetništva.<ref name=":0" /> Medijski kritik [[Leon Magdalenc]] ga je v času pogostega pojavljanja v debatnih TV oddajah obtožil, da nikogar ne gleda in ne posluša, ampak le goni svoje. Spominjal ga je na [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Televizija kot neskončna prostitucija|url=https://www.dnevnik.si/1042294697|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104931/https://www.dnevnik.si/1042294697|url-status=dead}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' je trdil, da ga slovenska elita ne upošteva, kar naj bi se pokazalo leta 2008, ko so na otvoritev njegove koprske pisarne prišli le lokalni odvetniki, Popovič s svojimi lokalni veljaki ter nekaj podjetnikov in gradbenikov, ki poslujejo na Obali. Vidnejši gospodarstveniki, politiki in estradniki se niso prikazali. ''Dnevnikovi'' novinarki se je zdelo, da Matozu ob tem kljub besedam ni vseeno.<ref name=":1" /> === Osebni sodni spori === Bil je kriv žaljive obdolžitve na račun Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja tožilka proti politiku: Janšo oprostili, Matoza obsodili|url=https://www.dnevnik.si/1042727226|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=24. december 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042727226|url-status=dead}}</ref> Matoz je neuspešno tožil RTV Slovenija zaradi novinarskega prispevka [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] iz marca 2009, ki naj bi škodil njegovi časti in dobremu imenu.<ref>{{Navedi splet|title=Odvetnik Matoz izgubil tožbo proti RTV-ju, sodišče je njegove navedbe v celoti zavrnilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odvetnik-matoz-izgubil-tozbo-proti-rtv-ju-sodisce-je-njegove-navedbe-v-celoti-zavrnilo/255647|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=18. april 2011}}</ref> === Zastopanje drugih === ==== SDS, Janez Janša in Boris Popović ==== Janeza Janšo in SDS je zastopal npr. v primerih [[Afera Patria (Slovenija)|Patria]],<ref name=":0" /> Trenta,<ref>{{Navedi splet|title=Janša ne želi, da mu sodijo v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-ne-zeli-da-mu-sodijo-v-ljubljani/583866|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=11. junij 2021}}</ref> nepojasnjenega premoženja iz poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (KPK),<ref>{{Navedi splet|title=Štefanec podatkov iz osnutka drugega poročila o Janši ne razkriva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stefanec-podatkov-iz-osnutka-drugega-porocila-o-jansi-ne-razkriva/366403|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=31. maj 2015}}</ref> tožbi s strani novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek zaradi zapisa na [[Twitter|Twitterju]]<ref>{{Navedi splet|title=Začetek ponovnega sojenja Janši zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/zacetek-ponovnega-sojenja-jansi-zaradi-razzalitve-novinark-televizije-slovenija/582466|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. junij 2021}}</ref> in tožbi zaradi posojil Dijane Đuđić.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče zaradi spornih posojil dosodilo kazen SDS-u in Janši|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodisce-zaradi-spornih-posojil-dosodilo-kazen-sds-u-in-jansi/482138|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=8. marec 2019}}</ref> Njegova odvetniška družba je [[Rudi Rizman|Rudiju Rizmanu]] in [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]] v imenu SDS zagrozila s tožbo zaradi njunih izjav v medijih.<ref>{{Navedi splet|title=Rizman na grožnjo s tožbo: "Infantilna maščevalnost stranke SDS"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rizman-na-groznjo-s-tozbo-infantilna-mascevalnost-stranke-sds/515120|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=21. februar 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS od Šarca zahteva preklic nekaterih izjav in grozi s tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-od-sarca-zahteva-preklic-nekaterih-izjav-in-grozi-s-tozbo/514093|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=10. februar 2020}}</ref> Borisa Popovića je zastopal tudi pri zahtevi po ponovnem štetju glasovnic na volitvah za koprskega župana leta 2018<ref>{{Navedi splet|title=Upravno sodišče zavrnilo pritožbo Borisa Popoviča|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/primorje/upravno-sodisce-zavrnilo-pritozbo-borisa-popovica/479439|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. februar 2019}}</ref> in v tožbi s strani Petre Vidrih, novinarke ''Primorskih novic'', zaradi opravljanja in razžalitve.<ref>{{Navedi splet|title=Borisa Popoviča obsodili zaradi opravljanja in razžalitve|url=https://www.dnevnik.si/1042322353|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=11. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/1042322353|url-status=dead}}</ref> ==== Ostali politiki, funkcionarji in javni uslužbenci ==== Zastopal je Igorja Prodnika v tožbi proti [[Komisija za preprečevanje korupcije|KPK]],<ref>{{Navedi splet|title=Krivično izpodkopavanje ugleda Prodnika|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/krivicno-izpodkopavanje-ugleda-prodnika/155980|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=25. julij 2008}}</ref> generalnega direktorja [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] [[Janez Remškar|Janeza Remškarja]], ko so v svêtu presojali njegovo delo,<ref>{{Navedi splet|title=Onkološki inštitut: z varnostjo zdravljenja bolnikov z rakom se ukvarjajo v senci skaljenih odnosov|url=https://www.dnevnik.si/1042720080|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|publisher=9. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104933/https://www.dnevnik.si/1042720080|url-status=dead}}</ref> policijskega sindikalista Miho Sakača, obtoženega v aferi Koprivnikar,<ref>{{Navedi splet|title=Štirim policijskim sindikalistom zaradi afere Koprivnikar pogojne kazni|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/stirim-policijskim-sindikalistom-zaradi-afere-koprivnikar-pogojne-kazni/584156|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. junij 2021}}</ref> [[Andrej Magajna|Andreja Magajno]], ki je protestiral zaradi nepravilnosti pri hišni preiskavi<ref>{{Navedi splet|title=Magajna: Sumim, da podatki odtekajo iz samega vrha policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/magajna-sumim-da-podatki-odtekajo-iz-samega-vrha-policije/267908|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=7. oktober 2011}}</ref> in [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]], ki je bil obtožen nepravilnosti pri pridobivanju zemljišč za mariborsko toplarno.<ref>{{Navedi splet|title=Kangler pred sodnikom, tokrat zaradi toplarne|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/kangler-pred-sodnikom-tokrat-zaradi-toplarne/257342|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=12. maj 2011}}</ref> ==== Poslovneži in finančniki ==== Zastopal je Alda Babiča, takratnega član uprave Luke Koper, ko so potekale hišne preiskave,<ref>{{Navedi splet|title=Med nadzorniki Luke Koper je zavrelo|url=https://www.dnevnik.si/1042261271|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=22. april 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042261271|url-status=dead}}</ref> [[Andrej Lovšin|Andreja Lovšina]], ki je zahteval odškodnino zaradi razrešitve z mesta predsednika uprave Intereurope,<ref>{{Navedi splet|title=Bo Lovšin prejel 300.000 evrov odškodnine?|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bo-lovsin-prejel-300-000-evrov-odskodnine/241483|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. oktober 2010}}</ref> Jožeta Kojca, soobtoženega v zadevi Marina<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2019/12/19/zadeva-marina-joze-kojc-ne-priznava-krivde|title=Zadeva Marina: Jože Kojc ne priznava krivde|date=19. december 2019|accessdate=6. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> in [[Ivan Simič|Ivana Simiča]], ki ga je Đorđe Perić tožil zaradi žalitve.<ref>{{Navedi splet|title=Sto tisoč evrov za žaljive in neresnične besede|url=https://www.dnevnik.si/1042332736|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. januar 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104945/https://www.dnevnik.si/1042332736|url-status=dead}}</ref> ==== Novinarji ==== Zastopal je [[Bojan Požar|Bojana Požarja]] v tožbah s strani Viktorja Knavsa, očeta [[Melania Trump|Melanije Trump]], zaradi trditve o zaporni kazni<ref>{{Navedi splet|title=Požar mora tastu Donalda Trumpa plačati pet tisočakov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042917819|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=23. december 2019|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104954/https://www.dnevnik.si/1042917819|url-status=dead}}</ref> in odvetnika [[Miro Senica|Mira Senice]], ki mu je očital nenehno blatenje.<ref>{{Navedi splet|title=Senica s tožbo nad Požarja|url=https://www.dnevnik.si/1042620075|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=18. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104956/https://www.dnevnik.si/1042620075|url-status=dead}}</ref> ==== Estradniki in športniki ==== Zastopal je pevko [[Natalija Verboten|Natalijo Verboten]] in njenega moža v tožbi proti RTV zaradi kršitve [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]],<ref>{{Navedi splet|title=Verbotnova proti RTV: Pevka si bo dobro napolnila žepe|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/verbotnova-proti-rtv-pevka-si-bo-dobro-napolnila-zepe-326692|website=zurnal24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=18. April 2019}}</ref> [[Marijan Smode|Marjana Smodeta]] v tožbi proti [[Občina Dravograd|občini Dravograd]] zaradi poseka žive meje,<ref>{{Navedi splet|title=Marijanu Smodetu odškodnina zaradi posekane žive meje|url=https://www.dnevnik.si/1042583980|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=5. april 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104929/https://www.dnevnik.si/1042583980|url-status=dead}}</ref> pevko [[Špela Kleinlercher|Špelco Kleinlercher]] v tožbi proti [[POP TV]] zaradi objav na [[24ur.com]],<ref>{{Navedi splet|title=Špelca od Pop TV zahteva 35.000 evrov odškodnine|url=https://www.dnevnik.si/1042234825|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. januar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042234825|url-status=dead}}</ref> pevca [[Werner Brozović|Wernerja Brozovića]], ko ga je tožila RTV Slovenija zaradi izjav v zvezi z [[EMA|EMO]]<ref>{{Navedi splet|title=RTV od Wernerja zahteva 30 tisočakov zaradi izjavi: "Cela Slovenija ve, da je Ema ena velika kuhinja"|url=https://www.dnevnik.si/1042323679|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=16. december 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104922/https://www.dnevnik.si/1042323679|url-status=dead}}</ref> in nogometaša [[Goran Šukalo|Gorana Šukala]], obtoženega v primeru nelegalnih športnih stavnic.<ref>{{Navedi splet|title=Foto: Stavniška afera - Obtoženci prvič pred sodnikom|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/foto-stavniska-afera-obtozenci-prvic-pred-sodnikom/277937|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=1. marec 2012}}</ref> ==== Podjetja ==== Zastopal je Luko Koper v tožbi proti nekdanjemu predsedniku uprave Brunu Koreliču zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommercea.<ref>{{Navedi splet|title=Luka Koper izgubila tožbo zoper Bruna Koreliča|url=https://www.dnevnik.si/1042292178|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. avgust 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104914/https://www.dnevnik.si/1042292178|url-status=dead}}</ref> Vlagal je neuspešne tožbe v imenu [[DARS]] proti nekdanji upravi Mateje Duhovnik in drugim visokim uslužbencem.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj je zares moral Knez oditi z vrha Darsa|url=https://www.dnevnik.si/1042728409|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=15. januar 2016|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042728409|url-status=dead}}</ref> ==== Odškodninske tožbe zaradi smrti in zlorabe družinskega člana ==== V sojenju Petru Rakuši zaradi spolne zlorabe mladoletne hčere in nasilja v družini je zastopal oškodovanko,<ref>{{Navedi splet|title=17 let za zapahe zaradi spolnega napada na hčerko|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/17-let-za-zapahe-zaradi-spolnega-napada-na-hcerko/219841|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=23. december 2009}}</ref> Andreja Gorjupa v sojenju proti Kristini Mislej zaradi umora njunih otrok<ref>{{Navedi splet|title=Sežanska tragedija na sodišče|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sezanska-tragedija-na-sodisce/216095|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=4. november 2009}}</ref> in Mateja Čamernika, ki je zahteval odškodnino zaradi smrti svojega sina pred ljubljanskim lokalom Global.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Čakajoč na razplet očetove tožbe|url=https://www.dnevnik.si/1042680778|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=10. september 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104920/https://www.dnevnik.si/1042680778|url-status=dead}}</ref> ==== Okoljska problematika ==== Skupaj z odvetnico Ano Rugelj je vložil pobudo za oceno ustavnosti v primeru gradnje tovarne Magna v Hočah v imenu treh hoških kmetov in [[Bojan Požar|Bojana Požarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Zavržena pobuda za oceno ustavnosti "zakona Magna"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zavrzena-pobuda-za-oceno-ustavnosti-zakona-magna/427510|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. julij 2017}}</ref> Zastopal je koprsko občino, ko je zahtevala zaprtje Kemiplasa<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bo odločal o usodi Kemiplasa?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-bo-odlocal-o-usodi-kemiplasa/80987|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2007}}</ref> in Miho Petača, lastnika Bioplinarne Petač, ki je s smradom in onesnaževanjem grenila življenje krajanom [[Pirniče|Pirnič]].<ref>{{Navedi splet|title=Pirničane znova duši smrad iz bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042474895|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=23. september 2011|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104942/https://www.dnevnik.si/1042474895|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Smrad v Pirničah skrbi tudi zdravnike|url=https://www.dnevnik.si/1042519373|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=27. marec 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104919/https://www.dnevnik.si/1042519373|url-status=dead}}</ref> == Delovanje v podjetjih in športnih klubih ter sodelovanje z organizacijami == Avgusta 2020 je bil imenovan v nadzorni svet [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]].<ref>{{Navedi splet|title=Med novimi nadzorniki železnic tudi Škof in Matoz|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/med-novimi-nadzorniki-zeleznic-tudi-skof-in-matoz/534372|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=26. avgust 2020}}</ref> 12. julija 2021 je bil izbran za predsednika nadzornega sveta [[Luka Koper|Luke Koper]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/istra/franci-matoz-novi-predsednik-nadzornega-sveta-luke|title=Franci Matoz novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper|date=12. julij 2021|accessdate=6. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> 22. in 23. julija 2021 mu je [[14. vlada Republike Slovenije|slovenska vlada]] dodelila položaja neizvršnega direktorja in predsednika celotnega upravnega odbora [[Družba za upravljanje terjatev bank|Družbe za upravljanje terjatev bank]] (DUTB).<ref>{{Navedi splet|title=Franci Matoz postal prvi mož DUTB|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/franci-matoz-postal-prvi-moz-dutb/|website=www.delo.si|accessdate=2021-09-06|language=sl-si|date=23. julij 2021}}</ref> Od leta 2018 je član upravnega odbora nogometnega kluba FC Koper.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj pomeni vrnitev Anteja Guberca v FC Koper?|url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/kaj-pomeni-vrnitev-anteja-guberca-v-fc-koper/475508|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=22. december 2018}}</ref> S [[Telekom Slovenije|Telekomom Slovenije]] ima sklenjeno pogodbo za opravljanje pravnih storitev.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo so obrazi, ki hkrati obvladujejo več pomembnih položajev v državnih podjetjih?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-so-obrazi-ki-hkrati-obvladujejo-vec-pomembnih-polozajev-v-drzavnih-podjetjih/581893|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=27. maj 2021}}</ref> Nudi pravno pomoč članom Sindikata policistov Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=PRAVNA POMOČ SINDIKATA POLICISTOV NA ŠE VIŠJI RAVNI - OBVESTILO ČLANSTVU|url=https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|website=Sindikat policistov Slovenije|accessdate=2021-09-07|language=sl-SI|date=3. avgust 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908110416/https://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/1448/cbmoduleid/452|url-status=dead}}</ref> Predsedoval je upniškemu odboru [[Info tv|Info TV]].<ref>{{Navedi splet|title=Upniki Info TV bodo glasovali o sprejetju prisilne poravnave|url=https://www.dnevnik.si/1042398367|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=26. oktober 2010|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104930/https://www.dnevnik.si/1042398367|url-status=dead}}</ref> Vodil je skupščino [[Nogometni klub Drava|nogometnega kluba Drava]]<ref>{{Navedi splet|title=Drava ne sodeluje več z Nigerijci, novi predsednik kluba je postal Nastja Čeh|url=https://www.dnevnik.si/1042921988|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=11. februar 2020|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104926/https://www.dnevnik.si/1042921988|url-status=dead}}</ref> in Pozavarovalnice Sava.<ref>{{Navedi splet|title=Nov posel premierjevega odvetnika Francija Matoza - vodenje skupščin državnih družb|url=https://www.dnevnik.si/1042532437|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. maj 2012|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104944/https://www.dnevnik.si/1042532437|url-status=dead}}</ref> V imenu [[Primož Ulaga|Primoža Ulage]] je leta 2013 zahteval ponoven sklic skupščine [[Smučarska zveza Slovenije|Smučarske zveze Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Smrekar potrdil, da razmišlja o funkciji predsednika|url=https://www.dnevnik.si/1042613630|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=19. november 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908105007/https://www.dnevnik.si/1042613630|url-status=dead}}</ref> Bil je odvetnik [[Milan Mandarić|Milana Mandarića]], ko je ta terjatev do FC Koper prodal podjetju Delona. Matoz je zastopal tudi Delono.<ref>{{Navedi splet|title=Mandarić BRUTALNO nad bivšega zaveznika: Je PATOLOŠKI LAŽNIVEC, to je IZKORISTIL, da se je …|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/ob-robu/5d6bdd4fce430/mandaric-brutalno-nad-bivsega-zaveznika-je-patoloski-laznivec-to-je-izkoristil-da-se-je|website=Ekipa24.si|accessdate=2021-09-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milan Mandarić se umika iz Kopra. Kdo prihaja tja?|url=https://siol.net/novice/novice/mandaric-usodo-fc-koper-predal-v-roke-spornega-menedzerja-vedrana-corluke-431788|website=siol.net|accessdate=2021-09-07|language=sl|date=15. december 2016}}</ref> Opravljal je pravne posle za [[NKBM]] pod direktorjem Alešem Haucem.<ref>{{Navedi splet|title=Nedeljski dnevnik: Kako so bankirji prali in likali|url=https://www.dnevnik.si/1042827000|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=27. junij 2018|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104916/https://www.dnevnik.si/1042827000|url-status=dead}}</ref> Bil je pooblaščenec KBM Leasing za odvzem celjskega hotela Štorman gostincu Zvonetu Štormanu.<ref>{{Navedi splet|title=Štormanu celjsko okrajno sodišče vrnilo hotel|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/stormanu-celjsko-okrajno-sodisce-vrnilo-hotel/369700|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=14. julij 2015}}</ref> Celjsko okrožno sodišče ga je okaralo, ker naj bi aktivno sodeloval pri nezakonitem zasegu tega hotela.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi odvetnikom včasih spodrsne: v zadnjih petih letih osem odvzemov licenc|url=https://www.dnevnik.si/1042724908|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. november 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104952/https://www.dnevnik.si/1042724908|url-status=dead}}</ref> Njegova komunikacija z zaposlenimi v hotelu se ni končala pri recepciji in njegovo delovanje naj bi dokazovalo Janšev vpliv v banki.<ref>{{Navedi splet|title=Štormanu hotel, Matozu pa prepovedi|url=https://www.dnevnik.si/1042716871|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=15. julij 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104941/https://www.dnevnik.si/1042716871|url-status=dead}}</ref> Koprski kriminalisti so sumili, da sta predsednik uprave Vina Koper Nevijo Pucer in direktorica ''[[Primorske novice|Primorskih novic]]'' Suzana Zornada Vrabec ob pomoči Matoza storila kaznivo dejanje, ko sta najela zasebnega [[Detektiv|detektiva]], ki je tajno sledil njihovim zaposlenim.<ref>{{Navedi splet|title=Ko te na bolniški slika detektiv|url=https://www.dnevnik.si/341633|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=20. avgust 2008|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104924/https://www.dnevnik.si/341633|url-status=dead}}</ref> === Lastništvo === ==== Mediji ==== Je solastnik podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni portal [[Nova24TV]].<ref name=":3" /> Je solastnik Novega radia, ki ga prav tako izdaja Nova hiša.<ref>{{Navedi splet|title=Medijski projekt prvaka SDS: tudi Petek pomaga Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042720638|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=18. september 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104939/https://www.dnevnik.si/1042720638|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V razvidu medijev po novem tudi Nova24TV.si in Novi radio|url=https://krog.sta.si/2176666/v-razvidu-medijev-po-novem-tudi-nova24tv-si-in-novi-radio|website=krog.sta.si|date=2015-09-18|accessdate=2021-09-08|language=sl}}</ref> ==== Bioplinarne ==== Nova KMB je odlašala z rubežem Marjana Kolarja, lastnika ostankov nekdanjega bioplinskega imperija Keter Group, katerega odvetnik je bil Matoz. Matozovo hkratno sodelovanje z NKBM mu je omogočilo ugoden posel in sicer prodajo družbe Biologica njegovi ženi Nataši, ki je šla čez mesec v last Matozove nepremičninske družbe Neprus. Biologica je večkrat povrnila stroške 7500 evrov vrednega nakupa.<ref>{{Navedi splet|title=NKBM zadnjemu lastniku Keter Group rubi gozdove in bioplinarne|url=https://www.dnevnik.si/1042709119|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=12. marec 2015|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104935/https://www.dnevnik.si/1042709119|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bioplinski glavobol za državni banki|url=https://www.dnevnik.si/1042597259|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=8. julij 2013|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104947/https://www.dnevnik.si/1042597259|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razhod lastnikov Keter Groupa|url=https://www.dnevnik.si/1042621331|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=29. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104934/https://www.dnevnik.si/1042621331|url-status=dead}}</ref> Banka NLB je prodala terjatev do podjetja, ki je imelo v lasti bioplinarno v [[Vučja vas|Vučji vasi]], slamnatemu najemniku, za katerim je stal Matoz, za nekaj manj kot tri milijone evrov. Matoz ima namreč zapisano zastavno pravico na polovici premoženja te bioplinarne.<ref>{{Navedi splet|title=Plinprom: Kolarjeva mreža bioplinskih podjetij|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/plinprom-kolarjeva-mreza-bioplinskih-podjetij-723039|website=vestnik.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=6. april 2019}}</ref> Njegova odvetniška družba je za odkup največje bioplinarne v državi najela 1,8 milijonski kredit. Keterjevo elektrarno najema družba, ki jo zastopa Matozeva žena Nataša. Od države je do leta 2020 prejela 16 milijonov evrov subvencij.<ref>{{Navedi splet|title=Bioplinarne: odvetnikovi milijonski biznisi v kmetijskem TEŠ 6|url=https://www.dnevnik.si/1042938972|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-06|date=17. september 2020|last=Klipšteter|first=Tomaž|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104921/https://www.dnevnik.si/1042938972|url-status=dead}}</ref> ==== Neprus ==== Matoz je nepremičninsko družbo Neprus, ki je imela konec avgusta 2013 v lasti za 890.000 evrov nepremičnin, kupil od ciprske družbe Jacano Holdings za 617.000 evrov, kar je Matoz poravnal s pobotom terjatev, ki jih je prevzel tik pred tem.<ref>{{Navedi splet|title=Matozov donosni posel z dolžnikom Nove KBM|url=https://www.dnevnik.si/1042621530|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=31. januar 2014|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104937/https://www.dnevnik.si/1042621530|url-status=dead}}</ref> == Kandidature na volitvah == Leta 2011 je [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|kandidiral za poslanca državnega zbora]] na listi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (volilna enota 4 - Ljubljana Bežigrad, 9. volilni okraj). Prejel je 2405 glasov.<ref name=":2" /><ref name=":0" /><ref>[https://web.archive.org/web/20111206183535/http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html 9. volilni okraj - LJ- Bežigrad II]. ''volitve.gov.si''. arhivirano s [http://volitve.gov.si/dz2011/rezultati/rez_ka4.html prvotnega spletišča] 6. decembra 2011. pridobljeno 7. septembra 2021</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je na listi Slovenija za vedno kandidiral za položaj svetnika v ankaranskem občinskem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Strmčnik v Ankaranu z dvema protikandidatoma za župana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/strmcnik-v-ankaranu-z-dvema-protikandidatoma-za-zupana/471699|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-06|language=sl|date=13. november 2018}}</ref> Ta stolček je zasedel leta 2020, ko sta Zoran Pavić in [[Klara Maučec]] odšla v Koper.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/11/05/franci-matoz-bo-svetnik-v-ankaranu|title=Franci Matoz bo svetnik v Ankaranu|date=6. november 2020|accessdate=7. september 2021|website=Primorske novice}}</ref> == Zasebno == Ima dve sestri. Starša sta se ločila pri njegovih dvanajstih in ostal je pri očetu.<ref name=":0" /> === Razmerja === V prvem zakonu, ki je trajal 23 let 6 mesecev, sta se mu rodili dve hčeri. Spoznal jo je, ko je kot mlad miličnik prišel v njeno trgovino. V drugo se je poročil leta 2011 z Natašo Gačić, ki jo je spoznal, ko je zastopal Društvo za vračilo preveč plačane električne energije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njegovo nekdanjo partnerko Polko Bošković naj bi odnos z njim od položaja koprske preiskovalne sodnice pripeljal do položaja notarke.<ref>{{Navedi splet|title=Koprska preiskovalna sodnica Polka Bošković lahko postane notarka|url=https://www.dnevnik.si/1042245164|website=Dnevnik|accessdate=2021-09-07|date=17. februar 2009|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908104948/https://www.dnevnik.si/1042245164|url-status=dead}}</ref> Po njej je hodil z novinarko Damjano Žišt.<ref name=":1" /> === Pojavljanje v medijih === Hvalil se je z uporabo diamantnega pilinga in [[Botoks|botoksa]] ter ljubeznijo do luksuznih izdelkov, dokler ni prišlo do sklepa več organov odvetniške zbornice, ki so tako medijsko nastopanje zavrnili.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":5" /> == Sklici == {{sklici|30em}}{{Kategorija v Zbirki|Franci Matoz}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matoz_Franci}} [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] aj09czdymuck316l8a7wo0o2x6annaq 0 508548 6682443 6657765 2026-05-28T22:09:44Z ~2026-31939-92 260737 /* Kmetija */ 6682443 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija|število_predvajanih sezon=11|država=<!--wd-->|jezik=<!--wd-->|spletna_stran=<!--wd-->|naslov_serije=Kmetija|produkcijska_hiša=Paprika Latino (2014 in 2015)<br>Pirana (2016)<br>Videostroj (2017–''danes'')|začetek/konec_predvajanja=1. oktober 2007–|televizijski_kanal=[[Planet TV]] (2014–2016)<br>[[POP TV]] (2007–2011 in 2017–''danes'')}} '''''Kmetija''''' je slovenska tekmovalna [[resničnostna oddaja]] na izpadanje, ustvarjena po [[Kmetija (franšiza)|formatu švedske produkcijske hiše Strix]]. V njej ljudje različnih karakterjev, člani »družine«, skupaj živijo in delajo na kmetiji. Njihovo delo nadzira »gospodar«, izkušen človek, ki družini vsak teden dodeli novo nalogo, daje nasvete in za dobro opravljeno delo prinaša dobrine.<ref name=":1">URŠIČ, Tina, 2009, ''Resničnostna televizija: analiza formata oddaje'' ''Kmetija'' : diplomsko delo [na [http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/ursic-tina.pdf spletu]]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 20 november 2021]</ref> Prvi del je bil na sporedu 1. oktobra 2007. Od takrat se je zvrstilo 11 sezon na POP TV in Planet TV. == Vloge tekmovalcev in pravila igre == === Glava družine, hlapec in dekla === »Glava družine« je tekmovalec, ki vodi družino, sedi na čelu mize, je prvi postrežen in ima posebno sobo, ki je udobna, ima dobrine in v katero ostali vstopijo le z dovoljenjem. Na začetku predvajanja se glava družine javi sam ali pa ga izberejo sodelujoči, v nadaljevanju pa ga določajo izpadli tekmovalci. Glava družine določi »hlapca« in »deklo«, ki vstaneta prva, nosita posebna oblačila, spita v skednju in opravljata določene naloge.<ref name=":1" /> === Dvoboj === Prvega dvobojevalca člani družine izberejo med hlapcem in deklo. Glava družine ne more biti izbran za dvoboj in izbrati dvobojevalca, lahko pa izbere v primeru neodločenega izida. Izbrani dvobojevalec si izbere nasprotnika istega spola, ki določi vrsto dvoboja. Ko je določen drugi dvobojevalec, sta hlapec in dekla razrešena svojih funkcij.<ref name=":1" /> V areni se zberejo tekmovalci, ki z voditeljem povzamejo tedensko dogajanje. Dvobojevalca se lahko pomerita v moči (vlečenje vrvi in spravljanje podkev), spretnosti (žaganje) ali znanju (kviz). Pri prvi igri se nasprotnika vlečeta z vrvjo, medtem pa skušata spraviti vse podkve v škatlo. Pri drugi igri sedita na treh manjših hlodih drug nasproti drugemu. Zmaga tisti, ki hitreje prežaga hlode, poražen pa je tisti, ki pade z njih. Pri kvizu tekmovalci odgovarjajo na vprašanja o živalih in rastlinah na kmetiji. Zmaga tisti, ki petkrat odgovori pravilno. Napačen odgovor je točka za nasprotnika.<ref name=":1" /> === Finalna oddaja === Poteka v živo iz studia. Dvobojevalca istega spola se pomerita v vseh treh nalogah, nasprotnih spolov pa le v kvizu.<ref name=":1" /> === Novosti v drugi sezoni === »Izivalci« so tri tedne živeli v gozdu, nato so odšli na kmetijo in se po enem tednu z izbranimi družinskimi člani pomerili v dvoboju za članstvo v družini.<ref name=":1" /> == Produkcija == === Planet TV === Prvi dve sezoni oddaje ''Kmetija: Nov začetek'' (2014, 2015) je produciralo podjetje Paprika Latino, tretjo sezono (2016) pa Pirana d.o.o..<ref>{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/boris-glisic-7bb219ba|title=Boris Glisic: Freelance Director of Photography|accessdate=21. november 2021|website=Linkedin}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === POP TV === Lastnik oddaje je [[Pro Plus]]. Od leta 2017, ko je zopet na POP TV, jo producira podjetje Videostroj.<ref>{{Navedi splet|title=KMETIJA 2017|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2017-2/|website=Videostroj|date=2019-06-25|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KMETIJA 2018|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2018-2/|website=Videostroj|date=2019-06-25|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kmetija 2019|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2019-2/|website=Videostroj|date=2019-12-31|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kmetija 2021|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2021-3/|website=Videostroj|date=2021-09-13|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref name=":0">[https://images.24ur.com/media//document/62562771.pdf?v=1621413916 Splošni pogoji za sodelovanje v šovu Kmetija]. Pro Plus. Ljubljana, 14. 5. 2021. pridobljeno 20. november 2021</ref> ==== Tekmovalci in snemanje ==== Kamere niso prižgane ves čas. V živo poteka le finalna oddaja.<ref name=":1" /> V oddaji sodelujejo polnoletne osebe, ki niso v kazenskem postopku.<ref name=":0" /> Večina naj bi bila z mesta. Upoštevati morajo navodila, s terensko ekipo (reporter, snemalec in asistent) pa nimajo stikov. Njihovo gibanje je omejeno na določeno območje. V medijih po koncu nastopa ne smejo podajati informacij o produkciji.<ref name=":1" /> Producent za posledice sodelovanja v šovu ne nosi odgovornosti.<ref name=":0" /> == Seznam sezon == === Kmetija === {| class="wikitable" style="font-size: 88%;" !width=15px|Sez. !width=118px|Predvajanje !width=145px|Naslov !width=58px|TV kanal !width=145px|Zmagovalec !width=63px|Nagrada !width=118px|Voditelj !width=152px|Gospodar/Mentor |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''1.''' |align=right|2. 10.–15. 12. 2007 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2007''''' |align=center|[[POP TV]] |Daša Hliš |align=center|50.000 € |[[Špela Močnik]] |Marijan Podobnik |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''2.''' |align=right|29. 9.–5. 12. 2008 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2008''''' |align=center|[[POP TV]] |Cirila Jeršin |align=center|50.000 € |Špela Močnik |Marijan Podobnik |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''3.''' |align=right|28. 9.–7. 12. 2009 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija slavnih''''' |align=center|[[POP TV]] |Goran Breščanski |align=center|36.300 € |[[Anja Križnik Tomažin]] |Marijan Podobnik <small>(prvi)</small><br>Vencelj Tušar <small>(od 3. tedna)</small> |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''4.''' |align=right|2. 10.–11. 12. 2011 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|[[Kmetija išče lastnika|'''''Kmetija išče lastnika''''']] |align=center|[[POP TV]] |Matej Drečnik |align=center|6.300 €<br>(posestvo) |[[Lili Žagar]] |Vinko Špitaler |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''5.''' |align=right|12. 9.–22. 12. 2017 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2017''''' |align=center|[[POP TV]] |Milena Žižek |align=center|60.000 € |[[Natalija Bratkovič]] |Štefan Flisar, Jožef Semen |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''6.''' |align=right|24. 9.–15. 12. 2018 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2018''''' |align=center|[[POP TV]] |Franko Bajc |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''7.''' |align=right|16. 9.–21. 12. 2019 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2019''''' |align=center|[[POP TV]] |Jan & Tilen Klobasa |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''8.''' |align=right|6. 9.–20. 12. 2021 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2021''''' |align=center|[[POP TV]] |Tilen Brglez |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''9.''' |align=right|31. 8.–15. 12. 2022 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2022''''' |align=center|[[POP TV]] |Tom Zupan |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''10.''' |align=right|4. 9.–21. 12. 2023 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija X''''' |align=center|[[POP TV]] |Žan Simonič |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''11.''' |align=right|2. 9.–12. 12. 2024 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2024''''' |align=center|[[POP TV]] |Tim Novak |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''12.''' | align="right" |2. 2.–28. 5. 2026 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2026''''' |align=center|[[POP TV]] |Aleksandra April |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |} === Kmetija: Nov začetek === {| class="wikitable" style="font-size: 88%;" !width=15px|Sez. !width=118px|Predvajanje !width=145px|Naslov !width=58px|TV kanal !width=145px|Zmagovalec !width=63px|Nagrada !width=118px|Voditelj !width=152px|Gospodar/Mentor |- |align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1.''' |align=right|31. 8.–13. 12. 2014 &nbsp; |bgcolor=#FFE4E1|[[Kmetija: Nov začetek|'''''Kmetija: Nov začetek I''''']] |align=center|[[Planet TV]] |Denis Toplak |align=center|50.000 € |[[Saša Lendero]] |Milan Belec |- |align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2.''' |align=right|30. 8.–11. 12. 2015 &nbsp; |bgcolor=#FFE4E1|'''''Kmetija: Nov začetek II''''' |align=center|[[Planet TV]] |Fahrudin Čaušević - Faki |align=center|50.000 € |Saša Lendero |Milan Belec |- |align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3.''' |align=right|1. 9.–17. 12. 2016 &nbsp; |bgcolor=#FFE4E1|'''''Kmetija: Nov začetek III''''' |align=center|[[Planet TV]] |Adriana Košenina |align=center|50.000 € |[[Jasna Kuljaj]] |Matjaž Zupančič |} == Kritike in polemike == === ''Kmetija slavnih'' === [[Radiotelevizija Slovenija]] je menila, da prikazovanje prizorov [[Spolnost|spolnosti]], nasilja in vulgarnega govora krši določila zakona o medijih in 17. člen [[Konvencija o otrokovih pravicah|Konvencije o otrokovih pravicah]] in zahtevala premik ''Kmetije slavnih'' na kasnejši termin.<ref>{{Navedi splet|title=RTV zahteva umik "Kmetije slavnih" v poznejši termin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rtv-zahteva-umik-kmetije-slavnih-v-poznejsi-termin/215271|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-21|language=sl|date=23. oktober 2009}}</ref> Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je v imenu dveh očetov zahtevala prestavitev na kasnejši termin, kar je [[Okrajno sodišče v Ljubljani]] zavrnilo.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetija slavnih lahko nadaljuje ob isti uri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/kmetija-slavnih-lahko-nadaljuje-ob-isti-uri.html|website=old.delo.si|date=2009-11-04|accessdate=2021-11-21|language=sl-si}}</ref> [[Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije|Agencija za pošto in elektronske komunikacije]] je med 29. septembrom in 6. novembrom 2009 izvajala nadzor nad predvajanjem ''Kmetije slavnih''. Strokovni mnenji je pridobila pri [[Renata Šribar|Renati Šribar]] in [[Karmen Erjavec]]. POP TV-ju je naložila, da mora najkasneje v enem mesecu oddajo opremiti z vizualnim in akustičnim opozorilo, da oddaja ni primerna za gledalce do 15. leta starosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.akos-rs.si/files/Elektronski_mediji/Nadzor_vsebin/Odlocbe_strokovnega_nadzora/0612-29-2011-POP-TV-Kmetija-slavnih.pdf|title=Odločba|date=28. junij 2011|accessdate=21. november 2021|website=arhiv.akos-rs.si|last=APEK}}</ref> [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|Varuh človekovih pravic RS]] je zapisal, da ni pristojen za obravnavo ravnanj komercialnih medijev, ki so organizirani kot gospodarske družbe. Poslal je poizvedbo na Apek, ki je odgovoril, da jim je zadevo odstopil Inšpektorat RS za kulturo in medije, čeprav lahko neodvisno od Apeka izvaja nadzor in izreče globo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP09_-_word_iz_PDF.doc|title=Petnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009|date=junij 2010|accessdate=21. november 2021|website=varuh-rs.si|pages=46-47}}</ref> === Ravnanje z živalmi === Leta 2007 je [[Lea Eva Müller]] pisno protestirala zaradi prizora zakola [[Domači prašič|prašiča]] brez omrtvičenja.<ref>{{Navedi splet|title=Imamo novo klavnico|url=https://www.dnevnik.si/282264|website=Dnevnik|accessdate=2021-11-21|date=22. november 2007|last=Müller|first=Lea Eva|archive-date=2021-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211121071350/https://www.dnevnik.si/282264|url-status=dead}}</ref> ==== Zavrnitev razsojanja s strani oglaševalskega razsodišča ==== Vlagateljica pritožbe je leta 2009 pri oglaševalskem razsodišču pri Slovenski oglaševalski zbornici protestirala proti uporabi klanja živali v napovedniku na spletni strani ''Kmetije slavnih''. Pro Plus je odgovoril, da je bil to del vsebine resničnostnega šova. Oglaševalsko razsodišče se je odločilo, da o pritožbi ne bo odločalo, ker ne gre za oglaševanje.<ref>{{Navedi splet|title=Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 181 / 9.12.2009|url=https://www.soz.si/en/oglasevalsko_razsodisce/arhiv-razsodb/razsodba_oglasevalskega_razsodisca_st_181_9122009|website=Slovenska oglaševalska zbornica|date=2015-03-08|accessdate=2021-11-21|archive-date=2021-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211121071358/https://www.soz.si/en/oglasevalsko_razsodisce/arhiv-razsodb/razsodba_oglasevalskega_razsodisca_st_181_9122009|url-status=dead}}</ref> === Finančna korist le za producente === Oddaja je bila opisana kot projekt, ki producentom prinaša dobiček, ki je dosti višji od nagrade za zmagovalca. Producenti sodelujočim tudi onemogočijo trženje svoje izkušnje.<ref name=":1" /> === Tožba proti producentom ''Kmetije'' na Planet TV zaradi uporabe imena === Na sodišču je bila zahtevana prepoved uporabe imena oddaje ''Kmetija: Nov začetek'', ki naj bi posegalo v uveljavljeno blagovno znamko in zavajalo potrošnika.<ref>{{Navedi splet|title=VSL0081337|url=https://sodisce.si/vislj/odlocitve/2012032113077731/#|website=sodisce.si|accessdate=2021-11-21|date=18. september 2014|last=Gospodarski oddelek|first=Višje sodišče v Ljubljan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/2015081111418183/#|title=VSL00007721|date=18. januar 2018|accessdate=21. november 2021|website=sodisce.si|last=Gospodarski oddelek|first=Višje sodišče v Ljubljani}}</ref> == Nagrade == * [[Žarometi 2018|Nominacija za žaromete 2018]] za resničnostni šov leta 2018 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20071230155756/http://24ur.com/kmetija/farm_front.php Uradna spletna stran ''Kmetija 2007''] (web archive. 30. december 2007) *[https://web.archive.org/web/20081229101713/http://kmetija.24ur.com/ Uradna spletna stran ''Kmetija 2008''] (web archive. 29. december 2008) *[https://web.archive.org/web/20091215013606/http://kmetija.24ur.com/ Uradna spletna stran ''Kmetija slavnih''] (web archive. 15. december 2009) *[https://www.24ur.com/tv-oddaje/kmetija Uradna spletna stran] [[Kategorija:Resničnostni šovi]] [[Kategorija:Televizijske oddaje POP TV]] [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] eqrceurdadq8i2p64or23e6yxc6rdu7 0 511200 6682431 6242826 2026-05-28T20:21:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | native_name = Kajaanin kirkko | name = Cerkev Kajaani | country = {{FIN}} | style = [[neogotika]] | architect = Jac Ahrenberg | completed date = 1896 }} '''Cerkev Kajaani''' ({{Jezik-fi|Kajaanin kirkko}}) je cerkev v mestu [[Kajaani]] na [[Finska|Finskem]]. Arhitekt [[Johan Jacob Ahrenberg|Jac Ahrenberg]] jo je zgradil leta 1896 v neogotskem slogu. == Zgodovina == Sedanja cerkev je bila zgrajena na mestu starejše, ki je bila prvotno zgrajena leta 1656 in uničena s strani Rusov leta 1716 v času, ko je bil uničen grad Kajaani. Druga cerkev je bila zgrajena med letoma 1734 in 1935 in je župniji služila 160 let, dokler je ni nadomestila nova Ahrenbergova cerkev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.romppainen.net/kajaaninkirkko1896.htm|title=KAJAANIN KIRKKO 1896|publisher=Romppainen.net|accessdate=12 December 2014|language=fi|archive-date=2009-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090105234805/http://www.romppainen.net/KajaaninKirkko1896.htm|url-status=dead}}</ref> == Arhitektura == Cerkev, zgrajena iz lesa, ima ladjo, obkroženo z dvema ladjama, ima tudi vitek zvonik.<ref name="SymingtonDunford2009">{{Navedi knjigo|last=Symington|first=Andy|last2=Dunford|first2=George|title=Finland|url=https://books.google.com/books?id=SNatbAr2SFgC&pg=PA289|year=2009|publisher=Lonely Planet|isbn=978-1-74104-771-4|page=289}}</ref> Okrašena je z rezbarijami v angleškem gotskem slogu.<ref>{{Navedi splet|url=http://kulttuuriymparisto.nba.fi/netsovellus/rekisteriportaali/portti/default.aspx?sovellus=rapea&taulu=T_KOHDE&tunnus=200745|title=Kajaanin kirkko|publisher=Kulttuuriympäristön rekisteriportaali. Museovirasto.|accessdate=12 December 2014|language=fi|archive-date=2014-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20141211124609/http://kulttuuriymparisto.nba.fi/netsovellus/rekisteriportaali/portti/default.aspx?sovellus=rapea&taulu=T_KOHDE&tunnus=200745|url-status=dead}}</ref> == Poštne znamke == 7. julija 1951 je bila na Finskem v počastitev 300. obletnice mesta Kajaani objavljena znamka v vrednosti 20 mark. Znamka prikazuje grad Kajaani (1619–1717) na otoku Ämmäkoski, zgrajen pod vodstvom Isaka Rasmusenpoje med letoma 1604 in 1619, elektrarno Koivukoski in cerkev Kajaani Jaca Ahrenberga (1896) ter zasnovane stolpe mestne hiše Kajaani avtor Engel.<ref>{{Navedi splet |url=http://kuopassa.net/postimerkit/371/kajaani-300-vuotta |title=Postimerkit, Kuopassa.net |accessdate=2024-07-11 |archive-date=2016-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160311183253/http://kuopassa.net/postimerkit/371/kajaani-300-vuotta |url-status=dead }}</ref> <gallery> Kajaani Church interior.jpg KajaaniKirche.jpg Kajaanin-kirkko.jpg Kajaani 300 years 1951.jpg|Znamka Kajaani ob 300. obletnici </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Cerkve na Finskem]] [[Kategorija:Kajaani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1656]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1716]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1734]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1896]] l8ufuyxf96eypil46rmvpz1qpvvhgm8 0 517382 6682461 6642896 2026-05-29T04:36:06Z Yerpo 8417 pp 6682461 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Vangelis | native_name = {{small|{{lang|el|Ευάγγελος Οδυσσέας Παπαθανασίου}}}} | image = VangelisElGrecopremiereDE2.jpg | landscape = yes | caption = Vangelis na premieri filma ''[[El Greco (film, 2007)|El Greco]]'' oktobra 2007 | birth_name = Evángelos Odysséas Papathanassíou | background = non_vocal_instrumentalist | birth_date = <!-- wd --> | birth_place =<!-- wd --> | instrument = {{Flatlist| *klavir *klaviature *bobni *tolkala }} | genre = {{Flatlist| *[[elektronska glasba|elektronska]] *[[ambientalna glasba|ambientalna]] *[[eksperimentalna glasba|eksperimentalna]] *[[progresivni rock]] *[[New-age glasba|new-age]] }} | occupation = {{Flatlist| *glasbenik *skladatelj *producent }} | years_active = 1963–2022 | associated_acts = {{Flatlist| *The Forminx *[[Aphrodite's Child]] *[[Jon & Vangelis]] *[[Demis Roussos]] }} | label = {{Flatlist| *[[Universal Music Group|Universal]] *[[RCA Records|RCA]] *[[Atlantic Records|Atlantic]] *[[Sony Music|Sony]] *[[Warner Bros. Records|Warner Bros.]] *[[Polydor Records|Polydor]] *[[Deutsche Grammophon]] *[[Decca Records|Decca]] }} }} '''Evángelos Odysséas Papathanassíou''' ({{lang-gr|Ευάγγελος Οδυσσέας Παπαθανασίου}}), z umetniškim imenom '''Vangelis''' ({{lang-gr|Βαγγέλης|links=no}}), [[Grki|grški]] [[glasbenik]] in [[skladatelj]], * [[29. marec]] [[1943]], [[Agria]], [[Tesalija]], [[Grčija]], † [[17. maj]] [[2022]], [[Pariz]], [[Francija]]. Ustvarjal je [[elektronska glasba|elektronsko]], [[progresivni rock|progresivno]], [[ambientalna glasba|ambientalno]], [[jazz]]ovsko in [[orkester|orkestralno]] glasbo.<ref name="Hischak">{{navedi knjigo |title=The Encyclopedia of Film Composers |author=Thomas S. Hischak |year=2015 |url=https://books.google.com/books?id=Xz99CAAAQBAJ |publisher=Rowman & Littlefield |pages=386–388 |isbn=9781442245501}}</ref> Najbolj je znan kot avtor glasbene podlage za film ''[[Ognjene kočije]]'' (1981), za katero je prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]], in druge filme, kot so ''[[Iztrebljevalec]]'' (1982), ''[[Pogrešani (film, 1982)|Pogrešani]]'' (1982), ''[[Upor na ladji Bounty (film, 1984)|Upor na ladji Bounty]]'' (1984) in ''[[Aleksander (film, 2004)|Aleksander]]'' (2004), pa tudi za dokumentarno serijo [[Carl Sagan|Carla Sagana]] ''Cosmos: A Personal Voyage''.<ref name="Hischak" /> Kariero je začel kot sodelavec več pop skupin iz 1960. let, kot so The Forminx in [[Aphrodite's Child]], predvsem njen album ''[[666 (album, Aphrodite's Child)|666]]'' (1972) je zdaj prepoznan kot klasika progresivnega-[[psihedelična glasba|psihedeličnega]] rocka.<ref name="Hischak" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.progreviews.com/reviews/display.php?rev=ac-666 |title=Prog Reviews review of 666 |access-date=2008-11-04 |publisher=Ground & Sky |date=5 January 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090124182400/http://progreviews.com/reviews/display.php?rev=ac-666 |archive-date=2009-01-24 |url-status=dead}}</ref> V 1970. letih je ustvaril glasbo za več dokumentarnih filmov o živalih, kot so ''L'Apocalypse des animaux'', ''La Fête sauvage'' in ''Opéra sauvage'', s katerimi je prodrl v filmski industriji. V 1980. letih je sodeloval z [[Jon Anderson|Jonom Andersonom]], frontmanom progresivne rockovske skupine [[Yes]], s katerim sta izdala več albumov pod imenom [[Jon & Vangelis]]. V svoji glasbeni karieri, ki je trajala več kot 50 let, je sodeloval pri več kot 50 [[glasbeni album|albumih]] in se je uveljavil kot ena ključnih osebnosti zgodovine elektronske glasbe.<ref name="Telegraph UK">{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/culture/music/3634447/My-Greek-odyssey-with-Alexander.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/culture/music/3634447/My-Greek-odyssey-with-Alexander.html |archive-date=2022-01-12 |url-access=subscription |url-status=live |title=My Greek odyssey with Alexander |author=Peter Culshaw |date=2005-01-06 |newspaper=[[The Daily Telegraph]] |access-date=2016-08-18}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet |url={{AllMusic|class=artist|id=p112251|pure_url=yes}} |title= Vangelis Biography |first=Jason |last=Ankeny |access-date=2008-11-06 |website=[[AllMusic]]}}</ref><ref name="Journey">{{navedi splet |url=http://www.synthtopia.com/content/2013/12/04/vangelis-and-the-journey-to-ithaka-documentary-now-available/ |title=Vangelis And The Journey to Ithaka Documentary Now Available |date=2013-12-04 |website=Synthtopia.com |access-date=2016-08-23}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{IMDb-ime|0006331}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-skladatelj}} [[Kategorija:Grški glasbeniki]] [[Kategorija:Grški skladatelji]] [[Kategorija:Skladatelji filmske glasbe]] mx2q3iinq80rjnaaagbzj4lx3j23y4i 0 517564 6682459 6279818 2026-05-29T04:33:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina | name = Džerdap | other_name = ''Ђердапска клисура'', ''Гвоздена капија'' (Železna vrata) | photo = Danube near Iron Gate 2006.JPG | photo_size = 235 | photo_caption = Soteska Donave v Džerdapu | length = 134 km | direction = Zahod-Vzhod | width = 150 m (najožje) | coordinates = {{koord novi|44|40|16|N|22|31|47|E|display=inline,title}} | map = Srbija | map_size = 250 | map_caption = Lega v Srbiji / Romuniji | label = Soteska Džerdap | label_position = top<!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> | traversed = }} [[File:IronGates Locator map.png|thumb|250px|Lega Džerdapa]] '''Džerdap''' {{lang-ro|Porțile de Fier}}; {{lang-sr|{{lang|sr-Cyrl|Ђердапска клисура}} / {{lang|sr-Latn|Đerdapska klisura}} or {{lang|sr-Cyrl|Гвоздена капија}} / {{lang|sr-Latn|Gvozdena kapija}} - Železna vrata}}) je [[soteska]] na reki [[Donava|Donavi]]. Je del meje med [[Srbija|Srbijo]] (na jugu) in [[Romunija|Romunijo]] (sever). V širšem smislu obsega pot 134 km; v ožjem smislu zajema le zadnjo oviro na tej poti, tik za romunskim mestom Orșova, ki vsebuje dva jezova in hidroelektrarno Džerdap I in Džerdap II. Na tej točki v Donavi reka loči južne [[Karpati|Karpate]] od severozahodnega vznožja [[Stara planina|Stare Planine]]. Romunska stran soteske predstavlja [[naravni park Porțile de Fier]], srbski del pa [[narodni park Džerdap]]. Širše zavarovano območje na srbski strani je bilo julija 2020 razglašeno za Unescov svetovni geopark.<ref>{{navedi splet |date=2020-07-10|title=UNESCO designates 15 new Geoparks in Asia, Europe, and Latin America|url=https://en.unesco.org/news/geopark-2020|access-date=2020-07-13|publisher=UNESCO|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice | author = Dimitrije Bukvić | title = Đerdap – prvi srpski geopark | trans-title = Đerdap – first Serbian geopark | newspaper = Politika | page = 9 | language = sr | date = 19 July 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/458689/Derdap-prvi-srpski-geopark}}</ref> Arheologi so po soteski poimenovali mezolitsko kulturo Železna vrata v srednjem toku Donave pred približno 13.000 do 5000 leti. Eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Srbiji in Evropi je [[Lepenski Vir]], najstarejše načrtovano naselje v Evropi, ki je na bregovih Donave v soteski Džerdap.<ref>{{navedi splet |url=https://www.worldhistory.org/Lepenski_Vir/ |title=Lepenski Vir|last=Sormaz |first=Andela |date=5 May 2020 |website=World History Encyclopedia |access-date=29 July 2020 |quote=The overall architecture at Lepenski Vir is of a specific shape with all the houses built according to a plan.}}</ref> == Toponim == [[Image:Danube Iron Gorge La Cazane.JPG|thumb|250px|left|Donava na najožji točki Džerdapa, gledano s srbske strani.]] V jezikih regije, vključno z romunščino, madžarščino, poljščino, slovaščino, češčino, nemščino in bolgarščino, se imena, ki dobesedno pomenijo ''železna vrata'', uporabljajo za poimenovanje celotne palete sotesk. Ta imena so romunsko:'' Porțile de Fier'' (izgovarja se [ˈport͡sile de ˈfjer]), madžarsko ''Vaskapu'', slovaško ''Železné vráta'', poljsko ''Żelazne Wrota'', nemško ''Eisernes Tor'' in bolgarsko ''Железни врата’’. Alternativno romunsko ime za zadnji del poti je ''Defileul Dunării'', dobesedno ''soteska Donave''. V srbščini je soteska znana kot ''Đerdap'' (''Ђердап''; [d͡ʑě̞rdaːp]), zadnji del pa se imenuje ''Đerdapska klisura'' (''Ђердапска клисура''; [d͡ʑě̞rdaːpskaː klǐsura], kar pomeni soteska iz bizantinske grščine ''Κλεισούρα (kleisoura)'' za "ograda" ali "prepust". Tako ''Đerdap'' kot nekdanje srbsko ime ''Demir-kapija'' sta turškega izvora. ''Demir-kapija'' pomeni "železna vrata" (''demirkapı'') in njen prevod je v večino drugih jezikov vstopil kot ime soteske, ''đerdap'' pa izvira iz ''girdap'', kar pomeni vrtinec.<ref>{{Citation | author = Dimitrije Bukvić | title = Mitovi i legende iza gvozdenih vrata | trans-title = Myths and legends from behind the iron doors | newspaper = Politika | page = 08 | language = sr | date = 3 July 2017}}</ref> == Lastnosti == === Soteska === [[Image:RC174-Tabula Traiana.JPG|thumb|250px|right|Rimska plošča "Tabula Traiana", Srbija]] Prva zožitev Donave leži onkraj romunskega otoka Moldova Nouă in je znana kot soteska ''Golubac''. Dolga je 14,5 km in široka 230 m na najožji točki. Na njenem čelu je srednjeveška [[Trdnjava Golubac]], na srbskem bregu. Skozi ''Ljupovsko'' dolino se razprostira druga soteska ''Gospođin Vir'', ki je dolga 15 km in se zoži na 220 m. Pečine segajo do 500 m visoko in so tukaj najtežje dostopne s kopnega. Širši ''Donji Milanovac'' tvori povezavo z ''Veliko in Malo Kazansko sotesko'', ki imata skupno 19 km. ''Dolina Orșova'' je zadnji širok odsek, preden reka doseže ravnice Vlaške pri zadnji soteski, soteski Sip. Veliki Kazan (''kazan'' pomeni "kotel" ali "rezervoar") je najbolj znana in najožja soteska na celotni poti: reka se tu zoži na 150 m in doseže globino do 53 m. === Plovba in kanali === Skalne struge in z njimi povezane brzice so naredile sotesko kot zloglasen prehod za ladijski promet tudi za najbolj izkušene krmarje. V času osmanske vladavine so ladje vodili lokalni krmarji, imenovane ''kalauz'' (iz turškega ''kalavuz'', kar pomeni vodnik, vodja potovanja), ki so poznali poti. V času vladavine kneza [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] so lokalni Srbi postopoma prevzeli oblast od Osmanov, ki jih je knez uradno imenoval. Da ne bi še dodatno zaostrili z Osmani, je knez srbske krmarje poimenoval s turškim imenom ''dumendžibaša'' iz ''dümen'' (krmilo) in ''baş'' (glava, poglavar, gospodar). Pristojbina za plovbo je bila razdeljena med dumendžibaše, ''loc'' (rečne pilote) in območne občine.<ref>{{navedi novice | title = Да ли знате: Како су некада звали спроводнике лађа на Ђердапу? | trans-title = Do you know: how the Đerdap navigators were used to be called? | newspaper = Politika | page = 32 | language = sr | date = 31 January 2018 }}</ref> V nemščini je prehod še vedno znan kot ''Kataraktenstrecke'', čeprav [[katarakt]]ov ni več. V bližini dejanske ožine Železna vrata je bila skala Prigrada najpomembnejša ovira (do leta 1896): reka se je tu močno razširila in vodostaj je bil posledično nizek. Gorvodno je bila razvpita skala Greben blizu soteske "Kazan". Nekateri ustvarjeni kanali so vključevali: * Stenka, dolga 1900 m, z 10 navigacijskimi signali (prvotno so bili uporabljeni baloni) * Izlaz-Tahatlija, 2351 m, s 7 signali * Svinița, 1200 m, s 4 signali * Juc, 1260 m, s 5 signali * Sip, 4375 m * Mali Đerdap, 1050 m, kot podaljšek Sip kanala Skupno je bilo ustvarjenih 15.465 m plovnih kanalov. Poplavljeni so bili ob nastanku umetnega jezera Đerdap (začetek 1970-ta). Rezultati teh prizadevanj so bili rahlo razočarani. Tokovi v kanalu Sip so bili tako močni pri (8 m/s), da so do leta 1973 morali ladje vleči proti toku po kanalu z lokomotivo. Železna vrata so tako ostala pomembna ovira.<ref name=kladovo>{{navedi splet | url = http://www.kulturakladovo.rs/vest-Sipska-lokomotiva-i-locovi-na-Dunavu-_492 | title = Sipska lokomotiva i locovi na Dunavu | trans-title = Sip locomotive and locs on the Danube | date = 4 December 2015 | publisher = Biblioteka Centar za Kulturu Kladovo | language = sr }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=magazin>{{navedi novice | author = Miroslav Stefanović | title = Политикин времеплов: Како је Сипским каналом укроћен Дунав | trans-title = Politika's chronicle: How the Sip Canal tamed the Danube | newspaper = [[Politika]]-Magazin, No. 1059 | pages = 28–29 | language = sr | date = 14 January 2018 }}</ref> === Jez === [[Image:IJzeren Poort Stuwdam.JPG|thumb|250px|left|Jez Džerdap I]] [[Image:Portile de Fier 40636X3X5.jpg|thumb|250px|right|Hidroelektrarna Džerdap (1970)]] Gradnja skupnega romunsko-jugoslovanskega mega projekta se je začela leta 1964. Leta 1972 so odprli jez Džerdap I, nato leta 1984 še jez Džerdap II, skupaj z dvema hidroelektrarnama, dvema zapornicama in plovnimi zaporami za ladijski promet. Gradnja teh jezov je dolini Donave pod Beogradom dala naravo akumulacije, dodatno pa je povzročila 35 m dvig gladine reke v bližini jezu. Stara Orșova, podonavski otok Ada Kaleh in vsaj pet drugih vasi s skupno 17.000 prebivalci so se morali umakniti. Ljudje so bili preseljeni in naselja so za vedno izgubljena v Donavi. Ko so načrtovani in zgrajeni brez ustrezne pozornosti naravnemu delovanju reke, imajo jezovi učinek, da reko razrežejo na ekološko izolirane predele, ki ne dopuščajo prostega gibanja in selitve vrst.<ref>{{navedi splet | url=http://awsassets.panda.org/downloads/34_2011_fao_mission_report_fish_migration_iron_gates_int.pdf |title=FAO Scoping mission at Iron Gates I and II dams (Romania and Serbia). Preliminary assessment of the feasibility for providing free passage to migratory fish species |author=Claudio Comoglio |year=2011 }}</ref> Posebej močno so prizadete selivske ribe, ki se ne morejo premikati gorvodno ali navzdol med svojimi drstišči in območji, ki se uporabljajo v drugih obdobjih njihovega življenjskega cikla. Gradnja jezov je močno vplivala tudi na lokalno favno in floro – drstitvene poti več vrst jesetrov so bile na primer trajno prekinjene. Jeseter beluga je bila največja, največji primerek pa je bil zabeležen leta 1793 s 500 kg.<ref>{{navedi novice | author = Miroslav Stefanović | title = Мегдани аласа и риба грдосија | trans-title = Fights between the fishermen and the giant fishes | newspaper = Politika-Magazin, No. 1073 | pages = 28–29 | language = sr | date = 22 April 2018 }}</ref> Obstajajo tudi pomembni regionalni gospodarski učinki – zlasti na produktivnost ribištva v Donavi.<ref>{{navedi knjigo |last=Holcik |first=Juraj |date=1989 |title=The freshwater fishes of Europe Vol.I Part II General introduction to fishes|location=Wiesbaden |publisher=Aula Verlag}}</ref> Status selitvenih rib v Donavi je močan pokazatelj ekološkega zdravja celotnega porečja Donave, kar ima širše gospodarske in strateške posledice. Rastlinski in živalski svet ter geomorfološki, arheološki in kulturnozgodovinski artefakti Džerdapa so od izgradnje jezu pod zaščito obeh narodov. V Srbiji je to storil narodni park Džerdap (od leta 1974 v velikosti 636,08 km²), v Romuniji pa narodni park Porțile de Fier (od 2001 velikosti 1156,55 km²). == Zgodovina == === Prazgodovina in rimsko obdobje === Kipi iz [[peščenjak]]a iz zgodnjega [[neolitik]]a kažejo, da je bilo območje poseljeno že zelo dolgo. Še pomembnejša so [[mezolitik|mezolitska]] najdišča Džerdap (približno 13.000 do 5.000 let pred našim štetjem) – zlasti soteska Gospođin Vir, v kateri je glavno arheološko najdišče [[Lepenski Vir]] (odkrito v 1960-ih. Lepenski Vir pogosto velja za najpomembnejše mezolitsko najdišče v jugovzhodni Evropi. Vzhodno od Velikega Kazana je rimski cesar [[Trajan]] zgradil [[Trajanov most|legendarni most]], ki ga je postavil [[Apolodor iz Damaska]]. Gradnja mostu je potekala od leta 103 do 105, pred Trajanovo končno osvojitvijo [[Dakija|Dakije]]. (Na desnem (srbskem) bregu je rimska plošča v spomin nanj. Na romunskem bregu, pri ''Malem Kazanu'', je bila v letih 1994–2004 v skalo vklesana [[Skalni kip Decebala|podoba Decebala]], Trajanovega dačanskega nasprotnika. === Ada Kaleh === [[Image:Ada-Kaleh.jpg|thumb|250px|left| Ada Kaleh v 19. stoletju]] Morda najbolj osupljiva posledica gradnje Đerdapskih jezov je bila poplava otočka Ada Kaleh. Nekdanja turška eksklava je imela mošejo in tisoč vijugastih ulic in je bila znana kot svobodno pristanišče in [[tihotapljenje|tihotapsko]] gnezdo. Tam so poleg Turkov živele številne druge etnične skupine. Otok je bil približno 3 km dolvodno od Orșove in je meril 1,7 krat 0,4-0,5 km. Bil je obzidan; Avstrijci so tam leta 1669 zgradili utrdbo, da bi se branili pred Turki, in ta utrdba je ostala jagnje spora med obema cesarstvom. Leta 1699 je otok prešel pod turško oblast, od 1716 do 1718 je bil avstrijski, po štirimesečnem obleganju leta 1738 spet turški, nato so ga Avstrijci ponovno osvojili leta 1789, le da so ga morali prepustiti Turkom po mirovni pogodbi. [[File:Ada Kaleh bazárja 1912.JPG|thumb|230px|Ada Kaleh leta 1912]] Nato je otok izgubil svoj vojaški pomen. [[Berlinski kongres]] leta 1878 je prisilil [[Osmansko cesarstvo]], da se je umaknilo daleč na jug, vendar je otok ostal v lasti turškega sultana, domnevno zato, ker ga pogodba ni omenila. Prebivalci so bili oproščeni plačila davkov in carin in niso bili [[nabor|vpoklicani]]. Leta 1923, ko je osmanska monarhija izginila, je bil otok z [[Lozanski sporazum|Lozanskim sporazumom]] predan Romuniji. Mošeja Ada Kaleh iz leta 1903 in je bila zgrajena na mestu prejšnjega frančiškanskega samostana. Preproga mošeje, darilo turškega sultana [[Abdul Hamid II.| Abdula Hamida II.]], je od leta 1965 v mošeji v [[Konstanca, Romunija|Konstanci]]. Večina prebivalcev Ada Kaleh se je po evakuaciji otoka izselila v Turčijo. Manjši del je šel v Severno [[Dobrudža|Dobrudžo]], drugo romunsko ozemlje s turško manjšino. === Madžarske pobude 19. Stoletja === V začetku 19. stoletja je bila svoboda plovbe po Donavi pomembna za številne različne države v regiji in zunaj nje. Omogočanje prehoda večjim plovilom skozi Džerdap je postalo prednostna naloga. Do leta 1831 je bil na pobudo madžarskega politika Istvána Széchenyija izdelan načrt za plovbo prehoda. Ker ni bila zadovoljna z rešitvami, ki sta jih pripravili avstro-ogrska vlada in avstro-turška komisija, je vlada Madžarske ustanovila svojo komisijo za organizacijo plovbe skozi Džerdap. Projekt je bil končan leta 1883. Leta 1883 in ponovno leta 1886 imenovan minister za trgovino in promet Gábor Baross, madžarski ''železni minister'', je predsedoval projektom modernizacije madžarskega morskega pristanišča na Reki ([[Reška država]]) in urejanju pristanišča Zgornje Donave in Džerdapa.<ref>{{navedi splet |title=THE HISTORY OF PASSENGER NAVIGATION IN HUNGARY MFTR (1895) - MAHART (1955) - MAHART PassNave (1994) |url=https://www.mahartpassnave.hu/en/mahart/about-us/history/# |website=MAHART PassNave |access-date=8 June 2019}}</ref> Dela na odseku soteske je madžarska tehnična uprava izvajala 11 let od leta 1889. Dela so bila razdeljena na dva sektorja, zgornji in spodnji Džerdap. Kanali v zgornjem delu, pri mestu Orșova ([[tromeja]] med Avstro-Ogrsko, Romunijo in Srbijo v tistem času) so bili ob ničelni vodni ravni v [[Orșova| Orșovi]] široki do 60 m in globoki 2 m. V južnem delu so bili kanali široki 60 m in 3 m globoki, razen kanala Sip, ki je bil širok 73 m. Leta 1890 so v bližini Orșove, zadnjega obmejnega mesta Madžarske, z eksplozijo očistili skale na 2 km odseku, da bi ustvarili kanale. Odstranitev grebena Greben je bila v dolžini več kot 2 km. Tu je zadostovala globina 2 m. 17. septembra 1896 so tako ustvarjen Sipski kanal (imenovan po srbski vasi Sip na desnem bregu) slovesno odprli avstro-ogrski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]], romunski kralj [[Karel I. Romunski|Karel I.]] in srbski kralj [[Aleksander I. Obrenović]]. == V popularni kulturi == === Literatura === * Načrt za razstrelitev soteske Džerdap in s tem blokiranje trgovine z žitom po Donavi je vključen v predlagana dejanja sabotaže v delu balkanske trilogije romanov ''Fortunes of War'' (1960-1980) Olivie Manning. Dennis Wheatley v svojem romanu ''Duke de Richleauja'' iz leta 1946, Šifrana beseda: Zlato runo, uporablja podoben zaplet, da prepreči, da bi naftne barke dosegle nacistično Nemčijo. * Dva romana – ''The Valley of Horses'' (1982) in ''The Plains of Passage'' (1990) – v seriji ''Earth's Children'' pisateljice [[Jean M. Auel]] se osredotočata na težave prazgodovinskih ljudi, ki potujejo skozi Džerdap ali okoli njega v obeh prizorih, ki podrobno opisujejo potovalne dogodivščine, medtem ko protagonisti krmarijo med zgornjo in spodnjo dolino Donave. * Knjiga ''Between the Woods and the Water'' iz leta 1986 potopisca Patricka Leigha Fermorja opisuje noč na zdaj potopljenem otoku Ada Kaleh in potovanje s trajektom skozi Železna vrata avgusta 1934. === Film === * Film ''Donau, Duna, Dunaj, Dunav, Dunarea'' iz leta 2003 vsebuje več minut filma o Džerdapu. === Glasba === * Džerdap se omenja v drugem verzu pesmi Zvonka Bogdana ''Rastao sam pored Dunava''. * Ljudska pesem ''Jugoslavijo'' Milutina Popovića, navadno imenovana ''Od Vardara pa do Triglava'', že na začetku omenja Džerdap. == Galerija == <gallery mode=packed> File:RO MH Dubova 12.jpg| Donava na območju Dubove, Mehedinți File:CazaneleDunarii.JPG| Donava pri Cazaneju File:Entrance ponicova cave danube.jpg|Jama Ponicova File:Mraconia Monastery.JPG|Samostan Mraconia File:Iron Gates 02 (2478552430).jpg File:Iron Gates Region Museum.jpg|Muzej Džerdap Image:Danube near Iron Gate 2006 3.JPG|Donava blizu Džerdapa </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *{{cite journal |last1=Bonsall |first1=Clive |last2=Lennon |first2=Rosemary |last3=McSweeney |first3=Kathleen |last4=Stewart |first4=Catriona |last5=Harkness |first5=Douglas |last6=Boronean |first6=Vasile |last7=Bartosiewicz |first7=László |last8=Payton |first8=Robert |last9=Chapman |first9=John |year=1997 |title=Mesolithic and Early Neolithic in the Iron Gates: A Paiaeodietary Perspective |journal=Journal of European Archaeology |volume=5 |issue=1 |pages=50–92 |doi=10.1179/096576697800703575 |url=http://openurl.ingenta.com/content?genre=article&issn=0965-7665&volume=5&issue=1&spage=50&epage=92 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20130126230515/http://openurl.ingenta.com/content?genre=article&issn=0965-7665&volume=5&issue=1&spage=50&epage=92 |archive-date=2013-01-26 }} *{{cite journal |first1=C |last1=Bonsall |first2=G T |last2=Cook |first3=R E M |last3=Hedges |first4=T F G |last4=Higham |first5=C |last5=Pickard |first6=I |last6=Radovanović |year=2004 |title=Radiocarbon and stable isotope evidence of dietary change from the Mesolithic to the Middle Ages in the iron gates: New results from Lepenski Vir |journal=Radiocarbon |volume=46 |issue=1 |pages=293–300 |url=https://journals.uair.arizona.edu/index.php/radiocarbon/article/view/4269|doi=10.1017/S0033822200039606 |doi-access=free }} *{{cite journal |doi=10.1007/s10533-005-0230-6 |title=Retention of Sediments and Nutrients in the Iron Gate I Reservoir on the Danube River |year=2005 |last1=Teodoru |first1=Cristian |last2=Wehrli |first2=Bernhard |journal=Biogeochemistry |volume=76 |issue=3 |pages=539–65|url=https://www.dora.lib4ri.ch/eawag/islandora/object/eawag%3A5107 |hdl=20.500.11850/57912 |hdl-access=free }} *{{cite journal |doi=10.1016/j.orggeochem.2010.05.008 |title=Organic geochemistry of Danube River sediments from Pančevo (Serbia) to the Iron Gate dam (Serbia–Romania) |year=2010 |last1=Micić |first1=Vesna |last2=Kruge |first2=Michael |last3=Körner |first3=Petra |last4=Bujalski |first4=Nicole |last5=Hofmann |first5=Thilo |journal=Organic Geochemistry |volume=41 |issue=9 |pages=971–4}} *{{cite journal |doi=10.1002/ajpa.20286 |title=Interpersonal violence at Lepenski Vir Mesolithic/Neolithic complex of the Iron Gates Gorge (Serbia-Romania) |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2006-03_129_3/page/339 |year=2006 |last1=Roksandic |first1=Mirjana |last2=Djurić |first2=Marija |last3=Rakočević |first3=Zoran |last4=Seguin |first4=Kimberly |journal=American Journal of Physical Anthropology |volume=129 |issue=3 |pages=339–48 |pmid=16323188}} *{{cite journal |doi=10.1111/j.1468-0092.2004.00215.x |title=Mesolithic and Neolithic (Dis)Continuities in the Danube Gorges: New Ams Dates from Padina and Hajducka Vodenica (Serbia) |url=https://archive.org/details/sim_oxford-journal-of-archaeology_2004-11_23_4/page/341 |year=2004 |last1=Boric |first1=Dusan |last2=Miracle |first2=Preston |journal=Oxford Journal of Archaeology |volume=23 |issue=4 |pages=341–71}} *{{navedi knjigo |first1=Clive |last1=Bonsall |chapter=The Mesolithic of the Iron Gates |chapter-url=https://books.google.com/books?id=dsDwpU0L0BwC&pg=PA238 |pages=238–79 |editor1-first=Geoff |editor1-last=Bailey |editor2-first=Penny |editor2-last=Spikins |year=2008 |title=Mesolithic Europe |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-85503-7}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Iron Gate (Danube)}} *{{in lang|ro}} [http://www.portiledefier.ro/ Porțile de Fier National Park] *{{in lang|sr}} [https://www.youtube.com/watch?v=CUkJCAIS6oU Iron Gates in 1965] on [[YouTube]] *{{in lang|sr}} [http://www.yurope.com/people/nena/Vir/ Lepenski Vir] *{{in lang|de}} [https://web.archive.org/web/20070311165100/http://www.banater-aktualitaet.de/banburg04.htm ''Ada Kaleh, die Inselfestung''], also the source of the Ada Kaleh section in this article {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Geografija Srbije]] [[Kategorija:Geografija Romunije]] eqixaqe0u901i17qx9mn997bivieba0 0 517958 6682368 6149511 2026-05-28T14:34:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682368 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Aglia tau IMG 0982.jpg | image2 = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Saturniidae]] (nočni pavlinčki) | genus = ''[[Aglia]]'' | species = '''''A. tau''''' | binomial = ''Aglia tau'' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = * ''Phalaena Bombyx Tau'' <small>Linnaeus, 1758</small> }} '''Beli T''' ali '''rjavi pavlinček''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aglia tau''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[metulji|metulja]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[nočni pavlinčki|nočnih pavlinčkov]], razširjen po večjem delu [[Evropa|Evrope]] in v pasu prek [[Srednja Azija|Srednje Azije]] vse do [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]].<ref name=Naumann2003">{{cite journal |first1=Stefan |last1=Naumann |first2=Ulrich |last2=Brosch |first3=Wolfgang A. |last3=Nässig |year=2003 |title=A catalogue and annotated checklist of the subfamily Agliinae Packard, 1893 (Lepidoptera: Saturniidae) 1. Review of the Aglia species with description of a new taxon from Sichuan, China |journal=Nachr. entomol. Ver. Apollo, N. F. |volume=24 |issue=4 |pages=173–182 |url=https://www.zobodat.at/pdf/NEVA_24_0173-0182.pdf}}</ref> == Opis == [[slika:Aglia tau - caterpillar 01 (HS).jpg|thumb|Mlada gosenica]] Ime je dobil po razpoznavnem znaku, belem vzorcu v obliki črke T v vsakem od modro-črnih očes, ki je po eno na vsakem [[žuželčje krilo|krilu]]. Osnovna barva je sicer svetlo- ali rdečkastorjava, s črno obrobo kril, pri čemer so po navadi samci nekoliko kontrastnejši. Občasno je možno opaziti tudi [[melanizem|melanistične]] osebke, ki imajo delno ali povsem črna krila. Je eden večjih evropskih metuljev, sprednja krila merijo med 30 in 36 mm pri samcih ter 36 do 49 mm pri nekoliko večjih samicah. Samci se razlikujejo od samic tudi po košatih peresastih [[tipalnica]]h, s katerimi zaznavajo samičine spolne [[feromon]]e, s pomočjo katerih najdejo samico za parjenje.<ref name=Naumann2003"/><ref name="Kurillo">{{navedi knjigo |last=Kurillo |first=Jurij |authorlink=Jurij Kurillo |year=1992 |title=Metulji Slovenije |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |location=Ljubljana |isbn=86-341-0710-8 |cobiss=29972480 |pages=132–133}}</ref><ref name="Kolpa">{{navedi splet |url=https://www.kp-kolpa.si/projekti-izobrazevanja-publikacije/publikacije/tematske-vsebine/metulji-v-kp-kolpa-koledar-kp-kolpa-2014/beli-t/ |title=Beli t (Aglia tau) |publisher=[[Krajinski park Kolpa]] |accessdate=2022-04-28 |archive-date=2022-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220630184739/https://www.kp-kolpa.si/projekti-izobrazevanja-publikacije/publikacije/tematske-vsebine/metulji-v-kp-kolpa-koledar-kp-kolpa-2014/beli-t/ |url-status=dead }}</ref> ;''Aglia tau'' <gallery mode=packed> Aglia tau MHNT Male Dos.jpg|♂ Aglia tau MHNT Male ventre.jpg|♂ △ Aglia tau Femelle dos.jpg|♀ Aglia tau Femelle ventre.jpg|♀ △ </gallery> ; ''Aglia tau ''f.'' melaina'' <gallery mode=packed> Aglia tau f. melaina - Moravia Czech Republic - male dorsal.jpg|♂ Aglia tau f. melaina - Moravia Czech Republic - male ventral.jpg|♂ △ (MHNT) Aglia tau f. melaina - Moravia Czech Republic - female dorsal.jpg|♀ (MHNT) Aglia tau f. melaina - Moravia Czech Republic - female ventral.jpg|♀ △ </gallery> [[Gosenica|Gosenice]] zgodnjih stadijev so listnato zelene in imajo dva para rdečkastih trnov spredaj ter enega zadaj, kar je verjetno [[protiplenilska prilagoditev]] za obrambo proti [[ptiči|ptičem]]. Kasnejši stadiji se bolj zlivajo z okoljem: izbočeni telesni členi spominjajo na rob [[rastlinski list|lista]], svetlejše proge ob bokih pa na listne žile.<ref name="Kurillo"/><ref name="JamesCat">{{navedi knjigo |editor-last=James |editor-first=David G. |year=2017 |title=The Book of Caterpillars: A Life-Size Guide to Six Hundred Species from around the World |publisher=University of Chicago Press |isbn=9780226287362 |pages=365}}</ref> Beli T leta spomladi, od konca marca do maja, v hladnejših predelih pa do sredine poletja, po svetlih listnatih gozdovih. Samci so dnevno aktivni in s pomočjo feromona ter vida iščejo pravkar [[preobrazba (biologija)|preobražene]] samice, ki so za razliko od njih nočne. Na leto se razvije en sam rod; zrela gosenica se konec sezone zaprede v rahel svilen [[kokon]] v zgornji plasti tal ali [[Rastlinski opad|rastlinskem opadu]] in se zabubi ter v stadiju [[buba|bube]] prezimi, naslednjo pomlad pa se nato preobrazi v odraslo žival.<ref name="Kurillo"/><ref name="Kolpa"/><ref name="JamesCat"/> == Razširjenost in ekologija == Samica odloži [[jajce|jajčeca]] v majhnih skupkih na listih in mladih poganjkih dreves, s katerimi se prehranjujejo gosenice.<ref name="JamesCat"/> Kot gostiteljsko vrsto najpogosteje navajajo [[bukev]], a se beli T pojavlja tudi v gozdnih sestojih z drugimi listopadnimi drevesi, kot so [[breza]], [[črna jelša]], [[iva]], [[jerebika]] ipd.<ref name=Naumann2003"/><ref name="Kolpa"/> V neugodnih razmerah gosenica podaljša obdobje razvoja in lahko preide skozi več stadijev kot v ugodnih razmerah.<ref name="JamesCat"/> Je daleč najbolj razširjen predstavnik svojega rodu, območje razširjenosti sega čez večino [[Palearktika|Palearktične]] regije skoraj od [[Atlantski ocean|atlantske]] obale na severu [[Španija|Španije]] prek Evrope (razen [[Velika Britanija|Velike Britanije]], skrajnega severa [[Skandinavija|Skandinavije]] ter [[Sredozemlje|sredozemskih]] otokov) in [[Sibirija|Sibirije]] do otoka [[Sahalin]] v Tihem oceanu. Prisoten je tudi na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in po vsem [[Korejski polotok|Korejskem polotoku]]. Na severu območje razširjenosti omejujeta skandinavska in sibirska [[tajga]], na jugu pa je meja slabo poznana – verjetno ne uspeva v sušnejših predelih Srednje Azije.<ref name=Naumann2003"/> V Srednji Evropi vključno s [[Slovenija|Slovenijo]] je vrsta pogosta, prisotna od nižin do visokogorja.<ref name=Naumann2003"/><ref name="Kolpa"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Aglia tau|beli T}} {{taxonbar|from=Q1401296}} [[Kategorija:Nočni pavlinčki]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] ngzpwnupgzfssbi9exmxchv8kwhwy1p 0 520828 6682455 6653051 2026-05-29T03:53:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682455 wikitext text/x-wiki [[Slika:1640 sitzung-des-immerwaehrenden-reichstags-regensburg-stich-merian 1-1560x1100.jpg|thumb|300px|Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri [[Matevž Merian|Matevža Meriana]]]] '''Državni zbor ''' ({{langx|la|Dieta Imperii}} ali {{langx|la|Comitium Imperiale}}; '''{{langx|de|Reichstag}}''') je bil posvetovalni organ [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Ni bil [[zakonodajna oblast|zakonodajni organ]] v sodobnem smislu; njegovi člani so si ga predstavljali bolj kot osrednji forum, kjer je bilo pomembneje pogajati se kot odločati.<ref>Klaus Malettke, ''Les relations entre la France et le Saint-Empire au XVIIe siècle'', Honoré Champion, Paris, 2001, p. 22.</ref> Njegovi člani so bile cesarske posesti (latinsko ''Status Imperii''; nemško ''Reichsstand'', množina ''Reichsstände''), razdeljeni na tri kolegije. Zbor kot stalna, urejena institucija se je razvil iz srednjeveške ''Hoftage'' (ime, ki so ga dali neformalni in neredni skupščini, ki jo je sklical cesar Svetega rimskega cesarstva). Od leta 1663 do konca cesarstva leta 1806 je stalno zasedal v [[Regensburg]]u. Vsi cesarski stanovi so uživali [[cesarska neposrednost|neposrednost]] in zato niso imeli nobene oblasti nad njimi, razen samega svetega rimskega cesarja. Medtem ko so bili vsi upravičeni do sedeža in glasovanja, so bili samo višji stanovi in cerkveni knezi kolegija knezov deležni individualnega glasovanja (''Virilstimme''), medtem ko so bili nižji stanovi, kot so cesarski grofje in cesarski opati, upravičeni le do skupnega glasovanja (''Kuriatstimme'') znotraj njihove posebne kurije, tako kot svobodna cesarska mesta, ki so pripadala kolegiju mest.<ref>John H. Gagliardo, ''Reich and Nation. The Holy Roman Empire as Idea and Reality, 1763–1806'', Indiana University Press, 1980, p. 22–23.</ref> Volilna pravica je v bistvu temeljila na ozemeljski pravici, tako da je dani knez, ko je pridobil nova ozemlja z dedovanjem ali kako drugače, pridobil tudi njihovo glasovalno pravico na zboru.<ref>John H. Gagliardo, ''Reich and Nation. The Holy Roman Empire as Idea and Reality, 1763–1806'', Indiana University Press, 1980, p. 22–23.</ref> Na splošno se člani niso udeležili stalnega zbora v Regensburgu, ampak so namesto tega poslali svoje predstavnike. Poznocesarski zbor je bil dejansko stalno srečanje veleposlanikov med posestvi. == Zgodovina == [[File:Summons for Luther to appear at the Diet of Worms.jpg|thumb|Vabilo, da se Luter pojavi na zboru v Wormsu, ki ga je podpisal Karel V. Besedilo na levi je bilo na hrbtni strani.]] Natančna vloga in funkcija cesarskega zbora sta se skozi stoletja spreminjala, tako kot samo cesarstvo, saj so posestva in ločena ozemlja dobivala vse večji nadzor nad lastnimi zadevami na račun cesarske moči. Sprva ni bilo niti določenega časa niti lokacije za zbor. Začelo se je kot konvencija [[vojvoda|vojvod]] starih [[Germani|germanskih]] plemen, ki so oblikovala [[Frankovsko cesarstvo]], ko je bilo treba sprejeti pomembne odločitve, in je verjetno temeljil na starem germanskem pravu, po katerem se je vsak voditelj zanašal na podporo svojih vodilnih mož. Na primer, že pod cesarjem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]] med [[saške vojne|saškimi vojnami]] se je zbor, po ''Kraljevih frankovskih analih'', sestal v [[Paderborn]]u leta 777 in uradno določil zakone v zvezi s podrejenimi Sasi in drugimi plemeni. Leta 803 je frankovski cesar izdal končno različico ''Lex Saxonum''. Na zboru leta 919 v Fritzlarju so vojvode izvolili prvega nemškega kralja, ki je bil Sas, [[Henrik I. Nemški|Henrika Fowlerja]], s čimer so premagali dolgoletno rivalstvo med Franki in Sasi ter postavili temelje za nemško kraljestvo. Po osvojitvi Italije je zbor v Roncaglii iz leta 1158 dokončal štiri zakone, ki bi bistveno spremenili (nikoli formalno napisano) ustavo cesarstva, kar je pomenilo začetek stalnega upada osrednje oblasti v korist lokalnih vojvod. [[Zlata bula (1356)|Zlata bula iz leta 1356]] je utrdila koncept "teritorialne vladavine" (''Landesherrschaft''), večinoma neodvisne vladavine vojvod nad njihovimi ozemlji, in tudi omejila število volivcev na sedem. Papež, v nasprotju s sodobnim mitom, ni bil nikoli vključen v volilni proces, temveč le v proces ratifikacije in kronanja tistega, ki so ga izbrali knezi-elektorji. [[File:Luther (Wislicenus).jpg|thumb|''Tukaj stojim'': Martin Luter na zboru v Wormsu, 1521; slika Hermanna Wislicenusa iz 19. stoletja]] Do poznega 15. stoletja Zbor ni bil dejansko formaliziran kot institucija. Namesto tega so se vojvode in drugi knezi neredno sestajali na cesarjevem dvoru. Te sklope so običajno imenovali ''Hoftage'' (iz nemškega ''Hof'' - dvor). Šele od leta 1489 se je zbor imenoval ''Reichstag'' in je bil formalno razdeljen na več ''collegia'' (kolegijev). Sprva sta bila dva kolegija [[volilni knez|volilnih knezov]] in drugih vojvod in knezov. Kasneje so svobodna cesarska mesta, torej mesta, ki so imela [[cesarska neposrednost|cesarsko neposrednost]] in so bila od lokalnega vladarja neodvisne oligarhične republike, ki so bile podrejene le cesarju samemu, uspelo sprejeti kot tretjo osebo. Več poskusov reformiranja cesarstva in konca njegovega počasnega razpada, zlasti začenši z zborom leta 1495, ni imelo velikega učinka. Nasprotno pa je bil ta proces pospešen le z [[Vestfalski mir|Vestfalskim mirom]] iz leta 1648, ki je cesarja formalno zavezoval, da sprejme vse odločitve, ki jih je sprejel državni zbor, kar mu je dejansko odvzelo nekaj preostalih pooblastil. Od takrat do konca leta 1806 cesarstvo ni bilo več kot skupek večinoma neodvisnih držav. Verjetno najbolj znani zbori so bili v [[Worms]]u leta 1495, kjer je bila sprejeta cesarska reforma, in 1521, kjer je bil [[Martin Luter]] prepovedan (Wormsov edikt), zbori v [[Speyer]]ju 1526 in 1529 in več v [[Nürnberg]]u (Nürnberški zbor). Šele z uvedbo trajnega zbora v Regensburgu leta 1663 se je zbor stalno sestajal na določeni lokaciji. Cesarski zbor v [[Konstanca, Nemčija|Konstanci]] se je odprl 27. aprila 1507; priznal je enotnost Svetega rimskega cesarstva in ustanovil cesarsko zbornico, vrhovno sodišče cesarstva. == Udeleženci == Od leta 1489 je zbor obsegal tri kolegije: === Elektorji === [[File:Wapen 1545 Kaiserwappen des Heiligen Römischen Reichs Polychromie.jpg|thumb|200px|''Grbi volilnih knezov obkrožajo grb Svetega rimskega cesarja'', iz knjige zastav Jakoba Köbela (1545).]] Volilni kolegij (''Kurfürstenrat''), ki ga je vodil knez-nadškof iz [[Mainz]]a v vlogi nemškega nadkanclerja. Z zlato bulo iz leta 1356 je bilo imenovanih sedem volilnih knezov: * trije cerkveni knezo-škofje kot nadkanclerji za enega od treh delov cesarstva: ** knez-nadškof v Mainzu kot nemški nadkancler ** kölnski knez-nadškof kot italijanski nadkancler ** trierski knez-nadškof kot burgundski nadkancler * štirje posvetni knezi, ** češki kralj kot nad[[Točaj (naziv)|točaj]] (''Erzmundschenk'') ** pfalški volilni knez kot naduradnik (''Erztruchsess'') ** saški volilni knez kot nadmaršal (''Erzmarschall'') ** Brandenburški markgrof kot nadkomornik (''Erzkämmerer'') Število se je povečalo na osem, ko je leta 1623 bavarski vojvoda prevzel volilno dostojanstvo palatinskega grofa, ki je sam prejel ločen glas v volilnem kolegiju po [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]] (''Causa Palatina'') iz leta 1648, vključno z visokim uradom nadzakladnik. Leta 1692 je hannovrski volilni knez (formalno Elektorat Braunschweig-Lüneburg) postal deveti volilni knez kot nadzastavonoša med [[devetletna vojna|devetletno vojno]]. V [[Bavarska nasledstvena vojna|vojni za bavarsko nasledstvo]] je bilo volilno dostojanstvo Palatinata in Bavarske združeno, kar je potrdila Teschenska pogodba iz leta 1779. Nemška mediatizacija leta 1803 je povzročila razpad kölnske in trierske knežje nadškofije, knez-nadškof v Mainzu in nemški nadkancler sta prejela – kot nadomestilo za izgubljeno ozemlje, ki ga je zasedla revolucionarna Francija – novoustanovljeno kneževino Regensburg. V zameno so bili štirje posvetni knezi povzdignjeni v volilne kneze: * salzburški vojvoda * vojvoda Württemberški * badenski markgrof * deželni grof Hesse-Kassel Te spremembe pa so imele majhen učinek, saj je bilo cesarstvo z abdikacijo [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] kot cesarja Svetega rimskega cesarstva razpuščeno že tri leta pozneje. === Knezi === [[Slika:Rathausplatz 4 Altes Rathaus Regensburg-1.jpg|thumb|left|Stara mestna hiša vf Regensburgu, od leta 1663 sedež stalnega Državnega zbora]] Kolegij cesarskih knezov (''Reichsfürstenrat'' ali ''Fürstenbank'') je vključeval cesarske grofe, pa tudi neposredne gospode, knezo-škofe in cesarske opate. Drugi kolegij, močan med člani, čeprav pogosto neskladni, je skušal ohraniti svoje interese pred prevlado volilnih knezov. Knežja hiša je bila ponovno razdeljena na cerkveni in posvetni del. Zanimivo je, da sta cerkveni del vodila — posvetni — nadvojvoda Avstrije in [[Burgundska Nizozemska|burgundski]] vojvoda [[Habsburška Nizozemska|Habsburške Nizozemske]] (od leta 1556 ga je imela [[Habsburška Španija]]). Ker avstrijskim [[Habsburžani|Habsburžanom]] ni uspelo prevzeti vodenja posvetnega dela, so namesto tega dobili vodstvo nad cerkvenimi knezi. Prvi cerkveni knez je bil salzburški knezo-nadškof kot ''Primas Germaniae'' (zgodovinski častni naziv za najpomembnejšega rimskokatoliškega škofa (''primasa'') v nemških deželah); knez-nadškof iz Besançona, čeprav je bil uradno član do leta 1678 Nijmegenske pogodbe, se ni udeležil sestankov zbora. V cerkvenem delu so bili tudi [[Veliki mojster]] in ''Deutschmeister'' [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] ter veliki prior meniške države [Malteški viteški red|vitezov hospitalcev]] v Heitersheimu. Knezo-škofija [[Lübeck]] je ostala cerkvena članica tudi potem, ko je postala protestantska, od leta 1586 so ji vladali škofijski upravitelji iz hiše Holstein-Gottorp. Knezo-škofija [[Osnabrück]] je bila po Vestfalskem miru iz leta 1648 pod izmenično vladavino katoliškega škofa in luteranskega škofa iz rodbine [[Hanoverčani|Hanoverčanov]]. Vsak član knežjega kolegija je imel en sam glas (''Virilstimme'') ali skupen glas (''Kuriatstimme''). Zaradi knezov je bil njihov en sam glas od leta 1582 strogo odvisen od njihovih neposrednih fevdov; to načelo je vodilo do kopičenja glasov, ko je imel en vladar več ozemelj v personalni uniji. Samo grofje in lordi so bili upravičeni do skupnih glasov, zato so ustanovili ločene kolegije, kot je Wetterausko združenje cesarskih grofov in združitve znotraj švabskega, frankovskega in spodnjerensko-vestfalskega kroga. Prav tako so se na cerkveni delu cesarski opati pridružili švabskemu ali renskemu kolegiju. V nemški mediatizaciji leta 1803 so bila številna cerkvena ozemlja priključena posvetnim posestvom. Vendar pa reforma knežjega kolegija ni bila izvedena do razpada cesarstva leta 1806. === Mesta === Kolegij cesarskih mest (''Reichsstädtekollegium'') se je razvijal od leta 1489 naprej in je veliko prispeval k razvoju cesarskih zborov kot politične institucije. Kljub temu je bilo kolektivno glasovanje mest sprva manj pomembno, dokler ni leta 1582 to prekinil augsburški zbor. Kolegij je vodil mestni svet dejanskega prizorišča; z uvedbo stalnega zbora leta 1663 je sedež prešel v [[Regensburg]]. Cesarska mesta so bila razdeljena tudi na švabsko in rensko ligo. Švabska mesta so vodili [[Nürnberg]], [[Augsburg]] in Regensburg, renska mesta pa [[Köln]], [[Aachen]] in [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]]. Za popoln seznam članov cesarskega zbora iz leta 1792, blizu konca cesarstva, glej Seznam udeležencev Državnega zbora (1792).<ref>Seznam udeležencev Reichstaga [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Imperial_Diet_participants_(1792)]</ref> == Verski stanovi == {{glavni|Itio in partes}} Po Vestfalskem miru o verskih zadevah ni bilo več mogoče odločati z večino glasov kolegijev. Namesto tega bi se Reichstag ločil na katoliška in protestantska telesa, ki bi ločeno razpravljala o zadevi in se nato med seboj pogajala o sporazumu, postopek, imenovan ''itio in partes''.<ref>{{navedi splet|title=Peace Treaties of Westphalia (October 14/24, 1648)|url=http://germanhistorydocs.ghi-dc.org/pdf/eng/87.%20PeaceWestphalia_en.pdf|website=German History in Documents and Images|quote=V verskih in vseh drugih zadevah, v katerih stanov ni mogoče obravnavati kot eno telo, in kadar so katoliški stanovi in stanovi augsburške veroizpovedi razdeljeni na dve strani, je treba spor rešiti samo s sporazumnim dogovorom in strani so zavezane z večino glasov.|accessdate=2022-07-01|archive-date=2022-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221024063307/https://germanhistorydocs.ghi-dc.org/pdf/eng/87.%20PeaceWestphalia_en.pdf|url-status=dead}}</ref> Katoliško telo ali ''corpus catholicorum'' je vodil volilni nadškof v Mainzu.<ref name="kalipke">{{navedi knjigo|last=Kalipke|first=Andreas|chapter=The Corpus Evangelicorum|title=The Holy Roman Empire, Reconsidered|year=2010|publisher=Berghahn|pages=228–247|editor1=Coy |editor2=Marschke |editor3=Sabean}}</ref> Protestantski organ ali ''corpus evangelicorum'' je vodil saški volilni knez. Na sestankih protestantskega telesa bi Saška predstavila vsako temo razprave, nato bi govorila Brandenburg-Prussia in Hannover, sledile pa bi jim ostale države po velikosti. Ko so vse države spregovorile, bi Saška pretehtala glasove in objavila soglasje. Friderik Avgust II., saški volilni knez, se je leta 1697 spreobrnil v katolištvo, da bi postal poljski kralj, vendar je samo volilno telo ostalo uradno protestantsko in obdržalo vodstvo protestantskega telesa. Ko se je tudi elektorjev sin spreobrnil v katolištvo, sta v letih 1717–1720 skušala vodstvo prevzeti Prusija in Hannover, a neuspešno. Volilni knezi Saške so vodili protestantsko telo do konca Svetega rimskega cesarstva. == Zbirka zapisov == Po nastanku novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]] leta 1871 je Zgodovinska komisija Bavarske akademije znanosti začela zbirati cesarske zapisnike (''Reichsakten'') in zapisnike cesarskih zborov (''Reichstagsakten''). Leta 1893 je komisija izdala prvi zvezek. Trenutno se zbirajo in raziskujejo leta 1524–1527 in leta do 1544. Leta 1992 je izšel zvezek, ki obravnava Regensburški zbor iz leta 1532, vključno z mirovnimi pogajanji s protestanti v Schweinfurtu in Nürnbergu, avtorice Rosemarie Aulinger z Dunaja. <div class="center"> <div style="padding:5px; margin-top:10px; margin-bottom:10px; border:solid 1px #9C9C9C; background-color:#F8F8FF; width:80%;"> {| border="0" width="100%" cellspacing="0" | valign="top" width="100%" style="background-color:#F8F8FF;" | <div style="padding: 4px; text-align: center; font-family: times, serif; font-size:130%; border-bottom: solid 2px #9C9C9C; background-color:#F8F8FF;">''Sedežni načrt Državnega zbora ob uradni otvoritvi''</div> |} {| border="0" width="100%" cellspacing="0" | valign="top" width="33%" style="background-color:#F8F8FF;" | <br /><br /> Cesar ali njegov glavni komisar sedita spredaj, slednji bere cesarski predlog, dnevni red Državnega zbora.<br /><br />Za cesarjem je bila volilna klop, na kateri so sedeli volilni knezi in njihovi odposlanci.<br /><br />Posvetni cesarski knezi so sedeli na levi daljši strani. Njihov natančen sedežni red je bil pogosto sporen. | valign="top" width="33%" style="background-color:#F8F8FF;" | [[Slika:Kurien des reichstages des Heiligen Römischen Reiches.jpg|280px]] | valign="top" width="33%" style="background-color:#F8F8FF;" | <br /><br /> Na daljši desni strani dvorane so sedeli cesarski cerkveni knezi.<br /><br />Predstavniki cesarskih mest se razprostirajo v dvanajstih klopeh, ki jih vidimo v ospredju.<br /><br />Pred cesarskimi mesti je bilo mesto uradnika Državnega zbora. |} {| border="0" width="100%" cellspacing="0" | valign="top" width="100%" style="background-color:#F8F8FF;" | <div style="padding: 4px; text-align: center; background-color:#F8F8FF; font-size:90%;"> Bakrorez Peter Troschel, 1675</div> |} </div> </div> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Peter Claus Hartmann: Das Heilige Römische Reich deutscher Nation in der Neuzeit 1486–1806. Stuttgart 2005, ISBN 3-15-017045-1. *Axel Gotthard: Das Alte Reich 1495–1806. Darmstadt 2003, ISBN 3-534-15118-6 *Edgar Liebmann: Reichstag. In: Friedrich Jaeger (Hrsg.): Enzyklopädie der Neuzeit, Bd. 10: Physiologie-Religiöses Epos. Stuttgart 2009, str. 948–953, ISBN 3-534-17605-7 *Barbara Stollberg-Rilinger: Des Kaisers alte Kleider. Verfassungsgeschichte und Symbolsprache des Alten Reiches. München 2008, ISBN 978-3-406-57074-2 *Helmut Neuhaus: Das Reich in der frühen Neuzeit (Enzyklopädie Deutscher Geschichte, Band 42). München 2003, ISBN 3-486-56729-2. *Heinz Angermeier: Das alte Reich in der deutschen Geschichte. Studien über Kontinuitäten und Zäsuren. München 1998, ISBN 3-486-55897-8 == Zunanje povezave == {{Commons category|Reichstag (Holy Roman Empire)}} * Reichsversammlungen der Jahre 1376–1485, zusammengestellt von Gabriele Annas ([http://www.historischekommission-muenchen.de/fileadmin/user_upload/pdf/abteilungen/Versammlungen_der_Jahre_1376_bis_1485_Stand_2016-1.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160725075839/http://www.historischekommission-muenchen.de/fileadmin/user_upload/pdf/abteilungen/Versammlungen_der_Jahre_1376_bis_1485_Stand_2016-1.pdf |date=2016-07-25 }}) * Verzeichnis der Reichsversammlungen und Reichstage der Regierungszeit Maximilians I. (1486–1519) von Dietmar Heil und Reinhard Seyboth, Historische Kommission bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften ([http://www.historischekommission-muenchen.de/fileadmin/user_upload/pdf/abteilungen/reichstage1486_1518.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160215205337/http://www.historischekommission-muenchen.de/fileadmin/user_upload/pdf/abteilungen/reichstage1486_1518.pdf |date=2016-02-15 }}) * Reichstage und Reichsversammlungen unter Kaiser Karl V. (1519–1555) von Silvia Schweinzer, Historische Kommission bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften ([http://www.historischekommission-muenchen.de/fileadmin/user_upload/pdf/abteilungen/rta_juengere_reihe.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924030424/http://www.historischekommission-muenchen.de/fileadmin/user_upload/pdf/abteilungen/rta_juengere_reihe.pdf |date=2015-09-24 }}) * Die Reichsversammlungen 1556–1662. Verzeichnis der Tage mit Daten und Literatur von Josef Leeb und Maximilian Lanzinner, Historische Kommission bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften ([http://www.historischekommission-muenchen.de/fileadmin/user_upload/pdf/abteilungen/reichsversammlungen1556_1662.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160215205340/http://www.historischekommission-muenchen.de/fileadmin/user_upload/pdf/abteilungen/reichsversammlungen1556_1662.pdf |date=2016-02-15 }}) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politični dogodki]] [[Kategorija:Zakonodajna oblast]] [[Kategorija:Zgodovina prava]] [[Kategorija:Sveto rimsko cesarstvo]] bkz01m31y9fybk6vxlpprmlzoipq9op 0 530592 6682449 6663882 2026-05-29T00:07:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682449 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country |name = ''Demerara'' |conventional_long_name = kolonija Demerari {{nobold|{{small|(1745-1803)}}}}<br>kolonija Demerara {{nobold|{{small|(1803-1812)}}}}<br>okraj Demerara {{nobold|{{small|(1838-1958)}}}} |common_name = Demerara |status = {{unbulleted list |kolonija [[Nizozemska zahodnoindijska družba|Nizozemske zahodnoindijske družbe]] (1745-1792) |Nizozemska kolonija (1792-1815){{efn|po letu 1803 je bila ''[[de jure]]'' Nizozemska kolonija a je bila ''[[de facto]]'' Britanska kolonija.<br>[[Nizozemska republika]] (1792-1795)<br>[[Batavska republika|Batavska republika]] (1795-1806)<br/>[[Kraljevina Holandija]] (1806-1810)<br/>[[Prvo Francosko cesarstvo]] (1810-1813)<br/>[[Soverena kneževina Združene Nizozemske]] (1813-1815)<br>[[Združena kraljevina Nizozemska]] (1815)}} |Britanska okupacija (1781-1782; 1796-1802; 1803-1815){{efn|[[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]] (1781-1800)<br>[[Združeno kraljevstvo Velike Britanije in Irske]] (1800-1802)}} |[[Kraljevina Francija|francoska]] okupacija (1782-1783) |''[[De facto]]'' kolonija [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljevstvo]] (1803-1812) |[[Demerara-Esekvibo|skupaj z Esekvibom]] kot ''[[De facto|de facto]]'' kolonija [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenega kraljevstva]] (1812-1815) |[[Demerara-Esekvibo| skupaj z Esekvibom]] kot kolonija [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenega kraljevstva]] (1815-1831) |okrožje v [[Britanska Gvajana|Britanski Gvajani]] (1838-1958) }} |empire = |life_span = 1745-1812<br>1838-1958 |year_start = 1745 |year_end = 1958 |date_start = 18. oktober |date_end = |event_start = ustanovljena kot kolonija [[Nizozemska zahodnoindijska družba|Nizozemske zahodnoindijske družbe]] |event_end = združena v novo gvajansko regijo |event1=[[Napad na Esekvibo in Demeraro (1781)|Napad na Esekvibo in Demeraro]] |date_event1=24–27 februarja 1781 |event2=[[Zavzetje Demerare in Esekviba]] |date_event2=22. januar 1782 |event3=[[Pariški mir (1783)|Pariški mir]] |date_event3=1783 |event4=kolonija [[Republika Nizozemska]] |date_event4=1. januar 1792 |event5=[[Amienski mir]] |date_event5=27. marec 1802 |event6=združena z [[Esekibo (kolonija)|Esekvibom]] in oblikovanje [[Demerara-Esekvibo]] |date_event6=28. april 1812 |event7=[[Anglo-Nizozemski sporazum (1814)]] |date_event7=20. november 1815 |event8=Demerara-Esekvibo se združi z [[Berbis (kolonija)|Berbisom]] in postane [[Britanska Gvajana]] |date_event8=21. julij 1831 |event9=okrožje Demerara |date_event9=1838 |p1 = Esekvibo (kolonija) |flag_p1 = Flag of the Dutch West India Company.svg |s1=Demerara-Esekvibo |flag_s1=Flag of the United Kingdom.svg |image_flag = [[File:Flag of the Dutch West India Company.svg|border|100px]] [[File:Flag of the United Kingdom.svg|border|100px]] |flag_type = Flag (1627-1792) [[Union Jack|Flag]] (1803-1812) |image_coat = |symbol_type = |image_map = Map of Demerara, 1759.jpg |image_map_caption = Kolonija Demerara leta 1759<br />(Opomba: ta zemljevid ima vzhod na vrhu.)<br />See [[Georgetown, Guyana|here]] for its exact location (6° 48' N 58° 10' W). |capital = [[Utrdba Zeelandija (Gvajana)|Utrdba Zeelandija]] (1745–1755)<br />[[Borsselen]] (1755–1782)<br />[[Georgetown, Gvajana|Stabroek]] (1782–1815) |religion = [[krščanstvo]], [[hinduizem]], [[islam]], [[judaizem]], [[afro-ameriške religije]], [[tradicionalne afriške religije]], [[mitologije ameriških domorodnih ljudstev|avtohtone religije]] |common_languages = [[nizozemščina]], [[angleščina]], [[gvajanska kreolščina]], [[karibska hindujščina#gvajanska hidujščina|gvajanska hindujščina]], [[tamilščina]], [[jeziki Južne Azije|južnoazijski jeziki]], [[afriški jeziki]], [[Kapóng jezik|Akavajo]], [[makuši jezik|makuščina]], [[vajvaj jezik|vajvaj]], [[aravaški jezik|aravakanščina]], [[patamona jezik|patamona]], [[varao jezik|varau]], [[karibski jezik|karibščina]], [[portugalščina]], [[španščina]], [[francoščina]], [[kitajščina]] |today = [[Gvajana]] |footnotes = {{seznam opomb}} |currency = [[španski dolar]], [[nizozemski gulden]], [[gvajanski dolar|dolar Britanske Gvajane]], [[britanski zahodnoindijski dolar]] }} [[Slika:BR-GUI-B2-Demerary_&_Essequebo-Two_Joes_(22_Guilders_each)(1830s).jpg|sličica| 2 Joesa (ali 44 nizozemskih guldnov), kolonije Demerari in Esekvebo (1830), druga izdaja.]] '''Demerara''' ({{Jezik-nl|Demerary}},{{IPA-nl|ˌdeːməˈraːri|}}) je zgodovinska regija v Gvajanah, na severni obali [[Južna Amerika|Južne Amerike]], zdaj del države [[Gvajana]]. Med letoma 1745 in 1792 je bila kolonija [[Nizozemska zahodnoindijska družba|Nizozemske zahodnoindijske družbe]] in od leta 1792 do 1815 kolonija Nizozemske države. Leta 1812 so jo prevzeli Britanci in združili z [[Esekibo (kolonija)|Esekvibom]]. Uradno je postala britanska kolonija leta 1815, dokler se Demerara-Esekvibo ni leta 1831 združil z Berbisem v kolonijo Britansko Gvajano. Leta 1838 je do leta 1958 postala okrožje Britanske Gvajane. Leta 1966 se je Britanska Gvajana osamosvojila kot Gvajana, leta 1970 pa je postala republika kot [[Gvajana|Kooperativna republika Gvajana]]. Nahaja se okoli spodnjega toka reke Demerara, njeno glavno naselje pa je bil [[Georgetown, Gvajana|Georgetown]]. Ime "Demerara" izhaja iz različice [[Aravaki|aravaške]] besede "Immenary" ali "Dumaruni", kar pomeni "reka [[wiktionary:letterwood|črkovnega lesa]] " (les drevesa ''Brosimum guianense'' ). <ref>{{Navedi časopis|last=Benn|first=Brindley H.|date=1962-06-30|title=Guyana the Name|url=http://www.guyana.ro/guyana/name.php|url-status=dead|journal=Thunder|location=Georgetown, Guyana|archive-url=https://web.archive.org/web/20080501041629/http://www.guyana.ro/guyana/name.php|archive-date=May 1, 2008}}</ref> Sladkor Demerara je tako imenovan, ker je izviral iz polj sladkornega trsa v koloniji Demerara. == Zgodovina == Demerara je bila prvič omenjena leta 1691 kot trgovska postaja.{{Sfn|Storm van 's Gravesande|Villiers|1920|p=38}} 18. oktobra 1745 je bila Demerara ustanovljena kot ločena kolonija, čeprav se je nahajala na nenaseljenem delu [[Esekibo (kolonija)|Esekviba]], ker so se tam želeli naseliti ljudje iz province [[Holandija|Holandije]], Esekvibo pa je bil del [[Zelandija, Nizozemska|Zeelandije]].{{Sfn|Hartsinck|1770|pp=267-268}} V ustanovnih dokumentih je bilo omenjeno, da morajo kolonisti živeti v miru z [[Ameriški staroselci|indijanskim]] prebivalstvom in spoštovati njihova ozemlja, ker so se skupaj s kolonijo Esekvibo borili proti francoskim zasebnikom in jih pomagali pregnati. Ameriški Indijanci so veljali za svobodne ljudi in jih niso smeli zasužnjiti.{{Sfn|Hartsinck|1770|p=270}} Prvi plantažer je bil Andries Pieterse, ki je že imel plantažo v Esekvibu. Pol leta kasneje je bilo 18 velikih plantaž sladkorja in 50 manjših plantaž.{{Sfn|Netscher|1888|p=116}} Kolonijo je sprva iz Utrdbet Zeelandije upravljal Laurens Storm van s Gravesande, guverner Esekviba. Leta 1750 je svojega sina Jonathana imenoval za poveljnika Demerare.{{Sfn|Storm van 's Gravesande|Villiers|1920|p=40}} Demerara je hitro rasla{{Sfn|Storm van 's Gravesande|Villiers|1920|p=39}} in privabila številne angleške plantažerje.<ref name="establ"/> [[Nizozemska zahodnoindijska družba]], ki je imela monopol nad trgovino s sužnji, jih ni mogla dobaviti, kar je povzročilo nezakonito tihotapljenje iz angleških kolonij.{{Sfn|Netscher|1888|p=128}} Leta 1755 je Gedney Clarke, barbadoški trgovec in lastnik plantaž,<ref>{{Navedi splet|url=https://washingtonpapers.org/the-rise-and-fall-of-a-barbados-merchant/|title=The Rise and Fall of a Barbados Merchant|website=Washington Papers|accessdate=12 August 2020}}</ref> zahteval politično zastopstvo,{{Sfn|Storm van 's Gravesande|Villiers|1920|p=40|loc={{sp}}}} zato je bila uprava prestavljena na otok Borsselen,<ref name="establ"/> 32 km navzgor blizu plantaže Soesdyke, ki je bila v lasti poveljnika Demerare.<ref>{{Navedi novice|url=https://guyaneseonline.net/2013/12/18/the-wonderful-demerara-river-by-maj-gen-retd-joseph-g-singh/|title=The Wonderful Demerara River|work=Guyanese Online|accessdate=12 August 2020|archive-date=2023-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115213826/https://guyaneseonline.net/2013/12/18/the-wonderful-demerara-river-by-maj-gen-retd-joseph-g-singh/|url-status=dead}}</ref> Odločitev je bila kritizirana, ker je bilo otok težko braniti, {{Sfn|Netscher|1888|p=186}} plantažerji pa so začeli graditi hiše okoli stražarske postaje blizu izliva reke. To naselje je kasneje postalo znano kot Stabroek in leta 1782 glavno mesto kolonije.{{Sfn|Netscher|1888|p=149}} Mesto se je leta 1812 preimenovalo v [[Georgetown, Gvajana|Georgetown]].{{Sfn|Netscher|1888|p=310}} Leta 1763 je v sosednji koloniji [[Berbis (kolonija)|Berbis]] prišlo do upora sužnjev. Guverner van 's Gravesande je sklenil zavezništvo z indijanskimi plemeni [[Aravaki|Aravak]], Kalina, Varao in Akavajo{{Sfn|Storm van 's Gravesande|Villiers|1920|pp=235-236}}, <ref name="newspapers">{{Navedi časopis|last=Esther Baakman|title=Their power has been broken, the danger has passed." Dutch newspaper coverage of the Berbice slave revolt, 1763|url=https://www.emlc-journal.org/articles/10.18352/emlc.61/|url-status=dead|journal=|doi=10.18352/emlc.61|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926174138/https://www.emlc-journal.org/articles/10.18352/emlc.61/|archive-date=2020-09-26|access-date=2020-08-13}}</ref> in preprečil, da bi se upor razširil na Demeraro in Esekibo.<ref name="establ">{{Navedi novice|url=https://www.guyanatimesinternational.com/establishment-of-demerara/|title=Establishment of Demerara|accessdate=11 August 2020|work=Guyana Times International|archive-date=2023-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115213826/https://www.guyanatimesinternational.com/establishment-of-demerara/|url-status=dead}}</ref> 50 vojakov iz Demarare je bilo poslanih v Berbis kot pomoč.{{Sfn|Netscher|1888|p=144}} Upori sužnjev so bili vir zaskrbljenosti: v pismu [[Friderik II. Veliki|Frideriku Velikemu]], pruskemu kralju iz leta 1767, katerega namen je bil promovirati kolonijo za nemške plantažerje, je bila dodana zahteva za 100 vojakov.{{Sfn|Storm van 's Gravesande|Villiers|1920|p=311}} Leta 1780 je bilo v Demerari skoraj 200 plantaž v primerjavi s 129 v Esekvibu.{{Sfn|Netscher|1888|pp=149-150}} Demerara je postala uspešnejša kolonija od Esekiba.{{Sfn|Netscher|1888|p=144}} <ref name="establ"/> Tekmovanje med kolonijami je povzročilo ustanovitev združenega policijskega sodišča v Utrdbi Zeelandiji.{{Sfn|Netscher|1888|p=143}} Večina belega prebivalstva kolonije so bili angleški <ref name="establ" /> in škotski <ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/news/2019/apr/16/scotland-guyana-past-abolitionists-slavery-caribbean|title=How Scotland erased Guyana from its past|work=The Guardian|accessdate=12 August 2020}}</ref><ref name="paasman">{{Navedi splet|url=https://www.dbnl.org/tekst/paas001rein02_01/paas001rein02_01_0024.php|title=Reinhart: Nederlandse literatuur en slavernij ten tijde van de Verlichting|website=Digital Library for Dutch Literature|accessdate=10 August 2020|year=1984|last=A.N. Paasman}}</ref> plantažerji. === Osvajanje in ponovno osvajanje === Leta 1781 je ameriška revolucija spodbudila Nizozemsko republiko, da se je pridružila Bourbonski strani proti Britancem, velika flota pod poveljstvom admirala lorda Rodneyja je bila poslana v Zahodno Indijo in po nekaj posegih na Karibskih otokih je bila izločena eskadrilja, katere namen je bil zavzeti koloniji [[Esekibo (kolonija)|Esekibo]] in Demeraro, kar je tudi bilo doseženo{{Sfn|Hadden|2009|p=64}} brez boja.{{Sfn|Netscher|1888|p=150}} <ref name="surrender" /> Prejšnje leto je kolonija pridelala 10.000 funtov sladkorja, 5.000.000 funtov kave in 800.000 funtov bombaža.<ref name="surrender">{{Navedi novice|url=https://www.delpher.nl/nl/kranten/view?facets%5Btype%5D%5B%5D=artikel&facets%5Bperiode%5D%5B%5D=1%7C18e_eeuw%7C1780-1789%7C&page=1&coll=ddd&identifier=ddd:010200005:mpeg21:a0008&resultsidentifier=ddd:010200005:mpeg21:a0008|title=Middelburgsche courant|work=Middelburgsche courant via Delpher|date=1 May 1781|language=nl|accessdate=13 August 2020}}</ref> Leta 1782 so Francozi prevzeli celotno nizozemsko naselbino in prisilili gevernerja Roberta Kingstona, da se je predal.{{Sfn|Dalton|1855|p=239}} Mnenja nizozemskih časopisov so bila različna. ''Leeuwarder Courant'' je to označil za izgubo našega Demerarija, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.delpher.nl/nl/kranten/view?facets%5Btype%5D%5B%5D=artikel&facets%5Bperiode%5D%5B%5D=2%7C18e_eeuw%7C1780-1789%7C1782%7C&page=2&coll=ddd&identifier=ddd:010576208:mpeg21:p002&resultsidentifier=ddd:010576208:mpeg21:a0002|title=Leeuwarder Courant|work=Leeuwarder Courant via Delpher|accessdate=13 August 2020|date=23 March 1782|language=nl}}</ref> medtem ko je ''Hollandsche historische courant'' to opisal kot prijetno ponovno osvajanje.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delpher.nl/nl/kranten/view?facets%5Btype%5D%5B%5D=artikel&facets%5Bperiode%5D%5B%5D=2%7C18e_eeuw%7C1780-1789%7C1782%7C&page=1&coll=ddd&identifier=ddd:010809837:mpeg21:a0004&resultsidentifier=ddd:010809837:mpeg21:a0004|title=Vrankrijk|work=Hollandsche historische courant via Delpher|accessdate=13 August 2020|date=27 April 1782|language=nl}}</ref> Pariški mir, ki se je zgodil leta 1783, je ta ozemlja vrnil Nizozemcem.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Edler|2001}}</ref> Britanci so leta 1796 ponovno zavzeli Demeraro, Esekibo in Berbis.<ref name="paasman" /> S kolonijo je bil sklenjen dogovor: vsi zakoni in običaji so lahko ostali, državljani pa so bili enakovredni britanskim podanikom. Vsak vladni uradnik, ki je prisegel zvestobo britanski kroni, je lahko ostal na funkciji.<ref name="paasman"/> Kolonijo so vrnili Nizozemcem leta 1802 v skladu s pogoji [[Amienski mir|Amienskega miru]]{{Sfn|Schomburgk|1840|p=86}}, vendar so jo leto kasneje ponovno prevzeli pod nadzor.{{Sfn|Schomburgk|1840|p=86}} 28. aprila 1812{{Sfn|Netscher|1888|p=290}} so Britanci združili koloniji Demerara in [[Esekibo (kolonija)|Esekibo]] v kolonijo Demerara-Esekibo.{{Sfn|Schomburgk|1840|p=86}} 13. avgusta 1814 sta bili prepuščeni Veliki Britaniji. 20. novembra 1815 je Nizozemska ratificirala sporazum. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britishempire.co.uk/maproom/berbice.htm|title=Berbice|website=British Empire|accessdate=7 August 2020}}</ref> === Upor sužnjev === Veliki upori sužnjev so izbruhnili v Zahodni Demerari leta 1795 in na vzhodni obali Demerare leta 1823.<ref name="mcgowan">{{Navedi splet|url=https://www.stabroeknews.com/2013/news/stories/08/01/the-distinctive-features-of-the-1823-demerara-slave-rebellion|title=The distinctive features of the 1823 Demerara slave rebellion|last=McGowan, Winston|year=2000|accessdate=2017-08-15|publisher=Starbroeck News}}</ref> Čeprav so bili ti upori zlahka in krvavo zatrti, so po mnenju Winstona McGowana morda dolgoročno vplivali na odpravo suženjstva. === Razpustitev === 21. julija 1831 se je Demerara-Esekibo združil z [[Berbis (kolonija)|Berbisem]] v Britansko Gvajano, zdaj [[Gvajana]].<ref name="guyanaorg">{{Navedi splet|url=http://www.guyana.org/features/guyanastory/chapter37.html|title=37. The Beginning of British Guiana|website=Guyana.org|accessdate=7 August 2020}}</ref> Leta 1838 je Demerara postala eno od treh okrožij Gvajane, drugi dve sta bili Berbis in Esekibo.<ref name="Statoids">[http://www.statoids.com/ugy.html Regions of Guyana] at Statoids.com. Updated 20 June 2011. Retrieved 20 March 2013.</ref> Leta 1958 je bilo okrožje ukinjeno, ko je bila Gvajana razdeljena na okrožja. Zgodovinska Demerara je bila razdeljena leta 1958 <ref>{{Navedi splet|title=ADMIN REGIONS DETAILED – GUYANA LANDS AND SURVEYS COMMISSION'S FACT PAGE ON GUYANA|url=https://factpage.glsc.gov.gy/admin-regions-detailed/|accessdate=2021-03-16|language=en-US|archive-date=2021-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210620075655/https://factpage.glsc.gov.gy/admin-regions-detailed/|url-status=dead}}</ref> in je del gvajanskih upravnih regij Demerara-Mahaica, Essequibo Islands-West Demerara in Upper Demerara-Berbice.<ref name="Statoids" /> === Poveljniki Demerare === * [[Jonathan Samuel Storm van 's Gravesande|Jonathan Samuel Storm van's Gravesande]] (†1761) (1750–1761) <ref name="laurens">{{Navedi splet|url=https://dbnl.nl/tekst/molh003nieu07_01/molh003nieu07_01_1957.php|title=Nieuw Nederlandsch biografisch woordenboek. Deel 7|year=1927|website=Digital Library for Dutch Literature|accessdate=14 August 2020|last=P.J. Blok & P.C. Molhuysen|language=nl}}</ref> * [[Laurens Lodewijk van Bercheijk]] (†1765) (1761–1765) * Jan Cornelis van den Heuvel (1765–1770) * [[Paulus van Schuylenburgh]] (1772–1781) * Antony Beaujon (22. april 1796 – 27. marec 1802) === Guvernerji Demerare === * [[Robert Kingston (Governor)|Robert Kingston]] (27. februar 1781 – 1782) * [[Louis Antoine Dazemard de Lusignan]] (1782) * Armand Guy Simon de Coëtnempren, grof de Kersaint (*1742 – †1793) (1782) * [[Georges Manganon de la Perrière]] (1783–1784) == Glej tudi == * Zgodovina Gvajane * Bankovci Demerarija in Esekiba * Pierre Louis de Saffon == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * da Costa, Emilia Viotti. ''Crowns of Glory, Tears of Blood'' (1994). scholarly study of the Demerara slave rebellion of 1823. *{{navedi knjigo|last1=Dalton|first1=Henry G|year=1855|title=The History of British Guiana: Comprising a General Description of the Colony: A narrative of some of the principal events from the earliest period of products and natural history|url=https://archive.org/details/historybritishg03daltgoog|location=London|publisher=Longman, Brown, Green, and Longmans}} *{{citation |last=Edler |first=F. |title=The Dutch Republic and The American Revolution |orig-year=1911 |year=2001 |publisher=University Press of the Pacific |location=Honolulu, Hawaii |isbn=0-89875-269-8 }} *{{navedi knjigo|last1=Hadden|first1=James|year=2009|title=Hadden's Journal and Orderly Books|url=https://archive.org/details/bub_gb_nkY_Ely-4lkC|publisher=Applewood|isbn=978-1-4290-1685-8}} *{{citation |last=Hartsinck |first=J.J. |title=Beschryving van Guiana, of de wilde kust in Zuid-America |year=1770 |publisher=Gerrit Tielenburg |location=Amsterdam |url=https://www.dbnl.org/tekst/hart038besc01_01/hart038besc01_01_0024.php }} *{{navedi knjigo|last1=Netscher|first1=Pieter Marinus|title=Geschiedenis van de koloniën Essequebo, Demerary en Berbice, van de vestiging der Nederlanders aldaar tot op onzen tijd|year=1888|language=nl|url=https://archive.org/details/geschiedenisvan00netsgoog|location=The Hague|publisher=Martinus Nijhoff}} * Oostindie, Gert. "‘British Capital, Industry and Perseverance’ versus Dutch ‘Old School’? The Dutch Atlantic and the Takeover of Berbice, Demerara and Essequibo, 1750-1815" ''BMGN: Low Countries Historical Review'' (2012) 127#4 pp 28–55. *{{navedi knjigo |last=Schomburgk |first=Sir Robert H. |year=1840 |url=https://books.google.com/books?id=sbUNAAAAQAAJ |title=A Description of British Guiana, Geographical and Statistical: Exhibiting Its Resources and Capabilities |publisher=Simpkin, Marshall and Co |location=London |isbn= 978-0714619491}} * Sheridan, Richard B. "The condition of the slaves on the sugar plantations of Sir John Gladstone in the colony of Demerara, 1812-49." ''New West Indian Guide/Nieuwe West-Indische Gids'' 76#3-4 (2002): 243-269. * St Pierre, Maurice. "The 1823 Guyana Slave Rebellion: A Collective Action Reconsideration." ''Journal of Caribbean History'' 41#1/2 (2007): 142. *{{navedi knjigo|last1=Storm van 's Gravesande|first1=Laurens|last2=Villiers|first2=J.A.J. de|year=1920|url=https://www.delpher.nl/nl/boeken/view?objectsearch=pomeroon&coll=boeken&identifier=MMKB02:100001562:00056|title=Storm van 's Gravesande: zijn werk en zijn leven uit zijne brieven opgebouwd|language=nl|location=The Hague|publisher=Nijhoff}} {{Nizozemske kolonije}} {{normativna kontrola}} ekuefp2cfs8uns1je6j328vef0q7ypz 0 540408 6682493 6313773 2026-05-29T07:47:12Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Donna_con_veste_nera.jpg z [[c:File:Tiziano_-_Giovane_donna_con_veste_nera_(c._1520).jpg|Tiziano_-_Giovane_donna_con_veste_nera_(c._1520).jpg]] 6682493 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=Portrait_d'une_Femme_à_sa_Toilette,_by_Titian,_from_C2RMF_retouched.jpg | image_size=300px | title=Ženska z ogledalom | artist=[[Tizian]] | year = ok. 1515<ref>{{navedi splet|title=''La Femme au miroir ''|url=http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=22886&langue=fr|publisher=Musée du Louvre|access-date=29 November 2012}}</ref> | medium=[[olje na platnu]] | height_metric=99 | width_metric=76 | museum=[[Louvre]] | city=[[Pariz]] }} '''''Ženska z ogledalom''''' ({{Jezik-fr|La Femme au miroir}}) je [[Tizian]]ova slika, datirana v ok. 1515 in zdaj v muzeju [[Louvre]] v [[Pariz]]u. == Zgodovina == Znano je, da je bila v zbirki [[Družina Gonzaga|družine Gonzaga]] v [[Mantova|Mantovi]], od koder jo je kupil [[Karel I. Angleški]]. Po Karlovi usmrtitvi so jo prodali in jo je kupil [[Ludvik XIV. Francoski]] za [[Versajska palača|Versajsko palačo]]. [[File:Follower of Titian 001.jpg|thumb|left|upright|Washingtonska varianta, običajno pripisana Tizianovi delavnici]] Več poskusov je bilo identificirati glavno žensko figuro – ti so vključevali Tizianovo ljubico, ljubico Alfonsa d'Esteja Lauro Dianti ali ljubimko [[Federico II. Gonzaga|Federica Gonzage]] Isabello Boschetti. Nobena od teh teorij se ne ujema z datumom, ki je sliki pripisan z analizo njenega sloga, to je 1512–1515, ko so se dvori v Mantovi in Ferrari prvič začeli zanimati za Tiziana. Dianti je naslikal Tizian na portretu iz leta 1523. Verjetno je le model, ki se pojavlja na drugih slikah<ref name= Corriere>Corriere della Sera, 2 December 2010 – Supplemento "Eventi Mostre"</ref> – ista ženska s kuštrastimi rdečkasto blond lasmi se pojavlja na seriji slik iz približno istega časa (vključno s ''[[Flora (Tizian)|Floro]]'' v galeriji Uffizi, ''Nečimrnost'' v Münchnu, ''[[Saloma (Tizian, Rim)|Saloma]]'' v Gallerii Doria Pamphilj, ''Violanta'' in ''Mlada ženska v črni obleki'' na Dunaju), pa tudi več Madon in oblečena figura v ''[[Sveta in posvetna ljubezen|Sveti in posvetni ljubezni]]''. Kot se je zgodilo s serijo ''Bella'', je bilo še vedno običajno, da so umetnikove delavnice ustvarjale podobna dela z variacijami iz istih študij, če ne iz istega [[Karton (umetnost)|kartona]]. Znanih je veliko različic dela, ki so po kakovosti enake izvirniku, a manj velike. Najboljši so v Museu Nacional d'Art de Catalunya v Barceloni, galeriji Praškega gradu in Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu. == Opis in slog == Ženska idealizirane lepote spregleda [[parapet]] in se dotakne stekleničke, postavljene nanj (v kateri je morda parfum ali mazilo). Z desnico si boža lase. Moški za njo dvigne ogledalo, da pokaže žensko od zadaj in okno, ki osvetljuje sobo – njegova prisotnost je povezana z renesančnimi razpravami Paragone o umetniški veščini. V skladu z ideali Paragone bi moralo slikarstvo, tako kot kiparstvo, ponujati več perspektiv na predmet. Moški drži drugo ogledalo, vidno v profilu, v katerem se ženska gleda med oblačenjem. ''Ženska z ogledalom'' prikazuje harmonijo barv in kompozicije, značilno za mladega Tiziana, ki je povzdigoval lepoto, celo čutnost svojih subjektov. Tedanje ženske so nosile razpuščene lase le v intimi doma, kar daje sliki erotičen značaj, ki prevladuje nad ostalimi elementi teme ''[[nečimrnost]]'' (steklenička z mazilom, igra zrcal). <gallery perrow=5> File:Vecelli, Tiziano -Violante - 1515-1518.jpg|''[[Violanta (Tizian)|Violanta]]'' (Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj) File:Tiziano salome.jpg|''[[Saloma (Tizian, Rim)|Saloma]]'' (galerija Doria Pamphilj) File:Portrait d'une Femme à sa Toilette, by Titian, from C2RMF retouched.jpg|''Ženska z ogledalom'' (Louvre) File:Tiziano - Giovane donna con veste nera (c. 1520).jpg|''Mlada ženska v črni obleki'' (Umetnostnozgodovinski muzej) File:Titian Madonna and Child with Sts Catherine and Dominic and a Donor, dett.jpg|''[[Sacra conversazione Balbi]]'' (Fondazione Magnani-Rocca, detajl) File:Tiziano, flora, dettaglio.jpg|''[[Flora (Tizian)|Flora]]'' (Uffizi, detajl) File:Tizian 017.jpg|''[[Sveta in posvetna ljubezen]]'' (Galerija Borghese, detajl) File:TITIAN - Venus Anadyomene (National Galleries of Scotland, c. 1520. Oil on canvas, 75.8 x 57.6 cm).jpg|''[[Venera Anadiomena (Tizian)|Venera Anadiomena]]'' (National Gallery of Scotland) File:Tiziano - Vanità (Alte Pinakothek München).jpg|''[[Nečimrnost (Tiziano)|Nečimrnost]]'' (Stara Pinakoteka) </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * {{navedi knjigo |last1=Valcanover |first1=Francesco |title=L'opera completa di Tiziano |date=1969 |publisher=Rizzoli |location=Milano |language=it}} * {{cite journal |last1=Pericolo |first1=Lorenzo |title=Love in the Mirror: A Comparative reading of Titian's Woman at Her Toilet and Caravaggio's Conversion of Mary Magdalene |journal=I Tatti Studies in the Italian Renaissance |date=2009 |volume=12 |pages=149–179 |doi=10.1086/its.12.27809574 |jstor=27809574 |s2cid=190686977 |url=https://www.jstor.org/stable/27809574|issn=0393-5949}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Woman at her toilet by Titian}} *[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&idNotice=22886&langue=fr Louvre catalogue page] * [https://web.archive.org/web/20151222162152/http://www.prague.eu/it/articoli/il-talento-del-tiziano-regner-al-castello-di-praga-12040 Titian Vanitas exhibition in Prague] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:Dela Tiziana]] [[Kategorija:Slike leta 1515]] tvb7bbr5b9hmgrjpf4w3vgysb0dwhjb 0 543492 6682458 6595112 2026-05-29T04:33:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682458 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cave | name = Jama Džeita<br>مغارة جعيتا | photo = Upper Jeita Grotto.jpg | photo_caption = Zgornja jama v Džeiti s potjo | location = [[Džeita]], [[Libanon]] | depth = | length = 9 km | coords = {{coord|33|56|36.20|N|35|38|28.89|E|type:landmark_scale:2000_region:LB|display=inline,title}} | survey = | survey_electronic_format = | discovery = 1836 | geology = [[Kras]] | entrance_count = 2 | difficulty = none | hazards = | access = [http://www.jeitagrotto.com/ Jeita Grotto official website] | translation = ropot ali hrup (voda)<ref name= "mh">{{navedi splet|url=http://www.maronite-heritage.com/LNE.php?page=Lebanese%20Maronite%20Villages |title=Lebanese Maronite villages or towns|publisher= Maronite heritage|access-date=2008-06-12}}</ref><ref name="destination">{{navedi splet |title=Qada' (caza) Keserwan |work=Kesserwan brochure |publisher=Lebanonsko ministrstvo za turizem |url=http://download.destinationlebanon.com/destleb/promenade/keserwan.pdf |format=.pdf |access-date=2009-09-15 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516050309/http://download.destinationlebanon.com/destleb/promenade/keserwan.pdf |archive-date=2011-05-16}}</ref> | language = arabščina | pronunciation = }} '''Jama Džeita''' ({{lang-ar|مغارة جعيتا}}) je sistem dveh ločenih, a med seboj povezanih [[kraška jama|kraških]] apnenčastih jam, ki se raztezata v skupni dolžini skoraj 9 kilometrov. Jame so v dolini Nahr al-Kalb v kraju [[Džeita]], 18 kilometrov severno od libanonske prestolnice [[Bejrut]]. Čeprav je bila naseljena v [[prazgodovina|prazgodovini]], je spodnjo jamo ponovno odkril leta 1836 častiti William Thomson; Obišče se jo lahko samo s čolnom, saj v njej teče podzemna reka, ki zagotavlja svežo pitno vodo več kot milijonu Libanoncev. Leta 1958 so libanonski [[speleolog]]i odkrili zgornje galerije 60 metrov nad spodnjo jamo, ki so opremljene z dostopnim tunelom in nizom sprehajalnih poti, ki turistom omogočajo varen dostop, ne da bi motili naravno krajino. V zgornjih galerijah je največji znani [[kapnik]] na svetu. Galerije so sestavljene iz niza komor, od katerih največja doseže višino 12 metrov.<ref>{{navedi novice|url=http://www.prestigemag.co/2014/11/where-does-the-water-that-feeds-the-jeita-grotto-come-from/|title=Where does the water that feeds the Jeita Grotto come from?|date=2014-11-17|newspaper=Prestige Magazine|language=en-US|access-date=2016-12-27}}</ref> Poleg tega, da je libanonski narodni simbol in vrhunska turistična destinacija, ima jama Džeita pomembno družbeno, gospodarsko in kulturno vlogo v državi. Bila je eden izmed 14 najboljših finalistov na tekmovanju ''Novih 7 čudes narave''. == Lokacija == [[File:Jeita Aerial lift 1.jpg|thumb|Žičnica, ki prevaža obiskovalce do območja jame]] Jama Džeita je v središču zahodnih obronkov [[Libanonsko gorovje|Libanonskega gorovja]], natančneje v dolini Nahr al-Kalb, njen naravni vhod je približno 100 metrov nad morsko gladino. Je 5 kilometrov vzhodno od sredozemske obale in 18 kilometrov severno od Bejruta v mejah občine Džeita, v ''cazi'' Keserwan.<ref name = "study" >{{Cite journal | last1= Verheyden | first1= Sophie |author2= Fadi Nader |author3= Hai Cheng |author4= Lawrence Edwards |author5= Rudy Swennen | title = Paleoclimate reconstruction in the Levant region from the geochemistry of a Holocene stalagmite from the Jeita cave, Lebanon | journal= Quaternary Research | volume= 70 | issue= 3 | pages= 368 | access-date = 2009-03-09 | url = https://lirias.kuleuven.be/bitstream/123456789/214347/1/ST-QR+paper.pdf | bibcode= 2008QuRes..70..368V | year= 2008 | doi= 10.1016/j.yqres.2008.05.004 | s2cid= 53589749 }}</ref><ref name = "LLB">{{navedi splet | last = Centre de development et de recherche (CDR) | title = Jaaita - Localiban | work = Localiban | format = local development | access-date = 2009-09-18 | year = 2008 | url = http://www.localiban.org/spip.php?article4471 | archive-date = 2010-12-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101217070151/http://localiban.org/spip.php?article4471 | url-status = dead }}</ref> == Geologija == Jama Džeita je znotraj spodnje-srednjejurske plasti ''Keserouane'', ki ima stratigrafsko debelino 1000 metrov in je sestavljena iz [[dolomit]]a in mikritnega [[apnenec|apnenca]]. Formacija Keserouane je bila izpostavljena zraku zaradi lokalnega dviga med pozno [[jura|juro]] in zgodnjo [[kreda|kredo]]. Plasti Keserouana so po izpostavljenosti iz zraka zakrasele in bile nato v kredi zasute. V [[neogen]]u, ob končnem dvigu Libanonskega gorovja, se je ta zgodnja faza zakrasevanja ponovno aktivirala. V dolini Nahr al-Kalb se neprepustne zgornjejurske vulkanske kamnine in spodnjekredni pesek nagibajo skoraj navpično in tvorijo hidrogeološko pregrado ter prisilijo podzemno reko Džeita na površje. Ta pregrada bi lahko bila razlog za najzahodnejše, velike jamske prostore z višinami, ki presegajo 60 metrov. Zakrasevanje apnenca Keserouane je bilo dodatno okrepljeno zaradi strme topografije območja in količine padavin nad Libanonom (več kot 1200 mm).<ref name="geo ">{{cite document|first1=El Nawwar |last1=Sandrine |author-link=|author2=Nader, Fadi |title=The Jeita cave (Lebanon): An example of sustainable development of a typical karstic resource |publisher=IKS |url=http://www.zrc-sazu.si/iks/sola%2006/14th%20IKS-abstracts.pdf |format=.pdf |access-date=2008-06-12 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110718172343/http://www.zrc-sazu.si/iks/sola%2006/14th%20IKS-abstracts.pdf |archive-date=2011-07-18 }}</ref> Razmerje skupnega naklona 1/100 je izračunano med vhodom v jamo in njenim notranjim robom. To kaže na njen gladek ravninski potek, čeprav ga včasih prekine več majhnih kaskad in brzic. Z zahoda se začne jama Džeita z velikimi dvoranami in [[meander|meandri]]. Skozi nekaj brzic se dimenzija oži. Naprej je prostoren s Thompsonovo votlino (250 metrov dolgo in 60 metrov široko), Grand Chaos (500 metrov dolgo) in Mrouehovo dvorano (200 metrov dolgo in široko 50 metrov). Slednja dva sta tlakovana s podrtimi bloki. Jama se zaključi z vzorcem v obliki črke Y, kjer se vsak krak konča s [[sifon]]om. == Zgodovina == [[File:Daniel Bliss.jpg|thumb|220px|left|Prečastiti Daniel L. Bliss, eden prvih sodobnih raziskovalcev jame Džeita]] Starodavni ostanki livarne so bili najdeni v manjši jami blizu reke Nahr al-Kalb, kar nakazuje, da so jamo v antiki uporabljali za proizvodnjo mečev. Sodobno odkritje podzemne reke Džeita leta 1836 pripisujejo častitemu Williamu Thomsonu (ameriškemu misijonarju), ki se je podal približno 50 metrov v jamo. Ko je prišel do podzemne reke, je izstrelil iz pištole in nastali odmevi so ga prepričali, da je našel votlino velikega pomena.<ref name="readersnatural">{{navedi knjigo|title=Natural Wonders of the World|url=https://archive.org/details/naturalwondersof00sche|publisher=Reader's Digest Association, Inc|year=1980|isbn=0-89577-087-3|editor-last=Scheffel|editor-first=Richard L.|location=United States of America|pages=[https://archive.org/details/naturalwondersof00sche/page/192 192]|editor-last2=Wernet|editor-first2=Susan J.}}</ref> Leta 1873 sta W. J. Maxwell in H. G. Huxley, inženirja Bejrutske vodne družbe, ter njun prijatelj prečastiti Daniel Bliss, predsednik Sirskega protestantskega kolidža (kasneje Ameriške univerze v Bejrutu), raziskovala te kaverne. V dveh ekspedicijah, izvedenih v letih 1873 in 1874, so prodrli 1060 metrov v jamo, preden so ugotovili, da njihovo napredovanje blokira podzemni slap. Slap je postal znan kot ''peklenske brzice'', saj se voda lomi na kot britev ostrih skalah. Dr. Bliss, g. Maxwell in drugi inženirji so zapisali svoja imena in letnico na ''Maxwellov steber'', velik apnenčast steber kakih 625 metrov od vhoda. Približno 200 metrov naprej, v tako imenovanem ''Panteonu'', so zapisali svoja imena in podatke o odpravi na papir, ga zaprli v steklenico in postavili na vrh [[stalagmit]]a. Voda, prepojena z apnom, je od takrat prekrila steklenico s tanko belo plastjo in jo trajno pritrdila na kamen. Med letoma 1892 in 1940 so angleški, ameriški in francoski raziskovalci izvedli nadaljnje ekspedicije. Njihove odprave so jih pripeljale do globine 1750 metrov. Od leta 1940 so libanonski raziskovalci prodrli še globlje v jamo Džeita. Mnogi od teh jamarjev so člani ''Speleo Club du Liban'' (Libanonski jamarski klub), ki ga je leta 1951 ustanovil prvi libanonski speleolog Lionel Ghorra.<ref name="speleoclub">{{navedi splet|url=http://www.speleoliban.com/history.htm|title=Spéléo Club du Liban - History|publisher=Spéléo Club du Liban |access-date=2008-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20041021070350/http://www.speleoliban.com/history.htm|archive-date=October 21, 2004}}</ref> Njihove ekspedicije so razkrile velik podzemni sistem, ki je zdaj raziskan v skupni dolžini skoraj 9 kilometrov. Leta 1958 so bile spodnje kaverne odprte za javnost, medtem pa je raziskovanje še vedno potekalo predvsem s strani Libanonskega jamarskega kluba. To raziskovanje je vodilo do odkritja dvignjene suhe veje jame, ki se je pozneje imenovala zgornje galerije. Leta 1962 je Spéléo Club prispeval k študiji zgornjih galerij z namenom zagotoviti dostopni tunel, ki naj bi ga izkopali za namene turističnega razvoja. Dela na dostopnem predoru so se začela leta 1968. Njegovi otvoritvi je sledila postavitev niza sprehajalnih poti, ki so turistom omogočale varen dostop do zgornjih galerij, ne da bi motili naravno krajino.<ref name=ARC>{{navedi splet|last1=ARCHNET |author2=Aga Khan Trust for Culture (AKTC) |title=Jeita Grotto |work=ARCHNET digital library |access-date=2009-09-15 |url=http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=75 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100619082209/http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=75 |archive-date=2010-06-19 }}</ref> Leta 1969 je bil v jami koncert z elektronsko glasbo francoskega skladatelja Francoisa Bayla v počastitev otvoritve zgornjih galerij.<ref name = "scave" >{{navedi splet|url=http://www.showcaves.com/english/misc/showcaves/Jeita.html|title=Magharet Jeita|last=Duckeck|first=Jochen|date=6 January 2008|access-date=2008-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080621050416/http://www.showcaves.com/english/misc/showcaves/Jeita.html|archive-date=21 June 2008|url-status=dead}}</ref><ref name = "MIT">{{navedi knjigo | edition = illustrated | publisher = MIT Press | pages = [https://archive.org/details/spacesspeakareyo0000bles/page/437 437] | last1= Blesser | first1= Barry |author2= Linda-Ruth Salter | title = Spaces speak, are you listening?: experiencing aural architecture | url = https://archive.org/details/spacesspeakareyo0000bles | year = 2007}}</ref> Ta dogodek je organiziral libanonski umetnik in kipar Ghassan Klink. V tem nenavadnem okolju so se odvijali tudi drugi kulturni dogodki, vključno s koncertom svetovno priznanega nemškega skladatelja Karlheinza Stockhausna novembra 1969 in leta 2008, s koncertom klasične glasbe libanonsko-armenskega skladatelja in pianista Guya Manoukiana.<ref name="LBC">{{Cite video | publisher = LBC PAC | people = Lebanese Broadcasting Corporation (Director) | title = Manoukian’s Concert inside Jeita Grotto | location = Jeita Grotto | access-date = 2009-09-15 | date = 2008 | url = http://video.aol.co.uk/video-detail/manoukians-concert-inside-jeita-grotto/2705449260 | archive-url = https://archive.today/20130419152435/http://video.aol.co.uk/video-detail/manoukians-concert-inside-jeita-grotto/2705449260 | url-status = dead | archive-date = 2013-04-19 | language = ar }}</ref> Kaverne so bile zaprte za javnost zaradi [[libanonska državljanska vojna|libanonske državljanske vojne]] leta 1978; oba predora, ki vodita do spodnje in zgornje galerije, sta bila uporabljena za shranjevanje streliva, zunanje zgradbe pa za vojaške namene. Jame so ponovno odprli leta 1995 in ostajajo ena ključnih naravnih znamenitosti države.<ref name="Oxf">{{navedi knjigo | publisher = Oxford Business Group | isbn =9781902339061 | title = The Market: Real Estate 2008 | year = 2008 }}</ref> == Arheologija == '''Džeita I''' (včasih imenovana tudi Nahr-el-Kelb) je suha jama, 56 metrov globoko vzhodno od izvirske jame, od koder teče reka, in je z njo povezana z ozkimi kanali. Prvič jo je leta 1833 opazil Botta, izkopal pa Godefroy Zumoffen na dveh mestih v letih 1898, 1900, 1908 in 1910. Kasneje jo je izkopal Auguste Bergy z materiali iz obeh izkopavanj, ki so zdaj v Muzeju libanonske prazgodovine, Arheološkem muzeju Ameriška univerza v Bejrutu in zasebni zbirki dr. Giguesa. Henri Fleisch je opazil stopnjo zgornjega [[paleolitik]]a z nadaljnjimi najdbami, vključno z poliranimi neolitskimi kosi, primitivnimi črepinjami, žganimi kostmi in strgali. Jacques Cauvin je opazil podobnosti teh najdb z obdobjem ''Néolithique Moyen'' v [[Biblos]]u. Dokazi o kasnejši poselitvi so vključevali [[bronasta doba|bronastodobni]] trinožni lonec, ki ga je našel oče Fleisch, in črepinjo posode, ki naj bi segala v zgodnjo bronasto dobo v Biblosu.<ref name="CopelandWescombe1965">{{navedi knjigo|author1=Lorraine Copeland|author2=P. Wescombe|title=Inventory of Stone-Age sites in Lebanon, p. 90-91|url=https://books.google.com/books?id=6YsRRwAACAAJ|archive-url=https://archive.today/20111224033744/http://books.google.com/books?id=6YsRRwAACAAJ|url-status=dead|archive-date=December 24, 2011|access-date=21 July 2011|year=1965|publisher=Imprimerie Catholique}}</ref> '''Džeita II''' (Dahr el-Mghara) je skalno zavetje, ki je na ploščadi, nad in enako oddaljeno med suho jamo Džeita I in vhodom v jamo v Džeita III. Izkopavanja sta opravila Duc de Luynes in Lartet leta 1864, Zumoffen leta 1900 in 1908 ter Bergy leta 1930. Najdenih je bilo veliko število orodij iz [[kremen]]a, kosti in ognjišča, ki so bila pripisana ''Aurignacianu''. Francis Hours je leta 1964 opravil nadaljnja izkopavanja, ki so razkrila veliko obsežnejša, globlja in bogatejša nahajališča, kot se je prej domnevalo. Oče Hours je dovolil Lorraine Copeland, da razkrije, da zgornji material kaže značilnosti poznega zgornjega [[paleolitik]]a ali zgodnjega [[mezolitik]]a, verjetno vključno s Kebaranom. Izkopavanja naj bi se nadaljevala, vendar je bilo območje ograjeno in v lasti vlade. '''Džeita III''' (Caverne) je bila usedlina rjave prsti, ki je padla z lokacije, ki naj bi bila na vzhodnem koncu Džeite II, tik znotraj vhoda v jamo, kamor turiste vodijo s čolni. Leta 1963 jo je našel Klub speleologov, izkopal pa oče Hours. Orodje iz kremena, najdeno v nahajališču, je bilo geometrijsko oblikovano in se domneva, da je oblika natufijskega ali poznejšega mezolitika kot odkrito v Džeiti II, od koder je bilo morda izpodrinjeno. Oblike teh kremenov so vključevale pravokotnike z ravnim ali poševnim prirezom, vrtala, mikroreze, strgala, jedra rezil, dve prečni puščični konici, polmesece in kratke trikotnike. Nekateri polmeseci so imeli hrbtno stran z grebeni in so bili podobni tistim, ki so jih našli v Nahal Orenu. Gradivo je shranjeno v Muzeju libanonske prazgodovine. '''Džeita IV''' (Mugharet-el-Mal) je skalno zavetje v pečini gorvodno od jame. Nekoč je vsebovao veliko količino paleolitskega materiala, ki je bil izropan in ga je Sami Karkaby, direktor kavern leta 1965, označil za neprimernega za izkopavanje. Upali so, da bo preučevanje litičnih ostankov v tem zavetišču dodatno osvetlilo paleolitske ali mezolitske skupnosti ki so naselili različna mesta v različnih obdobjih. == Opis == [[Image:Guardian of time Jeita 2.jpg|thumb|alt= |''Varuh časa'', skulptura libanonskega umetnika Tonyja Faraha zunaj spodnje jame v Džeiti.]] Jame Džeita so kraške jame, ki so nastale v milijonih let zaradi raztapljanja apnenca. Apnenec raztopi deževnica in podzemna voda, nabita z ogljikovo kislino;<ref name = "DCR" >{{navedi splet | last = Virginia department of Conservation & Recreation | title = Ten questions about caves and the Virginia Cave Board | work = Virginia.gov | access-date = 2009-09-15 | url = http://www.amazingcaves.com/learn_formed.html | archive-date = 2009-05-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090503192150/http://www.amazingcaves.com/learn_formed.html | url-status = dead }}</ref> ko apnenec, ki je prvotno vodoodporen, dobi razpoke, ki jih povzročijo tektonske sile, voda priteče v kamnino in začne širiti razpoke in jame za raztopino znotraj plasti. Džeita je najdaljši jamski kompleks na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]];<ref name = "geotimes" >{{navedi knjigo |url=http://www.geotimes.org/dec04/Travels1204.html |last=Krieger |first=Kimberly |title=Lebanon's limestone: Where the mountains meet the sea |publisher=Geotimes |access-date=2008-06-10 |archive-date=2008-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080218200817/http://www.geotimes.org/dec04/Travels1204.html |url-status=dead }}</ref> leži na 300 metrih nadmorske višine in ima višinsko razliko 305 metrov. Geološko gledano jame zagotavljajo predor ali pot za izhod v sili za podzemno reko, ki je glavni vir Nahr al-Kalb. Jama Džeita je najdlje raziskana jama v Libanonu.<ref name = "Biod" >{{cite document | last = Lebanese Ministry of Environment |title = Lebanon State of the Environment Report| publisher = Lebanese Ministry of Environment| url =http://www.moe.gov.lb/NR/rdonlyres/705C346C-CE5A-4900-9C6D-2AAECA2EED69/0/Chap10Biodiversity.pdf| format =.pdf | access-date =2008-06-14 |archive-url = https://web.archive.org/web/20071005131033/http://www.moe.gov.lb/NR/rdonlyres/705C346C-CE5A-4900-9C6D-2AAECA2EED69/0/Chap10Biodiversity.pdf |archive-date = October 5, 2007}}</ref> Po dolgih letih raziskovanja so speleologi prodrli približno 6200 metrov od vstopne točke spodnje jame do skrajnega konca podzemne reke in približno 2130 metrov zgornjih galerij. === Zgornja jama === Zgornja jama Džeita ima skupno dolžino 2130 metrov, od katerih je samo 750 metrov dostopnih obiskovalcem po posebej zasnovani pešpoti; dostop do preostalega dela jame je bil omejen, da bi preprečili ekološko škodo, ki bi lahko nastala zaradi množice turistov. Zgornja jama vsebuje veliko koncentracijo različnih kristaliziranih formacij, kot so [[stalaktit]]i, [[stalagmit]]i, stebri, gobe, jezerca, zavese in draperije.<ref name="official">{{navedi splet|last=MAPAS |title=Jeita Grotto |access-date=2009-09-15 |url=http://www.jeitagrotto.com/siteE.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804072537/http://www.jeitagrotto.com/siteE.html |archive-date=August 4, 2009 }}</ref> Zgornja galerija je znana po svojih formacijah, osvetljenih z učinkovitim sistemom osvetlitve. Vanjo se vstopi skozi 117 metrov) dolg betonski predor. Obiskovalcem dostopen del ima tri velike komore. Prva se imenuje Bela dvorana, druga Rdeča dvorana. Beli kapniki so čisti [[kalcit]] brez umazanije, rdečo barvo daje [[železov oksid]] (rja) v majhnih količinah. V Libanonu ima železov oksid rdečo barvo namesto rjave bež barve, ki je običajna v severnih državah. Razlog je drugačna kemijska reakcija, ki jo povzroča visoka temperatura, pri kateri nastane drugačna vrsta železovega oksida. Bela komora je srednje velika, vendar ima najbolj impresivne formacije v jami. Rdeča komora je visoka do 106 metrov in široka od 30 metrov do 50 metrov. Tretja komora je največja od vseh treh komor in ima višino več kot 120 metrov. Najdaljši kapnik na svetu je v Beli komori; meri 8,2 metra v dolžino.<ref name = "scave1" >{{navedi splet |url=http://www.showcaves.com/english/explain/Statistics/Stalactites.html|title=Caves with the longest stalactite| last =Duckeck| first = Jochen| date = 6 January 2008 |access-date=2008-06-11}}</ref> === Spodnja jama === Spodnja galerija, ki ima skupno dolžino 6200 metrov, in je 60 metrov pod zgornjo galerijo. Prečka jo podvodna reka in jezero (»temno jezero«). Reka je razčlenjena z več majhnimi [[katarakt]]ami in brzicami. »Thompsonova kaverna« spodnje jame je ogromna dvorana z impresivnimi [[kapnik]]i, kot je stalagmit ''Orlovega obeliska''. Druge dvorane v spodnji galeriji so Pantheon, Grand Chaos in Shangri-la.<ref name ="speleoC" >{{navedi splet | last = Karanouh | first = Rena |title = Jiita | work =Caves of Lebanon | publisher = Speleo Club du Liban | url =http://www.speleoliban.com/jiita.htm | format =.html | access-date =2008-06-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20041021124721/http://www.speleoliban.com/jiita.htm |archive-date = October 21, 2004}}</ref> Obiskovalci se v spodnji galeriji prevažajo z električnimi čolni na razdalji 500 metrov. Pozimi je spodnji nivo zaprt, ko je vodostaj previsok. == Gospodarski in socialni pomen == [[Image:Tourist Train Jeita Grotto.jpg|thumb|Motor, ki vleče turistični vlakec v jami Džeita]] Danes je jama Džeita priljubljena jama za rekreacijo in velika turistična atrakcija. Na leto gosti približno 280.000 obiskovalcev. Jama Džeita močno prispeva k javnemu življenju v regiji. MAPAS, podjetje, ki upravlja jamo, je pomemben delodajalec in zagotavlja zaposlitev s polnim delovnim časom za okoli 115 lokalnih prebivalcev Džeite (od tega je 30 % žensk). Poleg zaposlovanja jame Džeita prispevajo 5 % pristojbin za vstopnice lokalni občini, med 10 in 20 % splošnih prihodkov libanonskemu ministrstvu za turizem in dodatnih 10 % pristojbin za vstopnice skupaj z 10 % DDV-jem Libanonsko ministrstvo za finance. Poleg tega jama Džeita oddaja izvir s pretokom 1–2 m³/s,<ref name="hyd">{{navedi knjigo | last1= Krothe | first1= Noel |author2= Fei Jin | title = Hydrogeology: Proceedings of the 30th International Geological Congress, Beijing, China, 4–14 August 1996| publisher = VSP | year = 1997 | pages =315 | isbn =9789067642538}}</ref> ki zagotavlja svežo pitno vodo za milijon in pol prebivalcev glavnega mesta Bejrut. Vendar pa onesnaženje vode zaradi domačih in kmetijskih odtokov ostaja resna skrb, saj je nedavna analiza odkrila vse večjo prisotnost koliformnih bakterij.<ref name="hdev">{{Citation |publisher=Council for Development and Reconstruction CDR, Lebanon |last=Makki |first=Ismail |title=Safeguarding the water supply of beirut -protection of the Jeita spring |access-date=2009-09-15 |url=http://www.bgr.bund.de/nn_333158/EN/Themen/Wasser/Veranstaltungen/symp__sanitat-gwprotect/poster__makki__pdf,templateId=raw,property=publicationFile.pdf/poster_makki_pdf.pdf }}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=April 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Nagrade == Leta 2002 so tedanji francoski predsednik [[Jacques Chirac]], [[Svetovna turistična organizacija]] Združenih narodov in [[Svetovna banka]] podelili najvišjo nagrado za trajnostni razvoj v turizmu MAPAS-u (podjetju, ki upravlja območje) na vrhu v [[Ženeva|Ženevi]] z naslovom ''Nove vezi med turizmom in kulturo''. Decembra 2003 je Džeita v imenu zasebnega podjetja MAPAS s sedežem v Bejrutu prejela prestižno nagrado na petem Turističnem vrhu v [[Chamonix]]u v Franciji. ''Les sommets du tourisme'' je priznal prizadevanja MAPAS-a pri obnovi pomembnih libanonskih turističnih krajev. Džeita Grotto je bil kandidat za natečaj Novih 7 čudes narave.<ref name = "vid2" >{{cite video|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2008/07/080702-cave-video-ap.html| title = Lebanon Caves a New Wonder? | medium = National Geographic News| publisher = National Geographic | location = United States |date =2008 }}</ref> Izbrana je bila med 28 finalisti in je edina jama, ki je bila izbrana med nominiranci. Fundacija New7Wonders je nova čudesa narave napovedala leta 2011. Džeita ni bilo na seznamu. Druge nagrade in certifikati so: *2000 Certifikat priznanja ''Sukleen''-Libanon za njegovo kampanjo sortiranja in recikliranja. *2000 Zahvala Arabskega glasbenega združenja. *1998 ''Najboljši turistični projekt'' libanonskega ministrstva za turizem. *1997 Mednarodna okoljska nagrada Nemškega potovalnega združenja (DRV). == Druga imena == [[Image:Outside Jeita.jpg|alt=|thumb|Turistični objekti v bližini jame]] Ime jame se je od odkritja večkrat spremenilo. Sprva so ga imenovali ''Grottos Nahr al-Kalb'', pozneje pa so ga imenovali ''Djaita'', ''Jehita'' in končno ''Džeita''. Nahr al-Kalb je ime reke, ki teče skozi jame, medtem ko je Džeita, kar v aramejščini pomeni ''šumeča voda'', mesto, v katerem je vhod v jamo. Prehod iz ''Grottoes of Nahr al-Kalb'' v ''Džeita Grottoes'' se je zgodil leta 1927, ko so časopisi pogosto uporabljali slednje ime. == Numizmatika in filatelija == Leta 1961 je Džeita postala narodni simbol, ko so libanonske oblasti izdale znamko s spodnjo votlino za spodbujanje nacionalnega turizma. G. Maroun Hajj, veslač na znamki, še vedno vodi izlete s čolni štirideset let po izidu znamke.<ref name="bk">{{cite journal|last=Thomas |first=Lera |author-link=|title=Cave Exploring |journal=Topical Time |volume=52 |issue=1 |pages=22–24 |date=January–February 2001 |url=http://www.ontis.nl/articles/speleo-articles/2/Exploring.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724162608/http://www.ontis.nl/articles/speleo-articles/2/Exploring.pdf |archive-date=2011-07-24 }}</ref> Jama Džeita je prikazana tudi na hrbtni strani ene lire (libanonski funt) iz leta 1964.<ref name="bdl">{{navedi splet|last=Bank of Lebanon |title=One Lebanese Pound |work=Banque du Liban |access-date=2009-09-15 |year=2007 |url=http://www.bdl.gov.lb/paysys/lbp/1.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090114053034/http://www.bdl.gov.lb/paysys/lbp/1.htm |archive-date=2009-01-14 }}</ref> == Popularna kultura == Več prizorov hindujskega filma ''Chandi Sona'' iz leta 1977 (v katerem igrata Sanjay Khan in Parveen Babi) so posneli na lokaciji. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Jeita Grotto}} * [http://www.jeitagrotto.com/ Jeita Grotto website] * [https://web.archive.org/web/20101115033339/http://swelpix.org/jeita360hd/ 360 HD Panoramas of Jeita Grotto] * [http://www.discoverlebanon.com/en/panoramic_views/mount_lebanon/kesserwan/view_jeita_grotto_2011.php 360 Jeita grotto, the lower cave] * [http://www.beautifulworld.com/asia/lebanon/jeita-grotto Jeita Grotto] at Beautiful World ktofbuvslleb25lftjcxjsv1hvauaqe 0 550286 6682453 6266108 2026-05-29T01:02:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682453 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1931 | image = Giro Italia 1931-map.png | image_size = 350 | image_caption = Trasa dirke | date = 10.–31. maj | stages = 12 | distance = 3012 | unit = km | time = 102h 40' 46" | first = [[Francesco Camusso]] | first_nat = ITA | first_natvar = 1861 | first_team = {{ct|Gloria|1931}} | first_color = pink | second = [[Luigi Giacobbe]] | second_nat = ITA | second_natvar = 1861 | second_team = {{ct|Maino|1931}} | third = [[Luigi Marchisio]] | third_nat = ITA | third_natvar = 1861 | third_team = {{ct|Legnano|1931}} | team = {{ct|Legnano|1931}} | previous = [[Dirka po Italiji 1930|1930]] | next = [[Dirka po Italiji 1932|1932]] }} '''Dirka po Italiji 1931''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1931}}) je 19. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[10. maj]]a v [[Milano|Milanu]] in končala [[31. maj]]a v Milanu.<ref name="BRI 1931">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1931.html |title=1931 Giro d'Italia |work=Bike Race Info |author=Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing |access-date=2012-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140227163634/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1931.html |archive-date=2014-02-27 |url-status=live }}</ref> Sodelovalo je 109 kolesarjev iz sedmih ekip in privatnih kolesarjev. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Francesco Camusso]] ({{ct|Gloria|1931}}), drugo mesto [[Luigi Giacobbe]] ({{ct|Maino|1931}}), tretje pa [[Luigi Marchisio]] ({{ct|Legnano|1931}}).<ref>{{navedi splet|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,4/articleid,1149_01_1931_0129_0004_24392799/anews,true/|title=La Stampa - Consultazione Archivio|accessdate=2023-10-03|archive-date=2024-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20241201185739/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,4/articleid,1149_01_1931_0129_0004_24392799/anews,true/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,4/articleid,1149_01_1931_0129A_0004_24894464/|title = La Stampa - Consultazione Archivio}}</ref> Na dirki je bila prvič uporabljena rožnata majica za poudarek vodilnega kolesarja v skupnem seštevku, prvi jo je oblekel zmagovalec uvodne etape [[Learco Guerra]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/news/giro-ditalia-2013-a-gallery-of-historic-pink-jerseys|title=Giro d'Italia 2013: A gallery of historic pink jerseys|first=Stephen|last=Farrand|date=27 April 2013|access-date=27 April 2013|publisher=Future Publishing Limited|work=Cycling news}}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|BIA|1931}} * {{ct|Ganna|1931}} * {{ct|Gloria|1931}} * {{ct|Legnano|1931}} * {{ct|Maino|1931}} * Touring * Olympia {{Div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 1931"/> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec ! scope="col" |Vodilni |- !style="text-align:center"| 1 | style="text-align:center;"| 10. maj | [[Milano]] – [[Mantova]] | 206 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Learco Guerra]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Learco Guerra]]|ITA|1861}} |- !style="text-align:center"| 2 | style="text-align:center;"| 11. maj | [[Mantova]] – [[Ravenna]] | 216 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Learco Guerra]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Learco Guerra]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 12. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 3 | style="text-align:center;"| 13. maj | [[Ravenna]] – [[Macerata]] | 288 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 14. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 4 | style="text-align:center;"| 15. maj | [[Macerata]] – [[Pescara]] | 234 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 16. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 5 | style="text-align:center;"| 17. maj | [[Pescara]] – [[Neapelj]] | 282 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Michele Mara]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfredo Binda]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 18. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 6 | style="text-align:center;"| 19. maj | [[Neapelj]] – [[Rim]] | 256 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Ettore Meini]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Michele Mara]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 20. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 7 | style="text-align:center;"| 21. maj | [[Rim]] – [[Perugia]] | 247 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Learco Guerra]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Luigi Marchisio]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 22. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 8 | style="text-align:center;"| 23. maj | [[Perugia]] – [[Montecatini Terme]] | 246 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Learco Guerra]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Luigi Marchisio]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 24. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 9 | style="text-align:center;"| 25. maj | [[Montecatini Terme]] – [[Genova]] | 248 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Michele Mara]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Luigi Marchisio]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 26. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 10 | style="text-align:center;"| 27. maj | [[Genova]] – [[Cuneo]] | 263 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Luigi Giacobbe]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Luigi Giacobbe]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 28. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 11 | style="text-align:center;"| 29. maj | [[Cuneo]] – [[Torino]] | 252 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Francesco Camusso]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Francesco Camusso]]|ITA|1861}} |- ! | style="text-align:center;"| 30. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"| 12 | style="text-align:center;"| 31. maj | [[Torino]] – [[Milano]] | 263 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Ambrogio Morelli]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Francesco Camusso]]|ITA|1861}} |- |colspan="2" align=center| Skupaj |colspan="7" align="center"| 3012 km |- |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku |} === Rožnata majica === {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:40em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="BRI 1931"/><ref name="ILfinalsp1">{{navedi splet|url=http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&f=625&p=1&c=1#page/1/mode/1up|title=Il XIX Giro d'Italia, ricco di lotta e d'imprevisti si e chiuso con lat vittoria del "garibaldino" Camusso|newspaper=Il Littoriale|date=1 June 1931e|location=Milano|page=1|access-date=7 July 2013|language=it|trans-title=The 19th Giro d'Italia, full of struggle and unexpected events, ended with a victory for the "garibaldino" Camusso|archive-url= https://web.archive.org/web/20180809175457/http://dlib.coninet.it/bookreader.php?&f=625&p=1&c=1#page/1/mode/2up|archive-date=9 August 2018|url-status=live}}</ref><ref name="elm 12andfinal">{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1931/06/01/MD19310601-002.pdf |title=El "comingman" Camusso definitive vencedor de la Vuelta a Italia |language=es |date=1 June 1931 |page=2 |newspaper=El Mundo Deportivo |publisher=El Mundo Deportivo S.A. |access-date=27 May 2012 |trans-title=The "comingman" Camusso definitive winner of the Tour of Italy|df=dmy }}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Francesco Camusso]]|ITA|1861}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=Pink jersey]] | {{ct|Gloria|1931}} |align="right"| {{nowrap|102h 40' 46"}} |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Luigi Giacobbe]]|ITA|1861}} | {{ct|Maino|1931}} |align="right"| + 2' 47" |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Luigi Marchisio]]|ITA|1861}} | {{ct|Legnano|1931}} |align="right"| + 6' 15" |- !style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Aristide Cavallini]]|ITA|1861}} | — |align="right"| + 10' 15" |- !style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Ettore Balmamion]]|ITA|1861}} | — |align="right"| + 12' 15" |- !style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Augusto Zanzi]]|ITA|1861}} | {{ct|Ganna|1931}} |align="right"| + 12' 16" |- !style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Antonio Pesenti (kolesar)|Antonio Pesenti]]|ITA|1861}} | — |align="right"| + 13' 50" |- !style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Ambrogio Morelli]]|ITA|1861}} | {{ct|BIA|1931}} |align="right"| + 16' 59" |- !style="text-align:center"| 9 | {{flagathlete|[[Felice Gremo]]|ITA|1861}} | {{ct|Legnano|1931}} |align="right"| + 27' 05" |- !style="text-align:center"| 10 | {{flagathlete|[[Eugenio Gestri]]|ITA|1861}} | {{ct|Legnano|1931}} |align="right"| + 32' 25" |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1931]] [[Kategorija:1931 v športu]] do8khqo0d0vi33fig9hnsiu3swiefrw 0 550387 6682452 6349009 2026-05-29T00:54:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682452 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 1914 | image = Giro Italia 1914-map.png | image_size = 350 | image_caption = Trasa dirke | date = 24. maj–7. junij | stages = 8 | distance = 3162 | unit = km | time = 135h 17' 56" | first = [[Alfonso Calzolari]] | first_nat = ITA | first_natvar = 1861 | first_team = {{ct|Stucchi|1914}} | second = [[Pierino Albini]] | second_nat = ITA | second_natvar = 1861 | second_team = Globo-Dunlop | third = [[Luigi Lucotti]] | third_nat = ITA | third_natvar = 1861 | third_team = {{ct|Maino|1914}} | team = {{ct|Stucchi|1914}} | previous = [[Dirka po Italiji 1913|1913]] | next = [[Dirka po Italiji 1919|1919]] }} '''Dirka po Italiji 1914''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1914}}) je 6. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[24. maj]]a v [[Milano|Milanu]] in končala [[7. junij]]a v Milanu, potekala je zadnjič pred prekinitvijo zaradi izbruha [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], naslednjič je potekala leta [[Dirka po Italiji 1919|1919]].<ref name="BRI 1914-2"/> Sodelovalo je 98 kolesarjev iz sedmih ekip in privatnih kolesarjev. Skupno zmago je prvič osvojil [[Alfonso Calzolari]] ({{ct|Stucchi|1914}}), drugo mesto [[Pierino Albini]] (Globo-Dunlop), tretje pa [[Luigi Lucotti]] ({{ct|Maino|1914}}).<ref name="elm finals">{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1914/06/11/MD19140611-003.pdf|title=La Vuelta De Italia|language=es|date=11 June 1914|page=3|publisher=El Mundo Deportivo|access-date=12 May 2020|format=PDF|trans-title=The Giro d'Italia|archive-date=14 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160314142949/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD02/HEM/1914/06/11/MD19140611-003.pdf}}</ref> == Ekipe == {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|Alcyon|1914}} * {{ct|Atala|1914}} * {{ct|Bianchi|1914}} * {{ct|Ganna|1914}} * Globo * {{ct|Maino|1914}} * {{ct|Stucchi|1914}} {{Div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="BRI 1914-2">{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1914.html |title=1914 Giro d'Italia |work=Bike Race Info |author= Bill and Carol McGann |publisher=Dog Ear Publishing|access-date=2012-07-10}}</ref><ref name="CR 14">{{navedi splet|url=http://www.cyclingrevealed.com/timeline/Race%20Snippets/GdI/GdI_1914.htm |title=1st Timed Giro... Calzolari Dominates |work=CyclingRevealed |author=Barry Boyce |publisher=CyclingRevealed|access-date=2012-07-10}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec ! scope="col" |Vodilni |- !style="text-align:center"|1 | 24. maj | [[Milano]] – [[Cuneo]] |style="text-align:center"| 420 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Angelo Gremo]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Angelo Gremo]]|ITA|1861}} |- ! | 25. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|2 | 26. maj | [[Cuneo]] – [[Lucca]] |style="text-align:center"| 340,5 km | style="text-align:center;"| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Alfonso Calzolari]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfonso Calzolari]]|ITA|1861}} |- ! | 27. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|3 | 28. maj | [[Lucca]] – [[Rim]] |style="text-align:center"| 430 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Costante Girardengo]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfonso Calzolari]]|ITA|1861}} |- ! | 29. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|4 | 30. maj | [[Rim]] – [[Avellino]] |style="text-align:center"| 365,4 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Giuseppe Azzini]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfonso Calzolari]]|ITA|1861}} |- ! | 31. maj |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|5 | 1. junij | [[Avellino]] – [[Bari]] |style="text-align:center"| 328,7 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Giuseppe Azzini]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Giuseppe Azzini]]|ITA|1861}} |- ! | 2. junij |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|6 | 3. junij | [[Bari]] – [[L'Aquila]] |style="text-align:center"| 428 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Luigi Lucotti]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfonso Calzolari]]|ITA|1861}} |- ! | 4. junij |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|7 | 5. junij | [[L'Aquila]] – [[Lugo, Emilija - Romanja|Lugo]] |style="text-align:center"| 429,1 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Pierino Albini]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfonso Calzolari]]|ITA|1861}} |- ! | 6. junij |colspan="6" style="text-align:center;"| ''dan počitka'' |- !style="text-align:center"|8 | 7. junij | [[Lugo, Emilija - Romanja|Lugo]] – [[Milano]] |style="text-align:center"| 420,3 km | style="text-align:center;"| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Pierino Albini]]|ITA|1861}} | {{flagathlete|[[Alfonso Calzolari]]|ITA|1861}} |- ! | colspan="2" style="text-align:center;"| Skupaj | colspan="5" style="text-align:center;"| 3162 km |} == Končna razvrstitev == === Skupni seštevek === {| class="wikitable plainrowheaders" style="width:45em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–8)<ref name="elm finals"/><ref name="CA GC">{{navedi splet |url=http://www.cyclingarchives.com/ritfiche.php?ritid=9422#first |title=Giro d'Italia 1914 |work=Cycling Archives |access-date=16 April 2013 |archive-date=2021-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210428013715/http://www.cyclingarchives.com/ritfiche.php?ritid=9422#first |url-status=dead }}</ref><ref name="LS 8">{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,5/articleid,1188_01_1914_0157_0005_24846047/|title=Albini primo nell' ultima tappa|language=it|date=8 June 1914|page=5|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Albini first in the final stage|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211194559/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,5/articleid,1188_01_1914_0157_0005_24846047/|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- !style="text-align:center"| 1 | {{flagathlete|[[Alfonso Calzolari]]|ITA|1861}} | {{ct|Stucchi|1914}} |align="right"| {{nowrap|135h 17' 56"}} |- !style="text-align:center"| 2 | {{flagathlete|[[Pierino Albini]]|ITA|1861}} | Globo |align="right"| + 1h 57' 26" |- !style="text-align:center"| 3 | {{flagathlete|[[Luigi Lucotti]]|ITA|1861}} | {{ct|Maino|1914}} |align="right"| + 2h 04' 23" |- !style="text-align:center"| 4 | {{flagathlete|[[Clemente Canepari]]|ITA|1861}} | {{ct|Stucchi|1914}} |align="right"| + 3h 01' 12" |- !style="text-align:center"| 5 | {{flagathlete|[[Enrico Sala]]|ITA|1861}} | — |align="right"| + 3h 59' 45" |- !style="text-align:center"| 6 | {{flagathlete|[[Carlo Durando]]|ITA|1861}} | {{ct|Maino|1914}} |align="right"| + 5h 12' 12" |- !style="text-align:center"| 7 | {{flagathlete|[[Ottavio Pratesi]]|ITA|1861}} | {{ct|Alcyon|1914}} |align="right"| + 9h 21' 47" |- !style="text-align:center"| 8 | {{flagathlete|[[Umberto Ripamonti]]|ITA|1861}} | — |align="right"| + 17h 21' 08" |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|1914]] [[Kategorija:1914 v športu]] 2jd5t7ach2ytlt3hl78i38ro9mcpekn 0 552336 6682551 6682168 2026-05-29T11:09:31Z ~2026-31904-00 260756 6682551 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar|name=Jordan Clarkson|image=Cleveland Cavaliers vs. Brooklyn Nets (47112577701).jpg|caption=Clarkson igra za moštvo [[Cleveland Cavaliers]] (2019)|image_size=|number=00|team=Utah Jazz|position=[[Branilec (košarka)]] / [[Organizator (košarka)]]|league=[[National Basketball Association|NBA]]|nationality=filipinsko-ameriška|weight_lb=194|high_school=[[Karen Wagner High School|Karen J. Wagner]] ([[San Antonio, Teksas]])|college=* [[Tulsa Golden Hurricane men's basketball|Tulsa]] (2010–2012) * [[Missouri Tigers men's basketball|Missouri]] (2013–2014)|draft_year=2014|draft_round=2|draft_pick=46|draft_team=[[Washington Wizards]]|career_start=2014|career_end=|highlights=* [[NBA Sixth Man of the Year Award|NBA Sixth Man of the Year]] ({{nbay|2020|end}}) * [[NBA All-Rookie First Team]] ({{nbay|2014|end}}) * Second-team All-[[Southeastern Conference|SEC]] (2014) * First-team All-[[Conference USA|C-USA]] (2012) * C-USA All-Freshman Team (2011)|medal_templates=|bbr=clarkjo01}}{{Grob prevod|angleščina|datum=november 2023}} '''Jordan Taylor Clarkson''', [[Filipinci|filipinsko]]-[[Američani|ameriški]]<ref name="Citizenship Citation PH Passport Proof">{{Navedi splet|url=http://www.philstar.com/sports/2015/08/25/1492076/look-jordan-clarkson-ph-passport|title=Jordan Clarkson PH passport|website=Philippine Star|accessdate=August 31, 2015}}</ref><ref name="Citizenship Citation A">{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|website=CNN Philippines|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Citizenship Citation C">{{Navedi splet|url=https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|title=NBA's Jordan Clarkson could visit during Jones Cup|website=China Post|date=August 28, 2015|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170429/https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|url-status=dead}}</ref> [[Košarka|košarkar]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Tampa, Florida]], [[Združene države Amerike]]. Poklicno igra za Utah Jazz v [[NBA|Nacionalne košarkarske zveze]] (NBA). Pred igranjem za Jazz je Clarkson igral dve sezoni univerzitetne košarke za Tulso, nato pa prestopil v Missouri, kjer si je prislužil čast za drugo moštvo na vseh konferencah v jugovzhodni konferenci (SEC). Leta 2014 je opustil zadnji letnik na kolidžu, da bi se prijavil na nabor NBA, kjer so ga Washington Wizards izbrali v drugem krogu z 46. mestom, nato pa ga takoj zamenjali za [[Los Angeles Lakers]]. Clarkson je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. Leta 2018 je bil zamenjan za Cavaliers, decembra 2019 pa za Jazz. Dne 24. marca 2015 je skupaj z Jeremyjem Linom postal prvi azijsko-ameriški začetni igralec v zgodovini lige NBA. Leta 2021 je bil Clarkson razglašen za šestega igralca leta v ligi NBA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/cavaliers/photogallery/clarkson-facts-stats|title=10 Facts and Stats About Jordan Clarkson|website=NBA|date=February 8, 2018}}</ref> == Zgodnje življenje in srednješolska kariera == Clarkson se je rodil v Tampi na Floridi Afroameričanu Miku Clarksonu in filipinski Američanki Annette Tullao Davis. Davisova mati, Marcelina Tullao Kingsolver, je bila iz Bacolorja, Pampanga, Filipini.<ref>{{Navedi novice|first=Sam|last=Laird|title=Lakers start first Asian-American backcourt in NBA history|date=March 26, 2015|work=Mashable|url=https://mashable.com/2015/03/25/lakers-start-first-asian-american-backcourt-in-nba-history/|accessdate=January 18, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|title=Jordan Clarkson's biggest fan? His Lola Marcelina|last=Corp|first=ABS-CBN|website=ABS-CBN SPORTS|language=en|accessdate=October 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191021200828/https://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|archivedate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sports.inquirer.net/317553/clarksons-dream-deferred-no|title=Clarkson's dream deferred no more|last=Della|first=Percy D.|website=sports.inquirer.net|date=August 31, 2018|language=en|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Oba njegova starša sta služila v [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojaškem letalstvu Združenih držav]] in sta se ločila, ko je bil Clarkson mlad, Clarksonov oče pa se je kasneje ponovno poročil z Janie Clarkson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/sports/lakers/la-sp-lakers-jordan-clarkson-20150104-story.html|title=Father's diagnosis affected Jordan Clarkson on the court|date=January 4, 2015|website=Los Angeles Times|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dailynews.com/sports/20150331/lakers-rookie-jordan-clarkson-finds-inspiration-from-his-father-coach-friend-cancer-survivor|title=Lakers' rookie Jordan Clarkson finds inspiration from his father – coach, friend, cancer survivor|date=April 1, 2015|website=Daily News|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Pri šestih letih se je preselil v [[San Antonio, Teksas|San Antonio v Teksasu]].<ref>{{Navedi novice|last=Flores|first=David|title=Wagner grad Clarkson makes first NBA start in Lakers' loss to Spurs|date=January 24, 2015|work=Kens5.com|url=http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150810153714/http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archivedate=August 10, 2015}}</ref> Obiskoval je srednjo šolo Karen Wagner v San Antoniu. Kot dijak drugega letnika je dosegal povprečno 10 točk na tekmo in mu je bila podeljena častna omemba v vseh distriktih. Kot mladenič je povprečno dosegal 20 točk, izvedel šest skokov in naredil štiri podaje na tekmo, kar je pripomoglo k postavitvi rekorda njegove ekipe na 32–8 ter doseganju državnega polfinala v razredu 5A.<ref name="bio">{{Navedi splet|url=http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|title=Jordan Clarkson Bio|website=MUTigers.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|archivedate=June 12, 2015}}</ref> Na dan 11. novembra 2009 je Clarkson podpisal nacionalno pismo o nameri za sodelovanje v univerzitetni košarkarski ekipi na Univerzi v Tulsu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|title=Tulsa Basketball Signs Three Prep Seniors|website=TulsaHurricane.com|date=November 11, 2009|accessdate=July 8, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714190149/http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|archivedate=July 14, 2014}}</ref> Že starejši je v povprečju dosegel 18,9 točke, 6,1 skoka, 3,4 asistence in 2,1 ukradene žoge, kar je pripomoglo k zgodovinskemu dosežku njegove ekipe s rekordom 38–2, a so na koncu izpadli v polfinalu državnega prvenstva. Poleg tega je bil imenovan za igralca leta na srednji šoli San Antonio. == Fakultetna kariera == === Tulsa === V njegovi novi sezoni v Tulsi je bil Clarkson v letu 2011 imenovan v ekipo za vse novince konference ZDA, potem ko je bil štirikrat imenovan za novinca tedna v letih 2010–11. Na 27 tekmah, kjer je začel devetkrat, je povprečno dosegal 11,5 točke, 2,1 skoka in 1,9 podaje v 24,9 minutah na tekmo.<ref name="stats">{{Navedi splet|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/jordan-clarkson-1.html|title=Jordan Clarkson Stats|website=Sports-Reference.com|accessdate=July 8, 2014}}</ref> V njegovi drugi sezoni je bil imenovan v prvo ekipo All-Conference USA in ekipo NABC All-District 11. Na 31 tekmah (vse začetne postave) je v povprečju dosegal 16,5 točke, 3,9 skoka in 2,5 podaje v 33,9 minutah na tekmo. === Missouri === [[Slika:Jordan_Clarkson_with_Missouri_in_2014.jpg|desno|sličica| Clarkson z Missouri leta 2014]] Maja 2012 je Clarkson prestopil v Missouri<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbssports.com/collegebasketball/eye-on-college-basketball/18984674/tulsa-transfer-jordan-clarkson-headed-to-missouri|title=Tulsa transfer Jordan Clarkson headed to Missouri|website=CBSSports.com|date=May 7, 2012|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in nato prekinil sezono 2012–13 zaradi pravil o prestopih NCAA. V mladinski sezoni z rdečim dresom je bil leta 2014 imenovan v drugo ekipo All-SEC. Januarja 2014 je bil prav tako uvrščen na seznam najboljših 25 igralcev za nagrado Wooden Award Midseason in prejel tri nagrade za igralca tedna jugovzhodne konference. Na 35 tekmah (vse starte) je povprečno dosegal 17,5 točk, 3,8 skoka, 3,4 podaje in 1,1 ukradene žoge v 35,1 minutah na tekmo. Na dan 31. marca 2014 se je Clarkson prijavil za sodelovanje v naboru NBA, s tem pa je opustil svoje zadnje leto študija.<ref>{{Navedi splet|url=http://espn.go.com/nba/draft2014/story/_/id/10701976/missouri-tigers-jordan-clarkson-nba-draft|title=Jordan Clarkson chooses NBA draft|publisher=ESPN|date=March 31, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> == Poklicna kariera == === Los Angeles Lakers (2014–2018) === [[Slika:Jordan_Clarkson_vs_Otto_Porter.jpg|levo|sličica|240x240_pik| Clarkson dribla proti Ottu Porterju leta 2015.]] Dne 26. junija 2014 je bil Clarkson izbran kot 46. na naboru lige NBA 2014 s strani Washington Wizards. Nato je bil na noči nabora zamenjan za denarno nadomestilo v [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140626_clarkson_draftrights|title=Lakers Acquire Draft Rights to Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=June 26, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140707clarkson_introduced|title=Lakers Introduce Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=July 7, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in se pridružil ekipi za poletno ligo NBA 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140701summer_invitees|title=Lakers Announce 2014 Summer League Invitees and Schedule|website=NBA.com|date=July 1, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> Dne 25. avgusta 2014 je podpisal pogodbo z Lakersi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140825jordanclarkson_signed|title=Lakers Sign Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=August 25, 2014|accessdate=August 25, 2014}}</ref> Med svojo prvo sezono je prejel več nalog za razvojno ekipo Los Angeles D-Fenders v ligi NBA,<ref>{{Navedi splet|url=http://dleague.nba.com/news/assignments/|title=2014–15 NBA Assignments|website=NBA.com|accessdate=December 6, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906020056/http://dleague.nba.com/news/assignments/|archivedate=September 6, 2015}}</ref> in večino prve polovice sezone ni igral za Lakers. Kljub temu je na koncu za Lakerse odigral 38 iger, večinoma kot [[Organizator (košarka)|čuvaj točk]], in kot začetnik v povprečju dosegal 15,8 točke, 5,0 podaje in 4,2 skoka.<ref name="pincus_05182015">{{Navedi novice|last=Pincus|first=Eric|title=Jordan Clarkson named to NBA all-rookie first team|date=May 18, 2015|work=Los Angeles Times|url=http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521035744/http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archivedate=May 21, 2015}}</ref> Dne 24. marca 2015 je dosegel najboljšo igro sezone s 30 točkami in 7 podajami ob porazu proti Oklahoma City Thunder.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|title=Lakers at Thunder|website=[[NBA]]|accessdate=March 25, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113032356/http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|archivedate=January 13, 2016}}</ref> Začela sta skupaj z Jeremyjem Linom in postala prva azijsko-ameriška začetnica v zadnjem polju v zgodovini lige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SRBU74b6ZAE|title=Lin and Clarkson Become NBA's First Asian-American Starting Backcourt|last=NBA|date=March 25, 2015}}</ref> Dne 30. marca in 1. aprila je Clarkson zabeležil zaporedne dvojne dvojčke. Za sezono je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. V predhodnih 30 letih so bili samo štirje drugi izbori drugega kroga, ki so bili imenovani v prvo ekipo.<ref>{{Navedi novice|last=Walentik|first=Steve|title=Clarkson named to NBA All-Rookie first team|date=May 18, 2015|work=Columbia Daily Tribune|url=https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107113815/https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archivedate=November 7, 2017}}</ref> Clarkson je, potem ko se je pridružil Lakersom, zaradi svoje filipinske dediščine in obstoječe baze oboževalcev ekipe NBA v državi pridobil ogromno privržencev na Filipinih.<ref>{{Navedi novice|last=Cacciola|first=Scott|title=In the Philippines, Everyone Knows Jordan Clarkson's Name|url=https://www.nytimes.com/2021/04/05/sports/nba-jazz-jordan-clarkson-philippines.html|accessdate=April 5, 2021|work=The New York Times|date=April 5, 2021}}</ref> Na dan 3. novembra 2015 je Clarkson dosegel rekordnih 30 točk v svoji karieri, čeprav je bil poražen proti [[Denver Nuggets]] s 120–109.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|title=Faried leads Nuggets' surge past winless Lakers, 120-109|website=[[NBA]]|accessdate=|archivedate=2016-01-11|last=Guinhawa|first=Angelo|date=November 4, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111033815/http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|url-status=bot: unknown}}</ref> 12. februarja 2016 je sodeloval v ekipi ZDA na tekmovanju Rising Stars Challenge, kjer je v zmagi proti ekipi World dosegel 25 točk, 5 skokov, 5 podaj in 4 ukradene žoge.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/news/as.rising.stars/2016-rising-stars-challenge-event-page/|title=USA downs World in BBVA Rising Stars, LaVine gets MVP|website=[[NBA]]}}</ref> Na 7. julija 2016 je Clarkson ponovno podpisal štiriletno pogodbo z Lakersi, vredno 50 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/160707clarksondengzubac|title=Lakers Sign Clarkson, Deng, and Zubac – Los Angeles Lakers|website=[[NBA]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.usatoday.com/story/sports/nba/2016/07/07/the-latest-currys-wife-regrets-calling-nba-rigged/86800200/|title=The Latest: Lakers announce signing Deng, Zubac, Clarkson|website=USA Today}}</ref> Na odprtju sezone Lakersov 26. oktobra 2016 je Clarkson s klopi dosegel rekord ekipe s 25 točkami pri zmagi s 120–114 nad Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899415|title=Young Lakers roar past Rockets 120–114 to win Walton's debut|website=ESPN.com|date=October 26, 2016|accessdate=October 27, 2016}}</ref> 15. novembra 2016 je zabeležil pet ukradenih žog v karieri pri zmagi s 125–118 nad Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899607|title=Russell, Randle push surging Lakers past Nets, 125–118|website=ESPN.com|date=November 15, 2016|accessdate=November 16, 2016}}</ref> 12. marca 2017 je dosegel rekord kariere s 30 točkami s klopi v porazu s 118–116 proti Philadelphia 76ers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900385|title=Saric, Okafor lead 76ers past Lakers 118–116|website=ESPN.com|date=March 12, 2017|accessdate=March 13, 2017}}</ref> 24. marca 2017 je dosegel rekord v karieri 35 točk in osem trojk pri zmagi s 130–119 po podaljšku nad Minnesota Timberwolves.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900475|title=Lakers beat Wolves 130–119 in OT to snap 6-game skid|website=ESPN.com|date=March 24, 2017|accessdate=March 25, 2017}}</ref> Na dan 13. novembra 2017 je Clarkson dosegel rekord sezone z 25 točkami v 26 minutah, igrajoč s klopi pri zmagovalnem rezultatu 100:93 proti Phoenix Suns.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400974947|title=Clarkson scores 25, Lakers beat Suns 100–93|website=ESPN.com|date=November 13, 2017|accessdate=November 13, 2017}}</ref> Nato je 19. januarja 2018 postavil nov rekord v sezoni z 33 točkami v zmagi 99–86 proti Indiana Pacers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975419|title=Clarkson leads Lakers to 99–86 win over Pacers|website=ESPN.com|date=January 19, 2018|accessdate=January 19, 2018}}</ref> === Cleveland Cavaliers (2018–2019) === Že 8. februarja 2018 je bil Clarkson zamenjan skupaj z Larryjem Nanceom Jr. in to v korist [[Cleveland Cavaliers]], in sicer za Isaiaha Thomasa, Channinga Fryeja ter izbranca prvega kroga nabora 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers Acquire Jordan Clarkson and Larry Nance Jr. From Lakers|url=http://www.nba.com/cavaliers/releases/clarkson-lnance-trade-180208|website=NBA.com|accessdate=February 8, 2018|date=February 8, 2018}}</ref> V svojem prvem nastopu za Cavaliers, ki se je zgodil tri dni kasneje, je Clarkson dosegel 17 točk pri zmagi s 121:99 nad [[Boston Celtics]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975581|title=Truth is: Cavaliers beat Celtics 121–99 on Paul Pierce's day|website=ESPN.com|date=February 11, 2018|accessdate=February 11, 2018}}</ref> Cavaliers so nato napredovali do finala lige NBA 2018, vendar so jih v štirih tekmah premagali Golden State Warriors. Dne 12. decembra 2018 je Clarkson prispeval 28 točk pri zmagovalnem rezultatu 113–106 nad [[New York Knicks]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071087|title=Hood's late basket sends Cavs past Knicks 113–106|website=ESPN.com|date=December 12, 2018|accessdate=December 27, 2018}}</ref> 13. februarja 2019 pa je dosegel svoj karierni rekord s 42 točkami v porazu s 148–139 po trojnem podaljšku proti Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071526|title=Russell scores 36, Nets outlast Cavaliers 148–139 in 3OTs|website=ESPN.com|date=February 13, 2019|accessdate=February 14, 2019}}</ref> === Utah Jazz (2019–danes) === Na dan 24. decembra 2019 je bil Clarkson zamenjan za Utah Jazz v zameno za Danteja Exuma in dva prihodnja izbora drugega kroga nabora.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz acquire guard Jordan Clarkson|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-acquire-guard-jordan-clarkson|website=NBA.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Jasen|last=Lee|title=Jazz Players React to News of Dante Exum Trade|url=https://www.deseret.com/sports/2019/12/23/21036000/utah-jazz-players-react-to-news-of-dante-exum-trade-cleveland-jazz-get-jordan-clarkson-in-jeff-green|website=Deseret.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref> 30. januarja 2020 je na tekmi proti Denver Nuggets, ki se je končala z rezultatom 100–106 v korist [[Denver Nuggets]], dosegel rekord sezone s 37 točkami.<ref>{{Navedi splet|last=Todd|first=Sarah|date=January 31, 2020|title=Earning the opportunity: Even though Jordan Clarkson missed two big shots down the stretch against the Nuggets, his 37 points gave the Jazz a chance at the end|url=https://www.deseret.com/sports/2020/1/31/21115545/jordan-clarkson-utah-jazz-loss-denver-nuggets-donovan-mitchell-quin-snyder-37-points|accessdate=November 21, 2020|website=Deseret News|language=en}}</ref> Na 21. novembra 2020 je Clarkson z Jazzi znova podpisal štiriletno pogodbo v vrednosti 52 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Reports: Jazz to sign Derrick Favors, re-sign Jordan Clarkson |url=https://www.nba.com/news/reports-jazz-to-sign-derrick-favors-re-sign-jordan-clarkson|accessdate=November 21, 2020|website=NBA.com}}</ref> 15. februarja 2021 je Clarkson z zmago nad Philadelphio 76ers z rezultatom 134–123 postavil rekord sezone z 40 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://clutchpoints.com/jazz-news-jordan-clarkson-on-outdueling-ben-simmons-with-scintillating-40-point-night/|title=Jazz's Jordan Clarkson on outdueling Ben Simmons with scintillating 40-point night|website=ClutchPoints|last=Cruz|first=Mike|date=February 16, 2021|accessdate=February 19, 2021}}</ref> Sezono 2020–2021 je zaključil z povprečjem kariere 18,4 točk na tekmo ter vodil ligo NBA s 203 uspešnimi meti za tri točke s klopi. Prejel je nagrado NBA za šestega igralca leta pred soigralcem pri Jazzu, Joejem Inglesom, ki je bil drugi. Clarkson je bil prvi igralec Utah Jazz-a, ki je osvojil to nagrado.<ref>{{Navedi novice|first=Eric|last=Walden|title=Utah Jazz guard Jordan Clarkson wins Sixth Man of the Year award|date=May 25, 2021|work=The Salt Lake Trubune|url=https://www.sltrib.com/sports/jazz/2021/05/24/utah-jazz-guard-jordan/|accessdate=May 25, 2021}}</ref> 28. oktobra 2021 sta Clarkson in Jalen Green postala prva dva igralca filipinskega porekla, ki sta igrala na isti tekmi lige NBA pravočasno za praznovanje Noči filipinske dediščine Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|last=Ireland|first=Kyle|title=Clarkson, Green Become First Two Players Of Filipino Descent To Play In Same NBA Game|url=https://kslsports.com/471155/clarkson-green-become-first-two-players-of-filipino-descent-to-play-in-same-nba-game/|website=kslsports.com|accessdate=January 18, 2023|date=October 29, 2021}}</ref> 12. marca 2022 je Clarkson zmagal proti Sacramento Kings s 134–125 in dosegel rekord kariere z 45 točkami, pri metu 15 od 21 iz igre.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson drops career-high 45 as Jazz withstand Fox's 41|url=https://www.nba.com/game/sac-vs-uta-0022101010|website=NBA.com|language=en|date=March 13, 2022}}</ref> Clarkson je 15. decembra 2022 vodil Jazze do zmage s 132–129 po podaljšku nad New Orleans Pelicans z doseženimi 39 točkami in 8 skoki.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson scores 39 points, Jazz outlast Pelicans in OT|url=https://www.cachevalleydaily.com/news/archive/2022/12/16/clarkson-scores-39-points-jazz-outlast-pelicans-in-ot/|accessdate=2022-11-18|language=en-US}}</ref> 14. januarja 2023 pa je med porazom proti Philadelphia 76ers s 118–117 dosegel 38 točk ter zbral 9 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=76ers 118-117 Jazz (Jan 14, 2023) Game Recap|url=https://www.espn.com/nba/recap/_/gameId/401468801|website=ESPN|accessdate=2023-05-27|language=en}}</ref> Clarkson je 7. julija 2023 podpisal podaljšanje pogodbe z Jazzi.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz Sign Jordan Clarkson to Contract Extension|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-sign-jordan-clarkson-to-contract-extension|date=July 7, 2023|accessdate=July 17, 2023|website=NBA.com}}</ref> == Reprezentančna kariera == [[Slika:Bongbong_Marcos_in_Dominican_Republic_v_Philippines_FBWC_2.jpg|desno|sličica| Clarkson (desno) in drugi člani filipinske reprezentance pozirajo s filipinskim predsednikom Bongbongom Marcosom]] Že leta 2011 so potekali pogovori, ali naj Clarkson zaigra za filipinsko reprezentanco, imenovano tudi Gilas.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/fibaworldcup/articles/378605/gilas-pilipinas-coach-chot-reyes-hits-out-at-asian-games-for-barring-andray-blatche|title=Gilas Pilipinas coach Chot Reyes hits out at Asian Games for barring Andray Blatche|website=GMA News Online|accessdate=February 6, 2015}}</ref> Kljub temu Clarkson ni izpolnjeval pogojev FIBA za filipinskega državljana, saj je filipinski potni list pridobil po dopolnjenem 16. letu. Kljub temu pa je upravičen igrati kot "naturalizirani" igralec.<ref>{{Navedi splet|title=Gilas Pilipinas to 'do everything' to have Jordan Clarkson for Fiba World Cup|url=https://sports.inquirer.net/339682/gilas-pilipinas-to-do-everything-to-have-jordan-clarkson-for-2019-fiba-world-cup-china|website=sports.inquirer.net|date=February 25, 2019|accessdate=February 25, 2019|language=en}}</ref> Clarkson je avgusta 2015 obiskal Filipine na povabilo Mannyja Pangilinana, ki je bil takrat predsednik Samahang Basketbol ng Pilipinas (SBP), nacionalne košarkarske zveze Filipinov. Obiskal je trening Gilasa in izpolnjeval svoje obveznosti kot podpornik pametnih komunikacij. Pangilinan je bil tudi predsednik vodstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson-to-help-gilas-shoot-for-olympic-slot|title=Clarkson to help Gilas shoot for Olympic slot|last=Julius Manicad|archivedate=December 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222010101/http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson%2Dto%2Dhelp%2Dgilas%2Dshoot%2Dfor%2Dolympic%2Dslot|accessdate=August 24, 2015}}</ref> V intervjuju je izvršni direktor SBP, Sonny Barrios, potrdil, da Clarkson že od svojega 12. leta ima filipinski potni list in ni potreboval naturalizacije, da bi zastopal Filipine na mednarodnih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|publisher=CNN Philippines|last=Paolo del Rosario|accessdate=August 24, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref> Kljub temu se Clarkson ni uvrstil v finale zaradi prekrivanja urnika z Los Angeles Lakers. Kljub njihovemu dovoljenju za igranje je kolektivna pogodba NBA zahtevala, da reprezentančna igra ne sme vplivati na obveznosti Lakersovih igralcev, ki so se morali javiti 28. septembra. Turnir pa je trajal do 3. oktobra.<ref>{{Navedi splet|url=http://bleacherreport.com/articles/2563000-jordan-clarkson-left-off-gilas-pilipinas-2015-fiba-asia-championship-roster|title=Jordan Clarkson Left off Gilas Pilipinas 2015 FIBA Asia Championship Roster|first=Mike|last=Chiari|website=Bleacher Report}}</ref> Clarkson je bil razočaran, ker ni mogel zastopati Filipinov na azijskem prvenstvu FIBA 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://pba.inquirer.net/60436/jordan-clarkson-statement-on-missing-gilas-fiba-asia-stint|title=Jordan Clarkson statement on missing Gilas' Fiba Asia stint|last=INQUIRER.net|date=September 9, 2015}}</ref> Sprva je bil v skupini 17 igralcev filipinske reprezentance za zadnji [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 2016|olimpijski kvalifikacijski turnir za OI v Riu 2016]],<ref>[http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list Gilas Pilipinas pool for Olympic wildcard qualifier bared; Castro, Fajardo lead 17-man list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016013841/http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list|date=October 16, 2015}}</ref> vendar je bila zaradi časovnih omejitev in zapletenega postopka upravičenosti ekipa prisiljena izbrati Andraya Blatcheja kot naturaliziranega igralca zaradi potrebe po večji postavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/04/12/16/clarkson-wont-join-gilas-for-olympic-qualifiers|title=Clarkson won't join Gilas for Olympic qualifiers|last=<!--None listed-->|date=April 12, 2016}}</ref> Avgusta 2018 je NBA liga Clarkstonu dovolila igranje za filipinsko reprezentanco na azijskih igrah 2018, ki so potekale od 18. avgusta do 2. septembra 2018. To je bil izjemen dogodek, saj je bilo to prvič, da je Clarkson igral za Filipine.<ref>{{Navedi splet|title=Change of plans, NBA clears Jordan Clarkson to play in Asian Games|url=https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=August 15, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180817135634/https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|archivedate=August 17, 2018}}</ref> Njegova prva tekma z reprezentanco je bila proti Kitajski, kjer je zbral največ točk med vsemi igralci z 28, vendar je bil rezultat 82:80 v prid Kitajske.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24433394/jordan-clarkson-scores-28-gilas-pilipinas-loses-china|title=Clarkson scores 28 but Gilas Pilipinas loses to China|date=August 21, 2018}}</ref> V drugi tekmi je Clarkson ponovno izstopal z 25 točkami, vendar ekipi ni uspelo premagati Koreje, kar je pomenilo padec iz stopničk.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/08/27/18/asian-games-south-korea-knocks-out-jordan-clarkson-philippines|title=Asian Games: South Korea knocks out Jordan Clarkson, Philippines|last=<!--None listed-->|date=August 27, 2018}}</ref> Kljub temu je Clarkson dosegel svojo prvo zmago z reprezentanco, premagal je Japonsko s 113:80, pri čemer je dosegel 22 točk, šest skokov in devet podaj.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24499668/gilas-pilipinas-pounds-japan-moves-playoff-5th-place|title=Gilas Pilipinas pounds Japan, moves on to playoff for 5th place|date=August 28, 2018}}</ref> Turnir je končal s še eno zmago, ko je premagal Sirijo s 109–55 in dosegel 29 točk, s čimer so Filipinom priborili peto mesto, najboljše v zadnjih 16 letih.<ref>{{Navedi splet|last=Go|first=Beatrice|title=Gilas drubs Syria for 5th place Asiad finish|url=https://www.rappler.com/sports/specials/asian-games/210852-results-basketball-philippines-vs-syria-game-august-31-2018|website=Rappler|accessdate=December 24, 2019|date=August 31, 2018}}</ref> Avgustu 2022 je SBP objavil, da je sprejel Clarksona kot naturaliziranega igralca za četrto okno azijskih kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo 2023]] in prihodnje turnirje FIBA.<ref>{{Navedi splet|last=Agcaoili|first=Lance|title=chaolua tv|url=https://chaoluatv.net/|website=INQUIRER.net|accessdate=January 18, 2023|language=en|date=August 9, 2022|archive-date=2023-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20231214002132/https://chaoluatv.net/|url-status=dead}}</ref> 25. avgusta 2022 je Clarkson debitiral na FIBA in dosegel 27 točk v porazu proti Libanonu v azijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo FIBA.<ref>{{Navedi splet|title=Breaking down Jordan Clarkson's post-game banter with Lebanon and FIBA debut|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/asian-qualifiers/news/breaking-down-jordan-clarkson-s-post-game-banter-with-lebanon-and-fiba-debut|accessdate=August 27, 2022|website=FIBA.basketball|language=en}}</ref> Clarkson je bil med 21 igralci, ki so bili izbrani za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo FIBA 2023]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/the-21-man-gilas-pool-for-2023-fiba-world-cup-a795-20230606|title=Clarkson, Brownlee, Kouame head 21-man Gilas pool for World Cup|website=spin.ph|last=Terrado|first=Reuben|date=June 6, 2023|accessdate=September 9, 2023}}</ref> Nazadnje je bil vključen med končno postavo 12 igralcev kot naravnan član ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/38243263/gilas-pilipinas-confirm-final-12-fiba-world-cup|title=Gilas Pilipinas confirm final 12 for FIBA World Cup|website=[[ESPN]]|last=Ventura|first=Sid|date=August 23, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/jordan-clarkson-commits-to-play-for-gilas-at-world-cup-a2244-20230725|title=SBP secures Jordan Clarkson commitment to play for Gilas at World Cup|website=spin.ph|last=Sayson|first=Homer|date=July 25, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref> Na koncu svetovnega prvenstva v košarki leta 2023 je za Filipine odigral 5 tekem, v katerih je povprečno dosegel 26,0 točk, 4,6 skoka, 5,2 podaje, 1,2 ukradene žoge in 0,2 blokade v 36 minutah igre.<ref>{{Navedi splet|title=Jordan CLARKSON (PHI)'s profile - FIBA Basketball World Cup 2023 - FIBA.basketball|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/player/Jordan-Clarkson|date=July 7, 2023|accessdate=July 7, 2023}}</ref> == Nagrade in priznanja == [[Slika:Jordan_Clarkson_2021_stamp_of_the_Philippines.jpg|sličica| Clarkson na znamki Filipinov iz leta 2021]] === Srednja šola === * Prva ekipa All-District 27-5A (2009–2010) * Prva reprezentanca vse regije (2009–2010) * Super ekipa San Antonio Express News (2009–2010) * Prva ekipa All-State s strani Teksaškega združenja košarkarskih trenerjev (2009) * WOAI-TV igralec leta za območje San Antonia (2009) * Srednješolski igralec leta San Antonio (2010) * Vseameriški finalist McDonald'sa (2010) * Faith Seven Game MVP (2010) === Fakulteta === * C-USA All-Freshman Team (2011) * Prva ekipa All-C-ZDA (2012) * Druga ekipa All-SEC (2014) === NBA === * Prva ekipa NBA All-Rookie (2015) * Novinec meseca (marec 2015) * Udeleženec Rising Stars Challenge (2016) * Nagrada za šestega igralca leta lige NBA (2021) * NBA All-Star Weekend Skills Challenge zmagovalec (2023) == Osebno življenje == Clarkson ima dvojno državljanstvo Filipinov in ZDA. Njegovo filipinsko državljanstvo je po poreklu prednikov. Od leta 2022 je v zvezi z ameriško kantavtorico Maggie Lindemann .<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/music/maggie-lindemann-on-pivoting-to-pop-punk-and-creating-debut-album-suckerpunch/|title=Maggie Lindemann Says Women in Pop Are Equally Talented As Male Artists If Not Better|website=People.com|date=September 16, 2022}}</ref> Ima hčerko in živi v San Antoniu v Teksasu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=KIoWQqrhy-A|title=Jordan Clarkson DAY IN THE LIFE!! Get to Know the NBA's Chillest Hooper & Lululemon Ambassador!!|date=September 12, 2023}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html Biografija Missouri Tigers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|date=June 12, 2015}} * [http://www.draftexpress.com/profile/Jordan-Clarkson-16762/ Jordan Clarkson] na draftexpress.com * [https://sportsurge.click/ sportsurge] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Clarkson, Jordan}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski Američani]] [[Kategorija:Branilci (košarka)]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]] 4i2sz91e76e76bqdn8ukmeu0rjeqn0t 6682554 6682551 2026-05-29T11:12:52Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-31904-00|~2026-31904-00]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-31904-00|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Upwinxp (6682551): odstranitev neprimernih zunanjih povezav 6675509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar|name=Jordan Clarkson|image=Cleveland Cavaliers vs. Brooklyn Nets (47112577701).jpg|caption=Clarkson igra za moštvo [[Cleveland Cavaliers]] (2019)|image_size=|number=00|team=Utah Jazz|position=[[Branilec (košarka)]] / [[Organizator (košarka)]]|league=[[National Basketball Association|NBA]]|nationality=filipinsko-ameriška|weight_lb=194|high_school=[[Karen Wagner High School|Karen J. Wagner]] ([[San Antonio, Teksas]])|college=* [[Tulsa Golden Hurricane men's basketball|Tulsa]] (2010–2012) * [[Missouri Tigers men's basketball|Missouri]] (2013–2014)|draft_year=2014|draft_round=2|draft_pick=46|draft_team=[[Washington Wizards]]|career_start=2014|career_end=|highlights=* [[NBA Sixth Man of the Year Award|NBA Sixth Man of the Year]] ({{nbay|2020|end}}) * [[NBA All-Rookie First Team]] ({{nbay|2014|end}}) * Second-team All-[[Southeastern Conference|SEC]] (2014) * First-team All-[[Conference USA|C-USA]] (2012) * C-USA All-Freshman Team (2011)|medal_templates=|bbr=clarkjo01}}{{Grob prevod|angleščina|datum=november 2023}} '''Jordan Taylor Clarkson''', [[Filipinci|filipinsko]]-[[Američani|ameriški]]<ref name="Citizenship Citation PH Passport Proof">{{Navedi splet|url=http://www.philstar.com/sports/2015/08/25/1492076/look-jordan-clarkson-ph-passport|title=Jordan Clarkson PH passport|website=Philippine Star|accessdate=August 31, 2015}}</ref><ref name="Citizenship Citation A">{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|website=CNN Philippines|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Citizenship Citation C">{{Navedi splet|url=https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|title=NBA's Jordan Clarkson could visit during Jones Cup|website=China Post|date=August 28, 2015|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170429/https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|url-status=dead}}</ref> [[Košarka|košarkar]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Tampa, Florida]], [[Združene države Amerike]]. Poklicno igra za Utah Jazz v [[NBA|Nacionalne košarkarske zveze]] (NBA). Pred igranjem za Jazz je Clarkson igral dve sezoni univerzitetne košarke za Tulso, nato pa prestopil v Missouri, kjer si je prislužil čast za drugo moštvo na vseh konferencah v jugovzhodni konferenci (SEC). Leta 2014 je opustil zadnji letnik na kolidžu, da bi se prijavil na nabor NBA, kjer so ga Washington Wizards izbrali v drugem krogu z 46. mestom, nato pa ga takoj zamenjali za [[Los Angeles Lakers]]. Clarkson je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. Leta 2018 je bil zamenjan za Cavaliers, decembra 2019 pa za Jazz. Dne 24. marca 2015 je skupaj z Jeremyjem Linom postal prvi azijsko-ameriški začetni igralec v zgodovini lige NBA. Leta 2021 je bil Clarkson razglašen za šestega igralca leta v ligi NBA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/cavaliers/photogallery/clarkson-facts-stats|title=10 Facts and Stats About Jordan Clarkson|website=NBA|date=February 8, 2018}}</ref> == Zgodnje življenje in srednješolska kariera == Clarkson se je rodil v Tampi na Floridi Afroameričanu Miku Clarksonu in filipinski Američanki Annette Tullao Davis. Davisova mati, Marcelina Tullao Kingsolver, je bila iz Bacolorja, Pampanga, Filipini.<ref>{{Navedi novice|first=Sam|last=Laird|title=Lakers start first Asian-American backcourt in NBA history|date=March 26, 2015|work=Mashable|url=https://mashable.com/2015/03/25/lakers-start-first-asian-american-backcourt-in-nba-history/|accessdate=January 18, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|title=Jordan Clarkson's biggest fan? His Lola Marcelina|last=Corp|first=ABS-CBN|website=ABS-CBN SPORTS|language=en|accessdate=October 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191021200828/https://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|archivedate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sports.inquirer.net/317553/clarksons-dream-deferred-no|title=Clarkson's dream deferred no more|last=Della|first=Percy D.|website=sports.inquirer.net|date=August 31, 2018|language=en|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Oba njegova starša sta služila v [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojaškem letalstvu Združenih držav]] in sta se ločila, ko je bil Clarkson mlad, Clarksonov oče pa se je kasneje ponovno poročil z Janie Clarkson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/sports/lakers/la-sp-lakers-jordan-clarkson-20150104-story.html|title=Father's diagnosis affected Jordan Clarkson on the court|date=January 4, 2015|website=Los Angeles Times|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dailynews.com/sports/20150331/lakers-rookie-jordan-clarkson-finds-inspiration-from-his-father-coach-friend-cancer-survivor|title=Lakers' rookie Jordan Clarkson finds inspiration from his father – coach, friend, cancer survivor|date=April 1, 2015|website=Daily News|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Pri šestih letih se je preselil v [[San Antonio, Teksas|San Antonio v Teksasu]].<ref>{{Navedi novice|last=Flores|first=David|title=Wagner grad Clarkson makes first NBA start in Lakers' loss to Spurs|date=January 24, 2015|work=Kens5.com|url=http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150810153714/http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archivedate=August 10, 2015}}</ref> Obiskoval je srednjo šolo Karen Wagner v San Antoniu. Kot dijak drugega letnika je dosegal povprečno 10 točk na tekmo in mu je bila podeljena častna omemba v vseh distriktih. Kot mladenič je povprečno dosegal 20 točk, izvedel šest skokov in naredil štiri podaje na tekmo, kar je pripomoglo k postavitvi rekorda njegove ekipe na 32–8 ter doseganju državnega polfinala v razredu 5A.<ref name="bio">{{Navedi splet|url=http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|title=Jordan Clarkson Bio|website=MUTigers.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|archivedate=June 12, 2015}}</ref> Na dan 11. novembra 2009 je Clarkson podpisal nacionalno pismo o nameri za sodelovanje v univerzitetni košarkarski ekipi na Univerzi v Tulsu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|title=Tulsa Basketball Signs Three Prep Seniors|website=TulsaHurricane.com|date=November 11, 2009|accessdate=July 8, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714190149/http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|archivedate=July 14, 2014}}</ref> Že starejši je v povprečju dosegel 18,9 točke, 6,1 skoka, 3,4 asistence in 2,1 ukradene žoge, kar je pripomoglo k zgodovinskemu dosežku njegove ekipe s rekordom 38–2, a so na koncu izpadli v polfinalu državnega prvenstva. Poleg tega je bil imenovan za igralca leta na srednji šoli San Antonio. == Fakultetna kariera == === Tulsa === V njegovi novi sezoni v Tulsi je bil Clarkson v letu 2011 imenovan v ekipo za vse novince konference ZDA, potem ko je bil štirikrat imenovan za novinca tedna v letih 2010–11. Na 27 tekmah, kjer je začel devetkrat, je povprečno dosegal 11,5 točke, 2,1 skoka in 1,9 podaje v 24,9 minutah na tekmo.<ref name="stats">{{Navedi splet|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/jordan-clarkson-1.html|title=Jordan Clarkson Stats|website=Sports-Reference.com|accessdate=July 8, 2014}}</ref> V njegovi drugi sezoni je bil imenovan v prvo ekipo All-Conference USA in ekipo NABC All-District 11. Na 31 tekmah (vse začetne postave) je v povprečju dosegal 16,5 točke, 3,9 skoka in 2,5 podaje v 33,9 minutah na tekmo. === Missouri === [[Slika:Jordan_Clarkson_with_Missouri_in_2014.jpg|desno|sličica| Clarkson z Missouri leta 2014]] Maja 2012 je Clarkson prestopil v Missouri<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbssports.com/collegebasketball/eye-on-college-basketball/18984674/tulsa-transfer-jordan-clarkson-headed-to-missouri|title=Tulsa transfer Jordan Clarkson headed to Missouri|website=CBSSports.com|date=May 7, 2012|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in nato prekinil sezono 2012–13 zaradi pravil o prestopih NCAA. V mladinski sezoni z rdečim dresom je bil leta 2014 imenovan v drugo ekipo All-SEC. Januarja 2014 je bil prav tako uvrščen na seznam najboljših 25 igralcev za nagrado Wooden Award Midseason in prejel tri nagrade za igralca tedna jugovzhodne konference. Na 35 tekmah (vse starte) je povprečno dosegal 17,5 točk, 3,8 skoka, 3,4 podaje in 1,1 ukradene žoge v 35,1 minutah na tekmo. Na dan 31. marca 2014 se je Clarkson prijavil za sodelovanje v naboru NBA, s tem pa je opustil svoje zadnje leto študija.<ref>{{Navedi splet|url=http://espn.go.com/nba/draft2014/story/_/id/10701976/missouri-tigers-jordan-clarkson-nba-draft|title=Jordan Clarkson chooses NBA draft|publisher=ESPN|date=March 31, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> == Poklicna kariera == === Los Angeles Lakers (2014–2018) === [[Slika:Jordan_Clarkson_vs_Otto_Porter.jpg|levo|sličica|240x240_pik| Clarkson dribla proti Ottu Porterju leta 2015.]] Dne 26. junija 2014 je bil Clarkson izbran kot 46. na naboru lige NBA 2014 s strani Washington Wizards. Nato je bil na noči nabora zamenjan za denarno nadomestilo v [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140626_clarkson_draftrights|title=Lakers Acquire Draft Rights to Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=June 26, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140707clarkson_introduced|title=Lakers Introduce Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=July 7, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in se pridružil ekipi za poletno ligo NBA 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140701summer_invitees|title=Lakers Announce 2014 Summer League Invitees and Schedule|website=NBA.com|date=July 1, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> Dne 25. avgusta 2014 je podpisal pogodbo z Lakersi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140825jordanclarkson_signed|title=Lakers Sign Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=August 25, 2014|accessdate=August 25, 2014}}</ref> Med svojo prvo sezono je prejel več nalog za razvojno ekipo Los Angeles D-Fenders v ligi NBA,<ref>{{Navedi splet|url=http://dleague.nba.com/news/assignments/|title=2014–15 NBA Assignments|website=NBA.com|accessdate=December 6, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906020056/http://dleague.nba.com/news/assignments/|archivedate=September 6, 2015}}</ref> in večino prve polovice sezone ni igral za Lakers. Kljub temu je na koncu za Lakerse odigral 38 iger, večinoma kot [[Organizator (košarka)|čuvaj točk]], in kot začetnik v povprečju dosegal 15,8 točke, 5,0 podaje in 4,2 skoka.<ref name="pincus_05182015">{{Navedi novice|last=Pincus|first=Eric|title=Jordan Clarkson named to NBA all-rookie first team|date=May 18, 2015|work=Los Angeles Times|url=http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521035744/http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archivedate=May 21, 2015}}</ref> Dne 24. marca 2015 je dosegel najboljšo igro sezone s 30 točkami in 7 podajami ob porazu proti Oklahoma City Thunder.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|title=Lakers at Thunder|website=[[NBA]]|accessdate=March 25, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113032356/http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|archivedate=January 13, 2016}}</ref> Začela sta skupaj z Jeremyjem Linom in postala prva azijsko-ameriška začetnica v zadnjem polju v zgodovini lige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SRBU74b6ZAE|title=Lin and Clarkson Become NBA's First Asian-American Starting Backcourt|last=NBA|date=March 25, 2015}}</ref> Dne 30. marca in 1. aprila je Clarkson zabeležil zaporedne dvojne dvojčke. Za sezono je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. V predhodnih 30 letih so bili samo štirje drugi izbori drugega kroga, ki so bili imenovani v prvo ekipo.<ref>{{Navedi novice|last=Walentik|first=Steve|title=Clarkson named to NBA All-Rookie first team|date=May 18, 2015|work=Columbia Daily Tribune|url=https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107113815/https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archivedate=November 7, 2017}}</ref> Clarkson je, potem ko se je pridružil Lakersom, zaradi svoje filipinske dediščine in obstoječe baze oboževalcev ekipe NBA v državi pridobil ogromno privržencev na Filipinih.<ref>{{Navedi novice|last=Cacciola|first=Scott|title=In the Philippines, Everyone Knows Jordan Clarkson's Name|url=https://www.nytimes.com/2021/04/05/sports/nba-jazz-jordan-clarkson-philippines.html|accessdate=April 5, 2021|work=The New York Times|date=April 5, 2021}}</ref> Na dan 3. novembra 2015 je Clarkson dosegel rekordnih 30 točk v svoji karieri, čeprav je bil poražen proti [[Denver Nuggets]] s 120–109.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|title=Faried leads Nuggets' surge past winless Lakers, 120-109|website=[[NBA]]|accessdate=|archivedate=2016-01-11|last=Guinhawa|first=Angelo|date=November 4, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111033815/http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|url-status=bot: unknown}}</ref> 12. februarja 2016 je sodeloval v ekipi ZDA na tekmovanju Rising Stars Challenge, kjer je v zmagi proti ekipi World dosegel 25 točk, 5 skokov, 5 podaj in 4 ukradene žoge.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/news/as.rising.stars/2016-rising-stars-challenge-event-page/|title=USA downs World in BBVA Rising Stars, LaVine gets MVP|website=[[NBA]]}}</ref> Na 7. julija 2016 je Clarkson ponovno podpisal štiriletno pogodbo z Lakersi, vredno 50 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/160707clarksondengzubac|title=Lakers Sign Clarkson, Deng, and Zubac – Los Angeles Lakers|website=[[NBA]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.usatoday.com/story/sports/nba/2016/07/07/the-latest-currys-wife-regrets-calling-nba-rigged/86800200/|title=The Latest: Lakers announce signing Deng, Zubac, Clarkson|website=USA Today}}</ref> Na odprtju sezone Lakersov 26. oktobra 2016 je Clarkson s klopi dosegel rekord ekipe s 25 točkami pri zmagi s 120–114 nad Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899415|title=Young Lakers roar past Rockets 120–114 to win Walton's debut|website=ESPN.com|date=October 26, 2016|accessdate=October 27, 2016}}</ref> 15. novembra 2016 je zabeležil pet ukradenih žog v karieri pri zmagi s 125–118 nad Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899607|title=Russell, Randle push surging Lakers past Nets, 125–118|website=ESPN.com|date=November 15, 2016|accessdate=November 16, 2016}}</ref> 12. marca 2017 je dosegel rekord kariere s 30 točkami s klopi v porazu s 118–116 proti Philadelphia 76ers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900385|title=Saric, Okafor lead 76ers past Lakers 118–116|website=ESPN.com|date=March 12, 2017|accessdate=March 13, 2017}}</ref> 24. marca 2017 je dosegel rekord v karieri 35 točk in osem trojk pri zmagi s 130–119 po podaljšku nad Minnesota Timberwolves.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900475|title=Lakers beat Wolves 130–119 in OT to snap 6-game skid|website=ESPN.com|date=March 24, 2017|accessdate=March 25, 2017}}</ref> Na dan 13. novembra 2017 je Clarkson dosegel rekord sezone z 25 točkami v 26 minutah, igrajoč s klopi pri zmagovalnem rezultatu 100:93 proti Phoenix Suns.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400974947|title=Clarkson scores 25, Lakers beat Suns 100–93|website=ESPN.com|date=November 13, 2017|accessdate=November 13, 2017}}</ref> Nato je 19. januarja 2018 postavil nov rekord v sezoni z 33 točkami v zmagi 99–86 proti Indiana Pacers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975419|title=Clarkson leads Lakers to 99–86 win over Pacers|website=ESPN.com|date=January 19, 2018|accessdate=January 19, 2018}}</ref> === Cleveland Cavaliers (2018–2019) === Že 8. februarja 2018 je bil Clarkson zamenjan skupaj z Larryjem Nanceom Jr. in to v korist [[Cleveland Cavaliers]], in sicer za Isaiaha Thomasa, Channinga Fryeja ter izbranca prvega kroga nabora 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers Acquire Jordan Clarkson and Larry Nance Jr. From Lakers|url=http://www.nba.com/cavaliers/releases/clarkson-lnance-trade-180208|website=NBA.com|accessdate=February 8, 2018|date=February 8, 2018}}</ref> V svojem prvem nastopu za Cavaliers, ki se je zgodil tri dni kasneje, je Clarkson dosegel 17 točk pri zmagi s 121:99 nad [[Boston Celtics]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975581|title=Truth is: Cavaliers beat Celtics 121–99 on Paul Pierce's day|website=ESPN.com|date=February 11, 2018|accessdate=February 11, 2018}}</ref> Cavaliers so nato napredovali do finala lige NBA 2018, vendar so jih v štirih tekmah premagali Golden State Warriors. Dne 12. decembra 2018 je Clarkson prispeval 28 točk pri zmagovalnem rezultatu 113–106 nad [[New York Knicks]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071087|title=Hood's late basket sends Cavs past Knicks 113–106|website=ESPN.com|date=December 12, 2018|accessdate=December 27, 2018}}</ref> 13. februarja 2019 pa je dosegel svoj karierni rekord s 42 točkami v porazu s 148–139 po trojnem podaljšku proti Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071526|title=Russell scores 36, Nets outlast Cavaliers 148–139 in 3OTs|website=ESPN.com|date=February 13, 2019|accessdate=February 14, 2019}}</ref> === Utah Jazz (2019–danes) === Na dan 24. decembra 2019 je bil Clarkson zamenjan za Utah Jazz v zameno za Danteja Exuma in dva prihodnja izbora drugega kroga nabora.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz acquire guard Jordan Clarkson|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-acquire-guard-jordan-clarkson|website=NBA.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Jasen|last=Lee|title=Jazz Players React to News of Dante Exum Trade|url=https://www.deseret.com/sports/2019/12/23/21036000/utah-jazz-players-react-to-news-of-dante-exum-trade-cleveland-jazz-get-jordan-clarkson-in-jeff-green|website=Deseret.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref> 30. januarja 2020 je na tekmi proti Denver Nuggets, ki se je končala z rezultatom 100–106 v korist [[Denver Nuggets]], dosegel rekord sezone s 37 točkami.<ref>{{Navedi splet|last=Todd|first=Sarah|date=January 31, 2020|title=Earning the opportunity: Even though Jordan Clarkson missed two big shots down the stretch against the Nuggets, his 37 points gave the Jazz a chance at the end|url=https://www.deseret.com/sports/2020/1/31/21115545/jordan-clarkson-utah-jazz-loss-denver-nuggets-donovan-mitchell-quin-snyder-37-points|accessdate=November 21, 2020|website=Deseret News|language=en}}</ref> Na 21. novembra 2020 je Clarkson z Jazzi znova podpisal štiriletno pogodbo v vrednosti 52 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Reports: Jazz to sign Derrick Favors, re-sign Jordan Clarkson |url=https://www.nba.com/news/reports-jazz-to-sign-derrick-favors-re-sign-jordan-clarkson|accessdate=November 21, 2020|website=NBA.com}}</ref> 15. februarja 2021 je Clarkson z zmago nad Philadelphio 76ers z rezultatom 134–123 postavil rekord sezone z 40 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://clutchpoints.com/jazz-news-jordan-clarkson-on-outdueling-ben-simmons-with-scintillating-40-point-night/|title=Jazz's Jordan Clarkson on outdueling Ben Simmons with scintillating 40-point night|website=ClutchPoints|last=Cruz|first=Mike|date=February 16, 2021|accessdate=February 19, 2021}}</ref> Sezono 2020–2021 je zaključil z povprečjem kariere 18,4 točk na tekmo ter vodil ligo NBA s 203 uspešnimi meti za tri točke s klopi. Prejel je nagrado NBA za šestega igralca leta pred soigralcem pri Jazzu, Joejem Inglesom, ki je bil drugi. Clarkson je bil prvi igralec Utah Jazz-a, ki je osvojil to nagrado.<ref>{{Navedi novice|first=Eric|last=Walden|title=Utah Jazz guard Jordan Clarkson wins Sixth Man of the Year award|date=May 25, 2021|work=The Salt Lake Trubune|url=https://www.sltrib.com/sports/jazz/2021/05/24/utah-jazz-guard-jordan/|accessdate=May 25, 2021}}</ref> 28. oktobra 2021 sta Clarkson in Jalen Green postala prva dva igralca filipinskega porekla, ki sta igrala na isti tekmi lige NBA pravočasno za praznovanje Noči filipinske dediščine Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|last=Ireland|first=Kyle|title=Clarkson, Green Become First Two Players Of Filipino Descent To Play In Same NBA Game|url=https://kslsports.com/471155/clarkson-green-become-first-two-players-of-filipino-descent-to-play-in-same-nba-game/|website=kslsports.com|accessdate=January 18, 2023|date=October 29, 2021}}</ref> 12. marca 2022 je Clarkson zmagal proti Sacramento Kings s 134–125 in dosegel rekord kariere z 45 točkami, pri metu 15 od 21 iz igre.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson drops career-high 45 as Jazz withstand Fox's 41|url=https://www.nba.com/game/sac-vs-uta-0022101010|website=NBA.com|language=en|date=March 13, 2022}}</ref> Clarkson je 15. decembra 2022 vodil Jazze do zmage s 132–129 po podaljšku nad New Orleans Pelicans z doseženimi 39 točkami in 8 skoki.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson scores 39 points, Jazz outlast Pelicans in OT|url=https://www.cachevalleydaily.com/news/archive/2022/12/16/clarkson-scores-39-points-jazz-outlast-pelicans-in-ot/|accessdate=2022-11-18|language=en-US}}</ref> 14. januarja 2023 pa je med porazom proti Philadelphia 76ers s 118–117 dosegel 38 točk ter zbral 9 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=76ers 118-117 Jazz (Jan 14, 2023) Game Recap|url=https://www.espn.com/nba/recap/_/gameId/401468801|website=ESPN|accessdate=2023-05-27|language=en}}</ref> Clarkson je 7. julija 2023 podpisal podaljšanje pogodbe z Jazzi.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz Sign Jordan Clarkson to Contract Extension|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-sign-jordan-clarkson-to-contract-extension|date=July 7, 2023|accessdate=July 17, 2023|website=NBA.com}}</ref> == Reprezentančna kariera == [[Slika:Bongbong_Marcos_in_Dominican_Republic_v_Philippines_FBWC_2.jpg|desno|sličica| Clarkson (desno) in drugi člani filipinske reprezentance pozirajo s filipinskim predsednikom Bongbongom Marcosom]] Že leta 2011 so potekali pogovori, ali naj Clarkson zaigra za filipinsko reprezentanco, imenovano tudi Gilas.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/fibaworldcup/articles/378605/gilas-pilipinas-coach-chot-reyes-hits-out-at-asian-games-for-barring-andray-blatche|title=Gilas Pilipinas coach Chot Reyes hits out at Asian Games for barring Andray Blatche|website=GMA News Online|accessdate=February 6, 2015}}</ref> Kljub temu Clarkson ni izpolnjeval pogojev FIBA za filipinskega državljana, saj je filipinski potni list pridobil po dopolnjenem 16. letu. Kljub temu pa je upravičen igrati kot "naturalizirani" igralec.<ref>{{Navedi splet|title=Gilas Pilipinas to 'do everything' to have Jordan Clarkson for Fiba World Cup|url=https://sports.inquirer.net/339682/gilas-pilipinas-to-do-everything-to-have-jordan-clarkson-for-2019-fiba-world-cup-china|website=sports.inquirer.net|date=February 25, 2019|accessdate=February 25, 2019|language=en}}</ref> Clarkson je avgusta 2015 obiskal Filipine na povabilo Mannyja Pangilinana, ki je bil takrat predsednik Samahang Basketbol ng Pilipinas (SBP), nacionalne košarkarske zveze Filipinov. Obiskal je trening Gilasa in izpolnjeval svoje obveznosti kot podpornik pametnih komunikacij. Pangilinan je bil tudi predsednik vodstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson-to-help-gilas-shoot-for-olympic-slot|title=Clarkson to help Gilas shoot for Olympic slot|last=Julius Manicad|archivedate=December 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222010101/http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson%2Dto%2Dhelp%2Dgilas%2Dshoot%2Dfor%2Dolympic%2Dslot|accessdate=August 24, 2015}}</ref> V intervjuju je izvršni direktor SBP, Sonny Barrios, potrdil, da Clarkson že od svojega 12. leta ima filipinski potni list in ni potreboval naturalizacije, da bi zastopal Filipine na mednarodnih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|publisher=CNN Philippines|last=Paolo del Rosario|accessdate=August 24, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref> Kljub temu se Clarkson ni uvrstil v finale zaradi prekrivanja urnika z Los Angeles Lakers. Kljub njihovemu dovoljenju za igranje je kolektivna pogodba NBA zahtevala, da reprezentančna igra ne sme vplivati na obveznosti Lakersovih igralcev, ki so se morali javiti 28. septembra. Turnir pa je trajal do 3. oktobra.<ref>{{Navedi splet|url=http://bleacherreport.com/articles/2563000-jordan-clarkson-left-off-gilas-pilipinas-2015-fiba-asia-championship-roster|title=Jordan Clarkson Left off Gilas Pilipinas 2015 FIBA Asia Championship Roster|first=Mike|last=Chiari|website=Bleacher Report}}</ref> Clarkson je bil razočaran, ker ni mogel zastopati Filipinov na azijskem prvenstvu FIBA 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://pba.inquirer.net/60436/jordan-clarkson-statement-on-missing-gilas-fiba-asia-stint|title=Jordan Clarkson statement on missing Gilas' Fiba Asia stint|last=INQUIRER.net|date=September 9, 2015}}</ref> Sprva je bil v skupini 17 igralcev filipinske reprezentance za zadnji [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 2016|olimpijski kvalifikacijski turnir za OI v Riu 2016]],<ref>[http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list Gilas Pilipinas pool for Olympic wildcard qualifier bared; Castro, Fajardo lead 17-man list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016013841/http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list|date=October 16, 2015}}</ref> vendar je bila zaradi časovnih omejitev in zapletenega postopka upravičenosti ekipa prisiljena izbrati Andraya Blatcheja kot naturaliziranega igralca zaradi potrebe po večji postavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/04/12/16/clarkson-wont-join-gilas-for-olympic-qualifiers|title=Clarkson won't join Gilas for Olympic qualifiers|last=<!--None listed-->|date=April 12, 2016}}</ref> Avgusta 2018 je NBA liga Clarkstonu dovolila igranje za filipinsko reprezentanco na azijskih igrah 2018, ki so potekale od 18. avgusta do 2. septembra 2018. To je bil izjemen dogodek, saj je bilo to prvič, da je Clarkson igral za Filipine.<ref>{{Navedi splet|title=Change of plans, NBA clears Jordan Clarkson to play in Asian Games|url=https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=August 15, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180817135634/https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|archivedate=August 17, 2018}}</ref> Njegova prva tekma z reprezentanco je bila proti Kitajski, kjer je zbral največ točk med vsemi igralci z 28, vendar je bil rezultat 82:80 v prid Kitajske.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24433394/jordan-clarkson-scores-28-gilas-pilipinas-loses-china|title=Clarkson scores 28 but Gilas Pilipinas loses to China|date=August 21, 2018}}</ref> V drugi tekmi je Clarkson ponovno izstopal z 25 točkami, vendar ekipi ni uspelo premagati Koreje, kar je pomenilo padec iz stopničk.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/08/27/18/asian-games-south-korea-knocks-out-jordan-clarkson-philippines|title=Asian Games: South Korea knocks out Jordan Clarkson, Philippines|last=<!--None listed-->|date=August 27, 2018}}</ref> Kljub temu je Clarkson dosegel svojo prvo zmago z reprezentanco, premagal je Japonsko s 113:80, pri čemer je dosegel 22 točk, šest skokov in devet podaj.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24499668/gilas-pilipinas-pounds-japan-moves-playoff-5th-place|title=Gilas Pilipinas pounds Japan, moves on to playoff for 5th place|date=August 28, 2018}}</ref> Turnir je končal s še eno zmago, ko je premagal Sirijo s 109–55 in dosegel 29 točk, s čimer so Filipinom priborili peto mesto, najboljše v zadnjih 16 letih.<ref>{{Navedi splet|last=Go|first=Beatrice|title=Gilas drubs Syria for 5th place Asiad finish|url=https://www.rappler.com/sports/specials/asian-games/210852-results-basketball-philippines-vs-syria-game-august-31-2018|website=Rappler|accessdate=December 24, 2019|date=August 31, 2018}}</ref> Avgustu 2022 je SBP objavil, da je sprejel Clarksona kot naturaliziranega igralca za četrto okno azijskih kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo 2023]] in prihodnje turnirje FIBA.<ref>{{Navedi splet|last=Agcaoili|first=Lance|title=chaolua tv|url=https://chaoluatv.net/|website=INQUIRER.net|accessdate=January 18, 2023|language=en|date=August 9, 2022|archive-date=2023-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20231214002132/https://chaoluatv.net/|url-status=dead}}</ref> 25. avgusta 2022 je Clarkson debitiral na FIBA in dosegel 27 točk v porazu proti Libanonu v azijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo FIBA.<ref>{{Navedi splet|title=Breaking down Jordan Clarkson's post-game banter with Lebanon and FIBA debut|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/asian-qualifiers/news/breaking-down-jordan-clarkson-s-post-game-banter-with-lebanon-and-fiba-debut|accessdate=August 27, 2022|website=FIBA.basketball|language=en}}</ref> Clarkson je bil med 21 igralci, ki so bili izbrani za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo FIBA 2023]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/the-21-man-gilas-pool-for-2023-fiba-world-cup-a795-20230606|title=Clarkson, Brownlee, Kouame head 21-man Gilas pool for World Cup|website=spin.ph|last=Terrado|first=Reuben|date=June 6, 2023|accessdate=September 9, 2023}}</ref> Nazadnje je bil vključen med končno postavo 12 igralcev kot naravnan član ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/38243263/gilas-pilipinas-confirm-final-12-fiba-world-cup|title=Gilas Pilipinas confirm final 12 for FIBA World Cup|website=[[ESPN]]|last=Ventura|first=Sid|date=August 23, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/jordan-clarkson-commits-to-play-for-gilas-at-world-cup-a2244-20230725|title=SBP secures Jordan Clarkson commitment to play for Gilas at World Cup|website=spin.ph|last=Sayson|first=Homer|date=July 25, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref> Na koncu svetovnega prvenstva v košarki leta 2023 je za Filipine odigral 5 tekem, v katerih je povprečno dosegel 26,0 točk, 4,6 skoka, 5,2 podaje, 1,2 ukradene žoge in 0,2 blokade v 36 minutah igre.<ref>{{Navedi splet|title=Jordan CLARKSON (PHI)'s profile - FIBA Basketball World Cup 2023 - FIBA.basketball|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/player/Jordan-Clarkson|date=July 7, 2023|accessdate=July 7, 2023}}</ref> == Nagrade in priznanja == [[Slika:Jordan_Clarkson_2021_stamp_of_the_Philippines.jpg|sličica| Clarkson na znamki Filipinov iz leta 2021]] === Srednja šola === * Prva ekipa All-District 27-5A (2009–2010) * Prva reprezentanca vse regije (2009–2010) * Super ekipa San Antonio Express News (2009–2010) * Prva ekipa All-State s strani Teksaškega združenja košarkarskih trenerjev (2009) * WOAI-TV igralec leta za območje San Antonia (2009) * Srednješolski igralec leta San Antonio (2010) * Vseameriški finalist McDonald'sa (2010) * Faith Seven Game MVP (2010) === Fakulteta === * C-USA All-Freshman Team (2011) * Prva ekipa All-C-ZDA (2012) * Druga ekipa All-SEC (2014) === NBA === * Prva ekipa NBA All-Rookie (2015) * Novinec meseca (marec 2015) * Udeleženec Rising Stars Challenge (2016) * Nagrada za šestega igralca leta lige NBA (2021) * NBA All-Star Weekend Skills Challenge zmagovalec (2023) == Osebno življenje == Clarkson ima dvojno državljanstvo Filipinov in ZDA. Njegovo filipinsko državljanstvo je po poreklu prednikov. Od leta 2022 je v zvezi z ameriško kantavtorico Maggie Lindemann .<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/music/maggie-lindemann-on-pivoting-to-pop-punk-and-creating-debut-album-suckerpunch/|title=Maggie Lindemann Says Women in Pop Are Equally Talented As Male Artists If Not Better|website=People.com|date=September 16, 2022}}</ref> Ima hčerko in živi v San Antoniu v Teksasu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=KIoWQqrhy-A|title=Jordan Clarkson DAY IN THE LIFE!! Get to Know the NBA's Chillest Hooper & Lululemon Ambassador!!|date=September 12, 2023}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html Biografija Missouri Tigers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|date=June 12, 2015}} * [http://www.draftexpress.com/profile/Jordan-Clarkson-16762/ Jordan Clarkson] na draftexpress.com {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Clarkson, Jordan}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski Američani]] [[Kategorija:Branilci (košarka)]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]] c6lf4sj6wfabw0nj8ntoiujn29chl4t 0 554467 6682342 6682213 2026-05-28T13:06:45Z Yerpo 8417 slog 6682342 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba | awards = [[nagrada Prešernovega sklada]], [[platinasti svinčnik]] | children = Aleš Kerševan | notable_works = Krematorij Žale, Ljubljana | relatives = Nuša Kerševan (sestra)<br />Aleš Kerševan (sin)<br />Alex Kerševan (vnuk) }} '''Peter Kerševan''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[oblikovalec]] in [[grafik]], * [[7. julij]] [[1938]], [[Ljubljana]], † [[20. januar]] [[2024]], [[Ljubljana]]. Diplomiral je na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]], kasneje pa študiral še [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] in [[etnologija|etnologijo]]. Pri svojem delu se je pogosto naslanjal na lokalno arhitekturno tradicijo in kulturno dediščino posameznega okolja.<ref name="dnevnik">{{cite web |title=In memoriam: Peter Kerševan (1938–2024) |url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/in-memoriam-peter-kersevan-1938-2024-2111698/ |website=Dnevnik |date=23. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Strokovno se je izoblikoval v krogu arhitekta [[Edvard Mihevc|Eda Mihevca]], s katerim je pozneje tudi sodeloval ter poučeval pri predmetu stanovanjske zgradbe na Fakulteti za arhitekturo.<ref name="n1">{{cite web |title=Umrl je arhitekt Peter Kerševan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/umrl-arhitekt-peter-kersevan/ |website=N1 |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref><ref name="rtvslo">{{cite web |title=Poslovil se je arhitekt Peter Kerševan |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/poslovil-se-je-arhitekt-peter-kersevan/695575 |website=RTV Slovenija |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Deloval je tudi v tujini, predvsem v tedanjih neuvrščenih državah.<ref name="rtvslo" /> Med njegova zgodnejša pomembna dela spada blagovnica v [[Idrija|Idriji]], s katero se je uveljavil v slovenskem prostoru. Za projekt je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{cite web |title=Umrl je Peter Kerševan, oče blagovnice v Idriji |url=https://www.idrija.com/umrl-je-peter-kersevan-oce-blagovnice-v-idriji/ |website=Idrija.com |date=21. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Posebno mesto v Kerševanovem opusu ima upepeljevalnica na Žalah v Ljubljani. Z Žalami je bil povezan družinsko, saj je njegov oče Andrej Kerševan kot gradbeni delovodja sodeloval pri gradnji [[Plečnikove Žale|Plečnikovih Žal]]. Leta 1976 je Kerševan zmagal na natečaju za novo upepeljevalnico. Zasnoval je kompleks s poslovilnimi dvoranami, mrliškimi vežicami in upravno stavbo, pri katerem je skušal velik objekt čim bolj neopazno vključiti v prostor. Več kot 5.000 kvadratnih metrov površin je zato umestil pod zeleno streho, tako da objekt vizualno skoraj izgine v krajini.<ref name="rtvslo" /><ref>{{cite web |title=Žale – 100 let življenja podjetja |url=https://www.zale.si/assets/dokumenti/Zale_100_let_zivljenja_podjetja.pdf |website=Žale d.o.o. |year=2014 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Ukvarjal se je tudi z [[grafično oblikovanje|grafičnim oblikovanjem]]. Oblikoval je [[logotip]]e in [[celostna grafična podoba|celostne grafične podobe]] za več podjetij in ustanov, med drugim za tovarno ''Ciciban'', hotel ''Histrion'' ter projekt ''Ona – on''.<ref name="rtvslo" /> V pokoju se je skupaj z arhitektom [[Milan Kovač|Milanom Kovačem]] ukvarjal z vprašanji urbanističnega razvoja Ljubljane ter varovanja arhitekturne dediščine.<ref name="n1" /><ref>{{Navedi splet|title=Milan Zdravko Kovač, Peter Kerševan, Izgubljena Ljubljana, arheologija, Špica, Ljubljanska tržnica|url=https://www.druzina.si/clanek/milan-zdravko-kovac-peter-kersevan-izgubljena-ljubljana-arheologija-spica-ljubljanska-trznica|website=|accessdate=2026-05-28|language=|first=|last=|publisher=Družina}}</ref> Skupaj sta javno podpirala prizadevanja civilne iniciative ''Tržnice ne damo'', ki je nasprotovala gradbenim posegom na območju [[Ljubljanska tržnica|ljubljanske tržnice]] in opozarjala na pomen dediščine arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>{{cite web |title=V podporo civilni iniciativi Tržnice ne damo |url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/v-podporo-civilni-iniciativi-trznice-ne-damo |website=Delo |date=13. september 2012 |access-date=28. maj 2026}}</ref> V javnosti je opozarjal tudi na spregledane kakovosti ljubljanskega urbanega prostora, med drugim na pomen parkovnih in zelenih ureditev v mestu.<ref>{{cite web |title=Ljubljana ima park, ki ga ne vidi |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/ljubljana-ima-park-ki-ga-ne-vidi.html |website=Delo |date=24. avgust 2011 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Leta 2025 je posthumno skupaj s Kovačem prejel [[platinasti svinčnik]] [[Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije|Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije]] za življenjsko delo in prispevek k slovenski arhitekturi.<ref>{{cite web |title=Platinasti svinčnik 2025: Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan |url=https://zaps.si/zlati-svincnik/prejemniki-priznanj/platinasti-svincnik-2025-univ-dipl-inz-arh-milan-zdravko-kovac-in-univ-dipl-inz-arh-peter-kersevan/ |website=ZAPS |access-date=28. maj 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kerševan, Peter}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] jsn8hrcou56zk90lupy3izsh5lnkx2h 6682479 6682342 2026-05-29T06:39:59Z Smihael 2136 6682479 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba | awards = [[nagrada Prešernovega sklada]], [[platinasti svinčnik]] | children = Aleš Kerševan | notable_works = Krematorij Žale, Ljubljana | relatives = Nuša Kerševan (sestra)<br />Aleš Kerševan (sin)<br />Alex Kerševan (vnuk) }} '''Peter Kerševan''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[oblikovalec]] in [[grafik]], * [[7. julij]] [[1938]], [[Ljubljana]], † [[20. januar]] [[2024]], [[Ljubljana]]. Diplomiral je na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]], kasneje pa študiral še [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] in [[etnologija|etnologijo]]. Pri svojem delu se je pogosto naslanjal na lokalno arhitekturno tradicijo in kulturno dediščino posameznega okolja.<ref name="dnevnik">{{cite web |title=In memoriam: Peter Kerševan (1938–2024) |url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/in-memoriam-peter-kersevan-1938-2024-2111698/ |website=Dnevnik |date=23. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Strokovno se je izoblikoval v krogu arhitekta [[Edvard Mihevc|Eda Mihevca]], s katerim je pozneje tudi sodeloval ter poučeval pri predmetu stanovanjske zgradbe na Fakulteti za arhitekturo.<ref name="n1">{{cite web |title=Umrl je arhitekt Peter Kerševan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/umrl-arhitekt-peter-kersevan/ |website=N1 |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref><ref name="rtvslo">{{cite web |title=Poslovil se je arhitekt Peter Kerševan |url=https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/poslovil-se-je-arhitekt-peter-kersevan/695575 |website=RTV Slovenija |date=20. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Deloval je tudi v tujini, predvsem v tedanjih neuvrščenih državah.<ref name="rtvslo" /> Med njegova zgodnejša pomembna dela spada blagovnica v [[Idrija|Idriji]], s katero se je uveljavil v slovenskem prostoru. Za projekt je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]].<ref>{{cite web |title=Umrl je Peter Kerševan, oče blagovnice v Idriji |url=https://www.idrija.com/umrl-je-peter-kersevan-oce-blagovnice-v-idriji/ |website=Idrija.com |date=21. januar 2024 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Posebno mesto v Kerševanovem opusu ima upepeljevalnica na Žalah v Ljubljani. Z Žalami je bil povezan družinsko, saj je njegov oče Andrej Kerševan kot gradbeni delovodja sodeloval pri gradnji [[Plečnikove Žale|Plečnikovih Žal]]. Leta 1976 je Kerševan zmagal na natečaju za novo upepeljevalnico. Zasnoval je kompleks s poslovilnimi dvoranami, mrliškimi vežicami in upravno stavbo, pri katerem je skušal velik objekt čim bolj neopazno vključiti v prostor. Več kot 5.000 kvadratnih metrov površin je zato umestil pod zeleno streho, tako da objekt vizualno skoraj izgine v krajini.<ref name="rtvslo" /><ref>{{cite web |title=Žale – 100 let življenja podjetja |url=https://www.zale.si/assets/dokumenti/Zale_100_let_zivljenja_podjetja.pdf |website=Žale d.o.o. |year=2014 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Ukvarjal se je tudi z [[grafično oblikovanje|grafičnim oblikovanjem]]. Oblikoval je [[logotip]]e in [[celostna grafična podoba|celostne grafične podobe]] za več podjetij in ustanov, med drugim za tovarno ''Ciciban'', hotel ''Histrion'' ter projekt ''Ona – on''.<ref name="rtvslo" /> V pokoju se je skupaj z arhitektom [[Milan Kovač|Milanom Kovačem]] ukvarjal z vprašanji urbanističnega razvoja Ljubljane ter varovanja arhitekturne dediščine.<ref name="n1" /><ref>{{Navedi splet|title=Milan Zdravko Kovač, Peter Kerševan, Izgubljena Ljubljana, arheologija, Špica, Ljubljanska tržnica|url=https://www.druzina.si/clanek/milan-zdravko-kovac-peter-kersevan-izgubljena-ljubljana-arheologija-spica-ljubljanska-trznica|website=|accessdate=2026-05-28|language=|first=|last=|publisher=Družina}}</ref> Skupaj sta javno podpirala prizadevanja civilne iniciative ''Tržnice ne damo'', ki je nasprotovala gradbenim posegom na območju [[Ljubljanska tržnica|ljubljanske tržnice]] in opozarjala na pomen dediščine arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>{{cite web |title=V podporo civilni iniciativi Tržnice ne damo |url=https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/v-podporo-civilni-iniciativi-trznice-ne-damo |website=Delo |date=13. september 2012 |access-date=28. maj 2026}}</ref> V javnosti je opozarjal tudi na spregledane kakovosti ljubljanskega urbanega prostora, med drugim na pomen parkovnih in zelenih ureditev v mestu.<ref>{{cite web |title=Ljubljana ima park, ki ga ne vidi |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/ljubljana-ima-park-ki-ga-ne-vidi.html |website=Delo |date=24. avgust 2011 |access-date=28. maj 2026}}</ref> Leta 2025 je posthumno skupaj s Kovačem prejel [[platinasti svinčnik]] [[Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije|Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije]] za življenjsko delo in prispevek k slovenski arhitekturi.<ref>{{cite web |title=Platinasti svinčnik 2025: Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan |url=https://zaps.si/zlati-svincnik/prejemniki-priznanj/platinasti-svincnik-2025-univ-dipl-inz-arh-milan-zdravko-kovac-in-univ-dipl-inz-arh-peter-kersevan/ |website=ZAPS |access-date=28. maj 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kerševan, Peter}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] inp9e7jmopwncykw7jvyn95n59e5avu 0 557103 6682450 6680050 2026-05-29T00:09:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682450 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 5hpw71ek38qoc0x3i0e98d4qyznwibt 0 557938 6682447 6282213 2026-05-28T23:59:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682447 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Knjiga o umetnosti trgovanja | image = [[Slika:Della Mercatura - 1578.jpg|250px]] | image_caption = '''''Della mercatura e del mercante perfetto''''' | author = Benedetto Cotrugli (Benedikt Kotruljević) | title_orig = ''Il libro dell’ arte di Mercatura'' | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Dubrovniška republika]] | language = [[italijanščina]] | publisher = 'Elephant' of Venice, Italija | release_date = 1573 | slo_pub_date = | subject = | genre = priročnik | media_type = | pages = <!-- Knjiga je del zbirke/serije --> | series = | preceded_by = | followed_by = | native_wikisource = | wikisource = <!-- Klasifikacija --> | isbn = | oclc = | dewey = | congress = <!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --> | udk = | predmetne-oznake = | cobiss = }} '''''Della mercatura e del mercante perfetto''''', ki ga je leta 1458 napisal Benedikt Kotruljević (Benedetto Cotrugli), je bil prvi knjigovodski [[rokopis]] in trgovski priročnik.<ref name="item 1441">Anzovin, 2000, p. 36, item 1441</ref> Rokopis je leta 1573 v spremenjeni obliki izdal Franjo Petrić pod naslovom ''Della mercatura et del mercante perfetto'' (prevod: O trgovini in o popolnem trgovcu). Prvotno besedilo, ki temelji na dveh prepisih iz leta 1484, je bilo objavljeno leta 1990 in šele takrat bi lahko v celoti ocenili pomen Kotruljevićevega dela.<ref>[https://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33482 Benedikt Kotruljević], Hrvatska enciklopedija, pristupljeno 19. rujna 2020.</ref> == Zgodovina == Več zgodovinarjev kaže, da je rokopis, napisan leta 1458, najstarejši znani rokopis v sistemu dvostavnega knjigovodstva in je kot tak vsaj 36 let pred knjigo Luce Paciolija ''Summa de arithmetica''.<ref name="Zubrinic">[http://www.croatianhistory.net/etf/et22a1.html History of Croatian Science, 15th-19th centuries]</ref><ref name="AccountingHistory">[http://www.promonegocios.net/contabilidad/historia-contabilidad.html Accounting History]</ref><ref>[http://www.croatianhistory.net/etf/siesc2.html SIESC 2007 in CROATIA]</ref><ref name="Financial Essay">{{navedi splet |url=http://www.oxbridgewriters.com/essays/accounting/financial-accounting-accountants.php |title=Essay title – Financial Accounting And Accountants |access-date=2011-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101215090424/http://www.oxbridgewriters.com/essays/accounting/financial-accounting-accountants.php |archive-date=2010-12-15 |url-status=dead}}</ref><ref name="Chapter XIII">''In Chapter XIII of the 1st book is called "order to keep " the records marketable '. There are only very vague rules, and the author observes: "..... narrating everything here wanting to '1 minute 'treatment would be too verbose et almost impossible to express it, "that without the living voice, writing can hardly be impa" rare. " However, one can easily argue that Benedict Cotrugli want to talk about the double entry. He says that the scriptures remind you credit, debt, cost of goods, profits and losses and any other cenda ago, adds that the merchant must hold the memorial, the newspaper, and the notebook with its own alphabet, which devesi entered in the log, what to do, the Whole capital and bring everything to your file. 'S work of the merchant Ragusin was not amended in the audience, Luca Pacioli is no longer the first exhibitor of record keeping.'' Alfieri, 1891, p. 117</ref> Splošno mnenje je, da je razlog, zakaj je Luca Pacioli (1445–1517) prejel priznanje za očeta računovodstva, ta, da je bilo Kotruljevićevo delo uradno objavljeno šele leta 1573.<ref>{{Navedi splet |url=http://html.rincondelvago.com/evolucion-historica-de-la-contabilidad.html |title=Historical evolution of accounting |accessdate=2024-03-27 |archive-date=2018-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180823104206/http://html.rincondelvago.com/evolucion-historica-de-la-contabilidad.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://paciolicode.com/ |title=3. Hypothesis of ‘the Pacioli Code’ |access-date=2011-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823232731/http://paciolicode.com/ |archive-date=2011-08-23 |url-status=dead}}</ref><ref>[https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=es&u=http://pedroflovel.blogspot.com/2007/10/breve-historia-de-la-contabilidad.html&ei=-AeNTauWDou80QH_77ySBw&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CBkQ7gEwADge&prev=/search%3Fq%3D%2522Della%2Bmercatura%2Be%2Bdel%2Bmercante%2Bperfetto%26start%3D30%26hl%3Den%26sa%3DN%26rlz%3D1T4GGLL_enUS352US353%26prmd%3Divnsb Brief History of Accounting]</ref> Italijansko različico je leta 1573 v Benetkah izdal Franciscus Patricius (Frane Petrić). Francoski prevod tega rokopisa je bil objavljen v Lyonu leta 1613 pod naslovom "Parfait négociant".<ref>[http://www.croatianhistory.net/etf/france.html Croatia – France, overview of historical and cultural relations – a sketch by Darko Zubrinic, 2006]</ref> Zgodnji izvod ''Della mercatura e del mercante perfetto'' iz konca 15. stoletja je v Nacionalni knjižnici [[Malta|Malte]].<ref>{{cite journal |url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=28931&lang=en |journal=Dubrovnik Annals |issn=1331-3878 |publisher=Croatian Academy of Sciences and Arts |location=Dubrovnik, Croatia |number=6 |date=september 2002 |title=Book Review: Marin Rafaeli of Ragusa on Double-Entry Bookkeeping in 1475: a Recent Discovery by Anne J. van der Helm and Johanna Postma |author=Vladimir Stipetić |page=123 |accessdate=2012-04-03}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://home.kpn.nl/annejvanderhelm/paper.html |title=LA RIEGOLA DE LIBRO Bookkeeping instructions from the mid-fifteenth century |access-date=20. september 2020 |archive-date=21. september 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220121070036/http://home.kpn.nl/annejvanderhelm/paper.html |url-status=dead }}</ref> Druga zgodnja kopija je v [[Biblioteca Marciana]] v [[Benetke|Benetkah]]. Obstaja še ena zgodnja kopija, ki je ohranjena v Narodni knjižnici St. Marka v Benetkah. Prvi angleški prevod Libro de l'arte de la mercatura (Knjiga o umetnosti trgovanja), ki sta ga uredila Carlo Carraro in Giovanni Favero, s predgovorom Nialla Fergusona, profesorja zgodovine na univerzi Harvard, je izšel pri založbi Palgrave. Macmillana leta 2017, ki temelji na kritični izdaji izvirnih rokopisov Vere Ribaudo, Univerza v Benetkah, ki jo je maja 2016 objavil Edizioni Cà Foscari, Benetke.<ref name="AccountingHistory"/><ref>[http://edit16.iccu.sbn.it/scripts/iccu_ext.dll?fn=10&i=13663 Prospectus Title]</ref> == Vsebina rokopisa == Rokopis vsebuje štiri knjige. Prva je o izvoru, obliki in bistvu trgovca. Druga govori o trgovčevi verski zavezanosti. Tretja so moralne vrline in politike. Četrta je upravljanje njegovega doma in družine ter njegove gospodarske zadeve.<ref>Hangers, 1803, p. 99</ref> V času nastanka rokopisa je trgovsko trgovanje veljalo za umetnost. »Popolni trgovec« je bil človek kulture, motiviran za dobro moralno vedenje in pošteno poslovanje z vsemi, ki jih je srečal. Moral je biti zelo občutljiv za lokalne interese v krajih, kjer je posloval. Moral je znati oceniti politične razmere in običajne zakone, da je lahko uspešno vodil svoje posle. Kotruljević je v svojem knjigovodskem in trgovskem priročniku zapisal, da mora biti trgovec ne samo knjigovodja-računovodja, ampak da mora biti tudi dober pisec in retorik in učen človek, ki se vedno obnaša diplomatsko.<ref name="conduct">[http://www.cliffordawright.com/caw/food/entries/display.php/topic_id/30/id/123/ Markets of the Mediterranean]</ref> Po Kotruljeviću je »popolni trgovec« nasprotje mornarjev in vojakov, ker so do teh določb veliko bolj naivni. Kotruljević je zapisal, da so izjemno neumni, ker se ob popivanju v gostilnah in nakupu kruha na tržnici obnašajo megalomansko in premalo diplomatsko. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo | ref = Alfieri | last = Alfieri | first = Vittorio (Prof.) | title = La partita doppia applicata alle scritture delle antiche aziende mercantili veneziane | publisher = G.B. Paravia | year = 1891 | language = it }} Original from Columbia University * {{navedi knjigo | ref = Anzovin | last = Anzovin | first = Steven | title = Famous First Facts | year = 2000 | isbn = 0-8242-0958-3 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/famousfirstfacts00anzo }} * {{navedi knjigo | ref = Hangers | last = Hangers | first = Francis M. | title = Historical-criticism on antichitla news, history and literature of 'Dubrovnik: divided into two volumes devoted Exalted and Senate of the Republic of Ragusa | volume = 2 | publisher = Martecchini | year = 1803 }} [[Kategorija:Dela leta 1458]] [[Kategorija:Računovodski sistemi]] [[Kategorija:Rokopisi]] ecf0ybxbtvvs8bmbjslklnmoseukw1a 0 562931 6682478 6575251 2026-05-29T06:37:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682478 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | native_name = {{native name|gez|መንግሥተ ኢትዮጵያ |italics=no}}<br/>{{resize|80%|{{nobold|{{transliteration|gez|Mängəśtä ʾItyop̣p̣ya}}}}}}<br/>{{native name|am|የኢትዮጵያ ንጉሠ ነገሥት መንግሥት |italics=no}}<br/>{{resize|80%|{{nobold|{{transliteration|gez|Yäʾityop̣p̣ya Nägusä Nägäst Mängəśt}}}}}} | conventional_long_name = Etiopsko cesarstvo | era = [[srednji vek]] do [[hladna vojna|hladne vojne]] | government_type = Absolutna monarhija {{small|(1270–1931)}}<ref>{{cite journal |author=Nathaniel T. Kenney |title=Ethiopian Adventure |journal=National Geographic |volume=127 |year=1965 |page=555 }}</ref><br />Unitarna parlamentarna ustavna monarhija {{small|(1931–1974)}} | life_span = 1270–1974<br/>{{nowrap|{{small|{{nobold|1936–1941:Vlada v izgnanstvu}}}}}} | event_start = vzpon Jekuno Amlak | date_start = | year_start = 1270 | event1 = Zasedba Amda Sejon I. | date_event1 = 1314–1344 | event2 = Etiopsko–adalska vojna | date_event2 = 1529–1543 | event3 = Gondarinsko obdobje | date_event3 = 1632–1769 | event4 = Zemene Mesafint | date_event4 = 1769–1855 | event5 = Menelikove širitve | date_event5 = 1878–1904 | event6 = [[Prva italijansko-abesinska vojna]] | date_event6 = 1895–1896 | event7 = sprejeta ustava | date_event7 = 16. julij 1931 | event8 = [[Druga italijansko-abesinska vojna]] (priključena italijanski vzhodni Afriki) | date_event8 = 3. oktober 1935 | event9 = Suverenost obnovljena | date_event9 = 5. maj 1941 | event10 = Federacija Etiopije in Eritreje | date_event10 = 11. september 1952 | event_end = Državni udar - Derg | date_end = 12 September | year_end = 1974 | event_post = Monarhija odpravljena | date_post = {{nowrap|21. marec 1975<ref>{{navedi novice |title=Ethiopia Ends 3,000 Year Monarchy |work=Milwaukee Sentinel |date=22 March 1975 |page=3 }}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://news.google.com/newspapers?nid=1915&dat=19750322&id=S-sgAAAAIBAJ&pg=2528,3614199 |title=Ethiopia ends old monarchy |work=The Day |date=22 March 1975 |page=7 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Henc van Maarseveen |author2=Ger van der Tang |title=Written Constitutions: A Computerized Comparative Study |publisher=Brill |year=1978 |page=47 }}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://archive.org/stream/worldfactbook87nati#page/74/mode/2up |title=Ethiopia |encyclopedia=The World Factbook |year=1987 |publisher=Central Intelligence Agency }} </ref>}} | stat_year1 = 1954 | stat_area1 = 1.221.900 | p1 = rodbina Zagve | s1 = Derg | flag_s1 = Flag of Ethiopia (1975–1987).svg | image_coat = Imperial coat of arms of Ethiopia (Haile Selassie).svg | symbol = zgodovinski | symbol_type = Grb | flag_caption = Zgoraj: [[Zastava Etiopije]]<br>Spodaj: Civilna zastava | image_flag = Flag of Ethiopia (1897–1974).svg | image_flag2 = Flag of Ethiopia (Blank).svg | image_map = Ethiopian Empire in 1952.svg | map_caption = Meje Etiopskega cesarstva leta 1952 | image_map2 = Menelik II conquests map on world sphere.svg | map_caption2 = Lokacija Etiopskega cesarstva med vladavino Johanesa IV. (temno oranžna) v primerjavi z današnjo Etiopijo (oranžna) | map_caption3 = Etiopija po širitvah Amda Seyona (temno oranžna) v primerjavi s sodobno Etiopijo (oranžna) | capital = {{nowrap|''None''{{refn|group=note|Stara tradicija etiopskih cesarjev je bila potovati po državi v spremstvu svojih številnih dvorjanov in neštetih vojakov, živeti od kmečkih pridelkov in bivati v začasnih taboriščih. Ta kraljeva taborišča ali premikajoče se prestolnice so služile kot sedež cesarstva.<ref>{{navedi knjigo|last=Pankhurst |first=Richard |year=1982 |title=History Of Ethiopian Towns |page=41 |publisher=Steiner |isbn=978-3-515-03204-9 }}</ref> Kljub temu je več etiopskih vladarjev poskušalo vzpostaviti stalne prestolnice, kot so Termaber, Emfraz in Debre Birhan.<ref>{{cite journal |last1=Pankhurst |first1=Richard |title=Barara, the Royal City of 15th and Early 16th Century (Ethiopia). Medieval and Other Early Settlements Between Wechecha Range and Mt Yerer |journal=Annales d'Éthiopie |year=2009 |volume=24 |issue=1 |pages=209–249 |doi=10.3406/ethio.2009.1394 |url=https://www.persee.fr/doc/ethio_0066-2127_2009_num_24_1_1394}}</ref>}}}} {{small|(1270–1635)}}<br/>[[Gondar]] {{small|(1635–1855)}}<br/>[[Debre Tabor]] {{small|(1855–1881)}}<br/>[[Mekele]] {{small|(1881–1889)}}<br/>[[Adis Abeba]] {{small|(1889–1974)}} | national_motto = {{lang|am|ኢትዮጵያ ታበፅዕ እደዊሃ ኀበ እግዚአብሔር}}<br />{{lang|am-Latn|Ityopia tabetsih edewiha ḫabe Igziabiher}}<br />(''Etiopija izteguje svoje roke k Bogu'')<br />{{small|({{bibl|Ps 68,31}}}} | national_anthem = <br />ኢትዮጵያ ሆይ ደስ ይበልሽ<br />{{lang|am-Latn| Ityoṗya hoy des ybelish}}<br />(''Etiopija, bodi srečna'')<br /><div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">[[File:Ityopp'ya Hoy dess yibelish.ogg|center]]</div> | common_languages = [[Amharščina]] (dinastični, uradni, sodni)<ref>''The Southern Marches of Imperial Ethiopia: Essays in History and Social Anthropology'', Donham Donald Donham, Wendy James, Christopher Clapham, Patrick Manning. CUP Archive, Sep 4, 1986, p. 11, https://books.google.com/books?id=dvk8AAAAIAAJ&q=Lisane+amharic#v=snippet&q=Lisane%20amharic&f=false {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221228065900/https://books.google.com/books?id=dvk8AAAAIAAJ&q=Lisane+amharic#v=snippet&q=Lisane%20amharic&f=false |date=28 December 2022 }}</ref><ref>''Layers of Time: A History of Ethiopia'', Paul B. Henze, November 18, 2008, p. 78, https://books.google.com/books?id=3VYBDgAAQBAJ&q=Lisane#v=snippet&q=Lisane&f=false {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221228065900/https://books.google.com/books?id=3VYBDgAAQBAJ&q=Lisane#v=snippet&q=Lisane&f=false |date=28 December 2022 }}</ref><br />[[abeceda giz|giz]] (liturgični jezik, literatura)<br/>mnogi drugi | religion = {{Ublist|'''državna religija:'''|[[krščanstvo]]|— pravoslavna tevahedo cerkev {{small|(1270–1622 in 1632–1974)}}|–[[katoliška cerkev]] {{small|(1622–1632)}}|'''neuradno:'''P'ent'ay evangeličanstvo|[[Sunitizem]]|[[Judaizem]]|tradicionalne afriške religije}} | currency = {{Plainlist}} * [[zlato]] tax<ref name="Richard K. P 1967">The Royal Chronicle of his reign is translated in part by Richard K. P. Pankhurst, ''The Ethiopian Royal Chronicles'' (Addis Ababa: Oxford University Press, 1967).</ref> * Solni bloki (Amoleh) * Dinar<ref name="Richard K. P 1967">The Royal Chronicle of his reign is translated in part by Richard K. P. Pankhurst, ''The Ethiopian Royal Chronicles'' (Addis Ababa: Oxford University Press, 1967).</ref> * Maria Theresa thaler {{small|(ok. 18.–19. stol.)}} * [[Etiopski birr]], taler ali dolar {{small|(od 1894)}} {{Endplainlist}} | leader1 = {{nowrap|Yekuno Amlak}}<ref>{{Cite journal|jstor = 40761842|title = The Zagwe Period and the Zenith of Urban Culture in Ethiopia, Ca. 930–1270 AD|journal = Africa: Rivista Trimestrale di Studi e Documentazione dell'Istituto Italiano per l'Africa e l'Oriente |volume = 61|issue = 1|pages = 120–137|last1 = Negash|first1 = Tekeste|year = 2006}}</ref> | leader2 = [[Haile Selassie]] | year_leader1 = 1270–1285 {{small|(prvi)}} | year_leader2 = 1930–1974 {{small|(zadnji)}} | title_leader = [[cesar]] | deputy1 = Habte Giyorgis | deputy2 = Mikael Imru | year_deputy1 = 1909–1927 {{small|(prvi)}} | year_deputy2 = 1974 {{small|(zadnji)}} | title_deputy = predsednik vlade | legislature = None (vladanje z odloki)<br />{{small|(do 1931)}}<br />parlament<br />{{small|(1931–1974)}}<ref>Ustava Etiopije, 4. november 1955, člen 76 (vir: ''Constitutions of Nations: Volume I, Africa'' by Amos Jenkins Peaslee)</ref> | house1 = Senat {{small|(1931–1974)}} | house2 = Poslanska zbornica {{small|(1931–1974)}} | demonym = Endonim: etiopski Eksonim: abesinski | patron_saint = [[sveti Jurij]]<ref>Markessini, Joan (2012). ''Around the World of Orthodox Christianity – Five Hundred Million Strong: The Unifying Aesthetic Beauty''. Dorrance Publishing. {{ISBN|978-1-4349-1486-6}}.</ref><ref>Morgan, Giles (2017). ''St George: The patron saint of England''. Oldcastle Books. {{ISBN|978-1-84344-967-6}}.</ref> | sovereignty_type = | today = [[Eritreja]]<br />[[Etiopija]] }} '''Etiopsko cesarstvo''' ([[abeceda giz|giz]] መንግሥተ ኢትዮጵያ - ''Mängəśtä ʾItyop̣p̣ya'' - Etiopsko kraljestvo}}, prej znano tudi pod eksonimom [[Abesinija]] ali preprosto znano kot [[Etiopija]] ({{lang-am|ኢትዮጵያ|ʾĪtyōṗṗyā}}, {{audio|Ityopya.ogg|poslušaj}}, {{Lang-om|Itoophiyaa}}, {{Lang-so|Itoobiya}}, {{jezik-aa|Itiyoophiyaa}}<ref>{{navedi knjigo |author=E. A. Wallis Budge |title=A History of Ethiopia|volume =I: Nubia and Abyssinia |url=https://books.google.com/books?id=KWQtBAAAQBAJ&pg=PR7 |date= 2014 |publisher=Routledge |page=7 |isbn=978-1-317-64915-1 }}</ref>) je bilo suverena država, ki je zgodovinsko zajemala geografsko območje današnje Etiopije in [[Eritreja|Eritreje]] od ustanovitve Salomonske vladavine dinastije Jekuna Amlaka približno leta 1270 do državnega udara leta 1974, ki ga je izvedel Derg, ki je odstavil cesarja [[Haile Selassie]]ja. Do leta 1896 je cesarstvo vključilo druge regije, kot so Hararghe, Gurage in Volajita,<ref name="International Crisis Group 2009 p. 2">International Crisis Group, "Ethnic Federalism and its Discontents". Issue 153 of ICG Africa report (4 September 2009) p. 2.</ref> največjo širitev pa je doživel s federacijo Eritreje leta 1952. Skozi večji del svojega obstoja je bilo obkroženo s sovražnimi silami na [[Afriški rog|Afriškem rogu]]; vendar ji je uspelo razviti in ohraniti kraljestvo, ki temelji na svoji starodavni obliki krščanstva.<ref>{{navedi knjigo |last1=Hathaway |first1=Jane |url=https://books.google.com/books?id=rcZmDwAAQBAJ&pg=PA26 |title=The Chief Eunuch of the Ottoman Harem: From African Slave to Power-Broker |date=2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-107-10829-5 |page=26}}</ref> Ustanovil ga je leta 1270 Jekuno Amlak, ki je trdil, da je potomec Dil Na'oda, zadnjega aksumskega kralja in končno kralja [[Salomon]]a in [[kraljica iz Sabe|kraljice iz Sabe]], nadomestil pa je kraljestvo Agav Zagve. Čeprav je bilo sprva precej majhna in politično nestabilna entiteta, se je cesarstvu uspelo znatno razširiti pod križarskimi vojnami Amde Sejona I. (1314–1344) in Davita I. (1382–1413) ter začasno postalo prevladujoča sila na Afriškem rogu. Etiopsko cesarstvo je svoj vrhunec doseglo med dolgo vladavino cesarja Zara Jakoba (1434–1468). Utrdil je osvajanja svojih predhodnikov, zgradil številne cerkve in samostane, spodbujal književnost in umetnost, centraliziral cesarsko oblast z zamenjavo regionalnih vojskovodij z upravnimi uradniki in znatno razširil svojo [[hegemonija|hegemonijo]] nad sosednjimi islamskimi ozemlji.<ref>{{navedi knjigo |last1=Erlikh |first1=Hagai |url=https://books.google.com/books?id=LcsJosc239YC&pg=PA41 |title=The Nile Histories, Cultures, Myths |publisher=Lynne Rienner Publishers |year=2000 |isbn=978-1-55587-672-2 |page=41}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Hassen |first1=Mohammed |title=Oromo of Ethiopia with special emphasis on the Gibe region |publisher=University of London |page=22 |url=https://eprints.soas.ac.uk/29226/1/10731321.pdf |access-date=2024-06-17 |archive-date=2020-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200213003344/https://eprints.soas.ac.uk/29226/1/10731321.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>J. Spencer Trimingham, ''Islam in Ethiopia'' (Oxford: Geoffrey Cumberlege for the University Press, 1952), p. 75</ref> Sosednji muslimanski sultanat Adal je začel ogrožati cesarstvo z večkratnimi poskusi invazije nanj, kar je končno uspelo pod Imamom Mahfuzom.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=GWjxR61xAe0C&pg=PA167 |title=The Cambridge History of Africa, Volume 3 |publisher=Cambridge University Press |year=1975 |isbn=978-0-521-20981-6 |page=167}}</ref> Mahfuzova zaseda in poraz cesarja Lebne Dengela sta v zgodnjem 16. stoletju pripeljala do džihada adalitskega imama Ahmeda Grana, ki ga je podpiral Osman, in je bil leta 1543 poražen s pomočjo Portugalcev.<ref>{{navedi splet |title=Adal |url=https://www.britannica.com/place/Adal |website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Velik del južnega ozemlja cesarstva in vazali so bili močno oslabljeni zaradi selitev Oromov. Na severu, v današnji Eritreji, je Etiopija uspela odbiti poskuse osmanske invazije, čeprav je zaradi njih izgubila dostop do [[Rdeče morje|Rdečega morja]].<ref>Pankhurst, ''History'', p. 70; Özbaran, 87</ref> Kot odziv na te izzive je cesar [[Fasilides]] v 1630-ih ustanovil novo prestolnico [[Gondar]], kar je označilo začetek nove zlate dobe, znane kot obdobje Gondarina. Videli so relativno mir, uspešno integracijo Oromov in razcvet kulture. S smrtjo cesarja Ijasuja II. (1755) in Ijoasa I. (1769) je kraljestvo sčasoma vstopilo v obdobje decentralizacije, znano kot Zemene Mesafint, kjer so se regionalni vojskovodje borili za oblast, cesar pa je bil zgolj marioneta.<ref>Pankhurst, ''History'', p. 119</ref> Cesar Tevodros II. (vladal 1855–1868) je končal Zemene Mesafint, ponovno združil cesarstvo in ga popeljal v sodobno obdobje, preden je umrl med britansko ekspedicijo v Abesinijo. Njegov naslednik Johanes IV. se je ukvarjal predvsem z vojno in se uspešno boril proti Egipčanom in Mahdistom, preden je leta 1889 umrl proti slednjim. Cesar [[Menelik II.]], ki je prebival v [[Adis Abeba|Adis Abebi]], je podjarmil mnoga ljudstva in kraljestva v današnji zahodni, južni in vzhodni Etiopiji, kot so Kaffa, Velajta, Harar in druga kraljestva. Tako se je do leta 1898 Etiopija razširila v svoje sodobne ozemeljske meje. V severni regiji se je soočil s širitvijo Italije. Z odmevno zmago nad Italijani v bitki pri Advi leta 1896, z uporabo sodobnega uvoženega orožja, je Menelik zagotovil neodvisnost Etiopije in omejil Italijo na Eritrejo. Kasneje, po [[druga italijansko-abesinska vojna|drugi italijansko-abesinski vojni]], je italijansko cesarstvo [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] okupiralo Etiopijo in ustanovilo italijansko vzhodno Afriko ter jo združilo s sosednjo Eritrejo in kolonijami italijanske Somalije na jugovzhodu. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili Italijani s pomočjo britanske vojske pregnani iz Etiopije. Cesar se je vrnil iz izgnanstva in država je postala ena od ustanovnih članic [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. Vendar pa sta lakota v ''volu'' leta 1973 in domače nezadovoljstvo leta 1974 pripeljala do padca cesarstva in vzpona Derga.<ref>{{navedi knjigo |last=Salvano |first=Tadese Tele |title=የደረግ አነሳስና (የኤርትራና ትግራይ እንቆቅልሽ ጦርነት) |date=2018 |publisher=Tadese Tele Salvano |isbn=978-0-7915-9662-3 |pages=81–97 |trans-title=The Derg Initiative (The Eritrean-Tigray Mysterious War)}}</ref> == Sklici == {{sklici|group=note}} {{sklici|2}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Adejumobi|first=Saheed A.|url=https://books.google.com/books?id=-U7aydmefrgC|title=The History of Ethiopia|publisher=Greenwood Publishing Group|location=Westport|year=2007|isbn=978-0-313-32273-0}} * {{navedi knjigo |last=Antonicelli |first=Franco |series=Reprints Einaudi |number=32 |title=Trent'anni di storia italiana: dall'antifascismo alla Resistenza (1915–1945) lezioni con testimonianze |language=it |trans-title=Thirty Years of Italian History: From Antifascism to the Resistance (1915–1945) Lessons with Testimonials |year=1975 |publisher=Giulio Einaudi Editore |location=Torino |oclc=878595757}} * {{navedi knjigo|last=Pankhurst|first=Richard|url=https://books.google.com/books?id=jcpQqkHr328C|title=The Ethiopians: A History|publisher=Blackwell Publishing|location=Oxford|year=2001|pages=299 Pages|isbn=978-0-631-22493-8}} * {{navedi knjigo|last=Shillington|first=Kevin|title=Encyclopedia of African History, Vol. 1|publisher=Routledge|location=London|year=2004|pages=1912 Pages|isbn=978-1-57958-245-6}} [[Kategorija:Etiopsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše države v Afriki]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1270]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1974]] [[Kategorija:Bivše monarhije]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] hw2ohu75xfcnxm38d734e2fwt6od9ug 0 567019 6682444 6312468 2026-05-28T22:45:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682444 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file = File:Toorop Dame in wit.jpg | image_size = 288px | title = Dama v belem | alt = | artist = [[Jan Toorop]] | year = 1886 | medium = [[olje na platnu]] | height_metric = 100 | width_metric = 74 | length_metric = | height_imperial = | width_imperial = | length_imperial = | metric_unit = cm | city = [[Amsterdam]], [[Nizozemska]] | museum = [[Stedelijk Museum Amsterdam]] | owner = }} '''''Dama v belem''''' je impresionistična slika ženske v beli halji iz leta 1886 nizozemskega slikarja [[Jan Toorop|Jana Tooropa]]. == Opis == Toorop upodablja svojo ženo Annie Hall tukaj kmalu po njuni poroki leta 1886, v njunem domu na Prins Hendrikstraat v [[Haag]]u. Upodobljena je v dolgi beli obleki z visokim ovratnikom, kako sedi za zajtrkovalno mizo s čisto belim prtom, ki se zdi, da se preliva v njeno obleko. Svetla belina obleke in prta je v močnem kontrastu s sicer skoraj povsem temnim ozadjem. Poudarke dodajata čajni servis na mizici in kozarec rdečega vina, katerega ovalni krog se ponavlja v skodelici. Za njim je nekaj zelenja v vazi. Od spredaj levo prihaja močna svetloba, ki osvetli tudi naslon njenega stola. [[Slika:Toorop, Annie Hall met melkkan.jpg|thumb|left|''Annie Hall z vrčem za mleko'', 1886]] Prizor izžareva veliko, skoraj spokojno spokojnost, jasno drugačno od živahnosti, ki so jo francoski impresionisti takrat pogosto vnašali v svoje slike. V pismu iz tistega obdobja Annie Hall Toorop tudi namigne, da se ne razume najbolje s francosko impresionistično metodo slikanja: zdijo se mu preglasni, preveč površni v dojemanju in dvomi, »ali lahko nekaj potez s čopičem ustvari gibanje, osebo ali pokrajino je mogoče opisati tako jedrnato kot s pozornejšim pregledom.« Toorop je očitno posvečal več pozornosti psihološkemu stanju svojih modelov, ki jih je pogosto upodabljal v kontemplaciji. Toorop upodablja svojo bodočo ženo na način, na katerega je vplival impresionistični slog [[James Ensor|Jamesa Ensorja]] in [[James McNeill Whistler|Jamesa McNeilla Whistlerja]].<ref>{{cite web|url=http://www.jan-toorop.com/artwork/20|title=Dame en blanche (Annie Hall)|publisher=jan-toorop.com|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vpliv Jamesa McNeilla Whistlerja na ta portret Annie Hall se nedvomno odraža v prevladujoči uporabi svetlo osvetljene beline v Anniejini obleki in vezenju. Jasno je prepoznavna prisotnost estetičnega lepotnega ideala. Toorop je v obdobju 1885-1887 naredil več portretov Annie Hall v istem slogu, obujajoč spomine na 'simfonije' ''[[Simfonija v belem, št. 1]]'', Belo dekle; ''[[Simfonija v belem, št. 2: Bela deklica]]'' in [[Simfonija v belem, št. 3]]'', ki jih je takrat naslikal Whistler. V Tooropovi ''Dami v belem'' s konca leta 1886 se zdi, da se še vedno bolj poudarjeno zgleduje po Whistlerju kot v drugem portretu Annie, ki ga je naredil, imenovanem ''Portret Annie Hall v Lissadellu''. Vzdušje je na splošno sanjavo in melanholično.<ref>{{cite web|url=http://booksandjournals.brillonline.com/content/journals/10.1163/187501775x00225?crawler=true|title=Toorop|publisher=booksandjournals.brillonline.com|accessdate=}}</ref> Primer je tudi njegova ''Annie Hall z vrčem za mleko'', ki jo je naslikal malo prej, v skoraj enaki kompoziciji, a s še večjo prevlado beline, ki je v tem delu s paletnim nožem razširjena v ozadje. Vzdušje je vedno sanjsko in melanholično. == Annie Hall == Model je Annie Hall (1860-1929), Angležinja, ki je študirala v [[Bruselj|Bruslju]], ko jo je Toorop spoznal leta 1885. Poročila sta se leta 1886. Toorop je naslikal več slik Annie, na katerih je upodobljena v podobnih belih oblačilih. Leta 1883 se je Toorop med bivanjem v Bruslju povezal s skupino avantgardnih mladih umetnikov, imenovano ''Les Vingt'' ('dvajset'), skupini, ki se ji je nazadnje pridružil leta 1885. Umetniki ''Les Vingt'' in še posebej James Ensor so v tem obdobju močno vplivali nanj. Leta 1884 je Toorop s prijateljem Emilom Verhaernom in umetnostnim kritikom Georgesom Destréejem odpotoval v [[London]]. Konec leta 1885 se je za nekaj mesecev vrnil v Anglijo, kjer je živel na posestvu staršev Annie Hall. Med bivanjem v Angliji je Toorop postal zelo navdušen nad delom Jamesa McNeilla Whistlerja, čigar slike je srečal na razstavi ''Les Vingt'' leta 1884. Ob predstavitvi Lawrenca Alma-Tademe je obiskal Whistlerjev studio v Londonu; med letoma 1885 in 1887 je bilo Whistlerjevo delo velik navdih za Tooropa.<ref>{{cite web| url=http://resources.huygens.knaw.nl/socialezekerheid/BWN/BWN/lemmata/bwn1/toorop| title=Toorop| publisher=resources.huygens.knaw.nl| accessdate=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20040925231806/http://jan-toorop.com/ Jan Toorop Research Center - Information about the Dutch painter] * [https://resources.huygens.knaw.nl/socialezekerheid/BWN/BWN/lemmata/bwn1/toorop Informatie op website Resources] * [https://web.archive.org/web/20160713055420/http://studio2000.nl/jan-toorop/jan-toorop-en-les-xx/#.UYtpGVbCQu4 Jan Toorop en Les Vingt] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Jana Tooropa]] [[Kategorija:Slike leta 1886]] [[Kategorija:Nizozemske slike]] [[Kategorija:Impresionistične slike]] de3ylrm9w47j9cupij3i63w6ldrhozt 8 576720 6682558 6674049 2026-05-29T11:23:45Z A09 188929 Dodaj blokirano zunanjo domeno sportsurge.click z opombami: cw spam v [[Jordan Clarkson]] 6682558 json application/json [ { "domain": "harekrsnatv.com", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "valdesi.eu", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "business-vector.info", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "newslab.ru", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "spokesman.com", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "carlsbadambassadors.us", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "littlesaigoncafe.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "getsholidays.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "ahmcorp.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "proinshots.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "spletnestave.com", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "e-casino.si", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "oglasevanjenaspletu.si", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "stave123.com", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "forum.termometropolitico.it", "notes": "LTA spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "lovingecards.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "penis.com", "notes": "gore spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "balkasino.com", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "rmooosh.net", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "bellehub.ru", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "sportsurge.click", "notes": "cw spam v [[Jordan Clarkson]]", "addedBy": "A09" } ] eqy6kbr0a0axlq4rves8ottsq81nmx1 6682559 6682558 2026-05-29T11:27:15Z A09 188929 Dodaj blokirano zunanjo domeno crack-streams.work z opombami: cw spam v [[Jordan Clarkson]], isti spamring 6682559 json application/json [ { "domain": "harekrsnatv.com", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "valdesi.eu", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "business-vector.info", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "newslab.ru", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "spokesman.com", "notes": "glej AF#4", "addedBy": "A09" }, { "domain": "carlsbadambassadors.us", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "littlesaigoncafe.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "getsholidays.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "ahmcorp.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "proinshots.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "spletnestave.com", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "e-casino.si", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "oglasevanjenaspletu.si", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "stave123.com", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "forum.termometropolitico.it", "notes": "LTA spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "lovingecards.com", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "penis.com", "notes": "gore spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "balkasino.com", "notes": "spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "rmooosh.net", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "bellehub.ru", "notes": "cw spam", "addedBy": "A09" }, { "domain": "sportsurge.click", "notes": "cw spam v [[Jordan Clarkson]]", "addedBy": "A09" }, { "domain": "crack-streams.work", "notes": "cw spam v [[Jordan Clarkson]], isti spamring", "addedBy": "A09" } ] iuma4n6yxtq82c4q6j3grx2owv0zixa 0 582490 6682403 6425715 2026-05-28T18:27:45Z ~2026-31898-31 260721 Informacije o številu medalj in dosežkov 6682403 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |medaltemplates = {{MedalSport | moško [[športno plezanje]] }} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{Medal|Competition|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju|Svetovna prvenstva]]}} {{Medal|Bronze|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|Innsbruck 2018]]|balvani}} }} '''Gregor Vezonik''', [[Slovenci|slovenski]] [[športni plezalec]], * [[6. julij]] [[1995]], [[Ravne na Koroškem]]. Vezonik je dosegel največji uspeh v karieri na [[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju|svetovnem prvenstvu]] [[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2018|leta 2018]] v [[Innsbruck]]u, ko je osvojil bronasto medaljo v balvanih. V sezoni 2018 je bil tudi v [[svetovni pokal v športnem plezanju|svetovnem pokalu]] dvakrat tretji, in sicer na tekmah v [[Moskva|Moskvi]] in [[Taian]]u, v Münchnu pa je osvojil zlato medaljo ter zasedel peto mesto v skupnem seštevku discipline.<ref name="delo">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/gregor-vezonik-sklenil-kariero-v-polfinale-v-seulu-peharc-in-romsak |title=Gregor Vezonik sklenil kariero, v polfinale v Seulu Peharc in Romšak |accessdate=2024-04-19 |date=2024-10-02 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Leta 2018 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben tekmovalni dosežek«. Kariero je končal 2. oktobra 2024, zadnjič je nastopil na tekmi v [[Seul]]u.<ref name="delo"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{instagram|gregorvezonik}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio-plezanje}} {{DEFAULTSORT:Vezonik, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] 56lehl23reu9zlnlxrat7ox3rdjmcyz 0 586354 6682345 6471770 2026-05-28T13:26:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682345 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Barbara Zlobec''', [[Slovenska skupnost v Italiji|slovensko-italijanska]] [[Klasična filologija|klasična filologinja]], [[Učitelj|učiteljica]], [[Prevajalec|prevajalka]], * [[10. oktober]] [[1971]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Rodila se je v Trstu, oče [[Pavel Zlobec|Pavel]], astronom, mati [[Anamarija Volk Zlobec|Anamarija]] (rojena Volk), učiteljica. Obvezne osnovne šole je obiskovala v Trstu pri Sv. Jakobu, nato se je vpisala na [[Klasični licej (Italija)|slovenski klasični licej]] v Trstu, kjer je maturirala leta 1990. Študirala je na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]] in sicer na Fakulteti za stare jezike (''Facoltà di lettere e filosofia''), diplomirala je leta 1994.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13274978#full</ref> Nato je magistrirala leta 1998 na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] na Filozofski fakulteti - Oddelek za klasično filologijo.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13084770#full</ref> Na isti fakulteti je doktorirala leta 2002 z doktorsko disertacijo ''Tržaški humanist Andreas Rapicius (1533-1573) in njegovo pesniško delo.''<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/123754752#full</ref> Barbara Zlobec je začela s poučevanjem na višji srednji šoli v [[Trst|Trstu]] oziroma na Državnem znanstvenem [[Licej Franceta Prešerna|liceju Franceta Prešerna]] s slovenskim učnim jezikom že leta 1994. Poučevala je slovenščino, latinščino, staro grščino, geografijo, zgodovino in državljansko vzgojo.<ref>{{Navedi splet|title=ARTEPAKT — Revija|url=http://projects.ung.si/artepakt/clanki/skrabci/skrabci25_veliscek_zlobec.html|website=projects.ung.si|accessdate=2025-07-04|language=en}}</ref> Sedaj pa poučuje na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] Primoža Trubarja v [[Gorica|Gorici]].<ref>https://europa-ciceroniana.eu/project/the-slovenian-team/dr-barbara-zlobec</ref><ref>{{Navedi splet|title=Noč klasikov v duhu EPK|url=https://www.primorski.eu/goriska/noc-klasikov-v-duhu-epk-DL1850137|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-04|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}</ref> Zelo rada prevaja iz latinščine in stare grščine.<ref>{{Navedi splet|title=Barbara Zlobec|url=https://www.kadmos.info/barbara-zlobec/|website=Kadmos|accessdate=2025-07-04|language=it-IT}}</ref> Barbara Zlobec je zelo aktivna prevajalka iz starih jezikov, objavila je že celo vrsto publikacij<ref>https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250704_122630_a5000035.html</ref> in člankov<ref>{{Navedi revijo|last=Zlobec|first=Barbara|date=2000-01-01|title=Etik Hister in njegova Kozmografija|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1282|magazine=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=54|issue=1|issn=2536-3956}}</ref> ter sodeluje tudi pri urejevanju učbenikov in slovarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Nov grško-slovenski slovar|url=https://www.primorski.eu/trzaska/242675-nov-grko-slovenski-slovar-LFPR259471|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref> Leta 2023 je prvič prevedla v slovenščino iz latinščine [[Plutarh]]ove ''Spise o Živalski psihologiji''.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/161945859</ref><ref>{{Navedi splet|title=Plutarh: Spisi o živalski psihologiji » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/plutarh-spisi-o-zivalski-psihologiji/|website=Noviglas|date=2023-10-20|accessdate=2025-07-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SPISI O ŽIVALSKI PSIHOLOGIJI|url=https://www.mohorjeva.org/izdelek/spisi-o-zivalski-psihologiji/|website=Celjska Mohorjeva družba|accessdate=2025-07-04|language=sl-SI|archive-date=2025-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20250704110646/https://www.mohorjeva.org/izdelek/spisi-o-zivalski-psihologiji/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Antika je še vedno živa! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/antika-je-se-vedno-ziva/|website=Noviglas|date=2023-11-25|accessdate=2025-07-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Barbara Zlobec je že več let tajnica pri [[Sklad Sergij Tončič|''Slovenskem visokošolskem Skladu Sergij Tončič'']] iz Trsta.<ref>{{Navedi splet|title=Podelili Tončičeve štipendije|url=https://www.primorski.eu/trzaska/264592-podelili-tonieve-tipendije-EIPR285155|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlato zrno letos Jasni Komar » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zlato-zrno-letos-jasni-komar/|website=Noviglas|date=2013-06-26|accessdate=2025-07-04|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Članica je tudi društva ''Museo del caffè di Trieste'' (Muzej kave iz Trsta), kjer ima vlogo tajnice.<ref>{{Navedi splet|title=Associazione del Museo del Caffè di Trieste: nominato il nuovo consiglio direttivo|url=https://www.comunicaffe.it/il-nuovo-consiglio-direttivo-dellassociazione-museo-del-caffe-di-trieste/|website=Comunicaffè|date=2022-04-26|accessdate=2025-07-04|language=it-IT|last=Desk7}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Associazione museo del caffè di Trieste si riunisce per l'assemblea annuale: in primo piano il topic della creazione del Museo del caffè a Porto Vecchio|url=https://www.comunicaffe.it/associazione-museo-del-caffe-di-trieste-si-riunisce/|website=Comunicaffè|date=2023-04-02|accessdate=2025-07-04|language=it-IT|last=Desk7}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zlobec, Barbara}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] gfu27qibey7psvxh84msl2sikgq01dz 0 591358 6682400 6524545 2026-05-28T18:15:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682400 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Brezov ogrinjalar | status = | image = Endromis versicolora 01 (HS).JPG | image_caption = samec | domain = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Endromidae]] (ogrinjalarji) | genus = '''''Endromis''''' | genus_authority = [[Ferdinand Ochsenheimer|Ochsenheimer]], 1810 | species = '''''E. versicolora''''' | binomial = ''Endromis versicolora'' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = * ''Phalaena versicolora'' <small>Linnaeus, 1758</small> * ''Endromis rufescens'' <small>[[Barend J. Lempke|Lempke]], 1960</small> * ''Endromis fusca'' <small>[[Barend J. Lempke|Lempke]], 1960</small> * ''Endromis fenestrella'' <small>Wize, 1936</small> * ''Endromis diabolica'' <small>[[Friedrich Wilhelm Niepelt|Niepelt]], 1931</small> * ''Endromis lapponica'' <small>Bau, 1877</small> }} '''Brezov ogrinjalar''' ali '''brezov prelec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Endromis versicolora''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[nočni metulji|nočnega metulja]] iz družine [[ogrinjalarji|ogrinjalarjev]], razširjena po večjem delu [[Evrazija|Evrazije]]. Ime je dobila po pisani obarvanosti [[žuželčje krilo|kril]] in dejstvu, da se [[gosenica|gosenice]] prehranjujejo z [[breza]]mi.<ref>{{cite journal |last1=Jež |first1=Matjaž |last2=Lavbič |first2=Jernej |year=2024 |title=Seznam slovenskih imen v Sloveniji živečih nočnih metuljev enajstih družin: Lepidoptera: Brahmaeidae, Cimeliidae, Drepanidae, Endromidae, Euteliidae, Lasiocampidae, Limacodidae, Nolidae, Notodontidae, Saturniidae In Sphingidae |url=https://www.zobodat.at/pdf/ActaEntSlov_32_0139-0160.pdf |journal=Acta Entomologica Slovenica |volume=32 |issue=2 |pages=139–160}}</ref> == Opis == So srednje veliki nočni metulji, ki prek kril merijo 50–70 mm, prepoznavni so po rdečkasto-rjavi obarvanosti z vzorcem belih in temnih prog. Samci letajo podnevi in iščejo samice; so manjši in temnejši od samic in jih je možno enostavno prepoznati po peresastih [[tipalnica]]h, s pomočjo katerih izsledijo samice po [[feromon]]ih, medtem ko imajo samice nitaste tipalnice. Brezovi ogrinjalarji se kot odrasli ne hranijo, zato imajo zakrnel [[obustni aparat|rilček]]. Gosenice so živo zelene s poševnimi rumenimi progami po zgornji strani.<ref name="AFP">{{navedi splet |title=Endromis versicolora |website=Atlas of forest pests |publisher=Urad za varstvo gozdov Slovaške |url=https://www.forestpests.eu/pest/endromis-versicolora |access-date=2025-10-12}}</ref><ref name="KPK">{{navedi splet |title=Brezov prelec (''Endromis versicolora'') |publisher=Krajinski park Kolpa |date=2019-03-13 |url=https://www.kp-kolpa.si/projekti-izobrazevanja-publikacije/publikacije/tematske-vsebine/metulji-v-kp-kolpa-koledar-kp-kolpa-2014/brezov-prelec/ |access-date=2025-10-12 |archive-date=2025-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112204712/https://www.kp-kolpa.si/projekti-izobrazevanja-publikacije/publikacije/tematske-vsebine/metulji-v-kp-kolpa-koledar-kp-kolpa-2014/brezov-prelec/ |url-status=dead }}</ref> Odrasli letajo spomladi, samica po parjenju izleže jajčeca na veje hranilne rastline. Po izvalitvi se gosenice hranijo in razvijajo do druge polovice poletja, ko se spustijo do tal in se zabubijo v zgornji plasti [[prst (pedologija)|prsti]] oziroma [[Rastlinski opad|rastlinskem opadu]] v rahlem svilenem [[kokon]]u. V tem stadiju žival prezimi in konča [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] naslednjo pomlad. Na leto se tako razvije samo en rod.<ref name="AFP"/><ref name="KPK"/> {{Več slik | align = center | direction = vertical | header_align = left/right/center | header_background = | width = 500px | image1 = Endromis versicolora MHNT.CUT.2011.0.446. Male.Allier (Hautes-Pyrénées).jpg | image2 = Endromis versicolora MHNT.CUT.2011.0.446. female.Allier (Hautes-Pyrénées).jpg | footer = Preparirana primerka: samec (zgoraj) in samica (spodaj) | footer_align = left }} == Ekologija in razširjenost == [[slika:Endromis versicolora - caterpillar 01 (HS).jpg|thumb|left|Gosenica četrtega stadija]] Glavna hranilna rastlina za gosenice so vrste iz rodu brez, pa tudi [[črna jelša]], [[gaber]], [[leska]] in [[lipa]].<ref name="AFP"/><ref name="KPK"/> Brezov ogrinjalar je razširjen po vsej [[Palearktika|Palearktiki]] od [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in severa [[Španija|Španije]] do skrajnega vzhoda [[Azija|Azije]], odsotna je le z [[Japonsko otočje|Japonskega otočja]] in [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. V preteklosti je bilo opisanih več [[podvrsta (biologija)|podvrst]], večina katerih pa ne odstopa bistveno od razpona raznolikosti, zato je zdaj poleg nominalne prepoznana le podvrsta ''E. versicolora eichleri'' s [[Kavkaz]]a in severa [[Mala Azija|Male Azije]]. Pri tej so tudi samci zgolj nočno aktivni in se po velikosti ter obarvanosti praktično ne ločijo od samic.<ref>{{cite journal |first1=Wolfgang A. |last1=Nässig |first2=Heinz |last2=Czipka |year=1994 |title=Beobachtungen an ''Endromis versicolora'' (LINNAEUS 1758): ''E. versicolora eichleri'' ALBERTI 1975 neu für die Türkei (Lepidoptera: Endromididae) |journal=Nachrichten des Entomologischen Vereins Apollo |volume=15 |issue=3 |pages=183–197 |url=http://www.saturnia.de/publications/volltexte/bombycoidea/1994-Naessig&Czipka-Endromis-eichleri+OCR.pdf}}</ref> Vrsta je povsod razmeroma redka, v večjem številu se pojavlja le lokalno.<ref name="AFP"/> Tudi v Sloveniji je vrsta splošno razširjena, a redka, in je edini tu živeči predstavnik svoje družine.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Sket |editor-first=Boris |editor-link=Boris Sket |display-editors=etal |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=447}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|Endromis versicolora|brezov ogrinjalar}} {{taxonbar|from=Q582500}} [[Kategorija:Ogrinjalarji]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] qqi5ep579tkfiib546najmw83xuqsay 0 595394 6682383 6681990 2026-05-28T16:36:34Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6682383 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Fredrik Dversnes]]|NOR}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="15"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="13"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="12"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="11"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" rowspan="4" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="4" | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Davide Piganzoli]] |- ! 15 | [[Fredrik Dversnes]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Bais]] |- ! 16 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 17 | [[Michael Valgren]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 44hl7ujrc53b5rn0hus9jd0o7ve082z 6682384 6682383 2026-05-28T16:40:28Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6682384 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Fredrik Dversnes]]|NOR}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Michael Valgren]]|DEN}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="16"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="13"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="13"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="11"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]] |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" rowspan="5" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="4" | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Davide Piganzoli]] |- ! 15 | [[Fredrik Dversnes]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Bais]] |- ! 16 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 17 | [[Michael Valgren]] | style="background:violet;" | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:skyblue;" | [[Einer Rubio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Damiano Caruso]] |- ! 18 | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] au3ggb703afox98m0e1g6de3y5i8nul 4 596359 6682337 6681250 2026-05-28T12:55:27Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6682337 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnik, pastoralno območje, popis podružnic | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje, popis podružnic, pastoralno območje, zgodovinski viri, sklici | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis podružnic, | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis kapele, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, sklici, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis kapele |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, sklici, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovinski viri, sklici | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, pastoralno območje, |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerve (v ločenem članku), zgodovinski viri |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), | manjka: sedanje stanje, zgodovina župnije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), popis podružnic, zgodovina, zgodovinski vir | manjka: opis podružnice, viri in sklici |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] lxagzoyor3afowcvevtxriy0v96nnl1 0 596435 6682416 6679268 2026-05-28T19:08:09Z ~2026-13659-49 255600 /* N */ 6682416 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Severnih Korejcev|Severna Koreja|severnokorejskih}} '''Seznam [[Severnokorejski|severnokorejskih]] politikov'''. Ženske so označene z zvezdico (<code>*</code>). Glej tudi: [[Seznam južnokorejskih politikov]] {{CompactTOC2}} == A == * An Jae-hong == C == *[[Chin Pan-su]] *[[Choe Chang-ik]] * [[Choe Hyon]] * [[Choe Kwang]] * [[Choe Pu-il]] * [[Choe Ryong Hae]] *[[Choe Sang-gon]] * [[Choe Son-hui]] * [[Choe Thae-bok]] * [[Choe Tong-myong]] * [[Choe Won-taek]] * [[Choe Yong-gon]] * [[Choe Yong-jin]] * [[Choe Yong-rim]] * [[Cho Man Sik]] * [[Chon Chang-chol]] *[[Chong Chun-taek]] (Jong Jung-thaek) *[[Chong Il-yong]] *[[Chu Yong-ha]] == D == * [[Džang Song-tek]] == H == * [[Ha Ang-chon]] * Han Du * [[Han Duk-su]] (1907-2001) * [[Han Ik-su]] * [[Han Sang-du]] * [[Han Sorya]] (Han Sol-ya) *[[Ho Dam]] * Ho Hon * Ho Ka-i * Hong Myong-hui (Hong Myung-hee) *[[Hong Sok-hyong]] * [[Hong Song-nam]] *Hong Son-ok* * [[Hwang Jang-yop]] * [[Hwang Pyong-so]] * Hyon Chil-chong *[[Hyon Chol-hae]] *[[Hyon Mu-gwang]] * [[Hyon Yong-chol]] == J == * [[Jang Jong-nam]] *([[Jang Song-thaek]]) * [[Jo Chun-ryong]] * Jang Chun-sil* * [[Jo Chun-ryong]] * [[Jon Mun-sop]] * [[Jo Myong-rok]] *[[Jong Il-ryong]] *[[Jong Jun-thaek]] * [[Jong Kyong-thaek]] *[[Jong Myong-su]] *[[Jong Sang-hak]] *[[Jon Ha-chol]] *[[Jon Pyong-ho]] *[[Jon Sung-guk]] *[[Jon Sung-hun]] *Jong Yong-guk *[[Jon Yong-nam]] *[[Jo Yong-won]] *[[Jo Yon-jun]] *Ju Chol-gyu *[[Ju Kyu-chang]] == K == * [[Kang Kon]] * [[Kang Ryang-uk]] * [[Kang Nung-su]] * [[Kang Sok-ju]] * [[Kang Song San]] * Kang Yang-uk *[[Kim Chaek]] *[[Kim Chae-uk]] *[[Kim Chang-bon]] *[[Kim Chang-dok]] *[[Kim Chang-man]] *[[Kim Chang-sop]] *[[Kim Chun-sop]] * Kim Du Bong/[[Kim Tu-bong]] * [[Kim Džong-il]] (Kim Jong-il) * [[Kim Džong-un]] (Kim Jong-un) * ([[Kim Džong-nam]]) * [[Kim Ho-chol]] * [[Kim Hyong-jun]] *[[Kim Ho-chol]] *[[Kim Ik-son]] * [[Kim Il]] * Kim Il-chol * [[Kim Il-sung|Kim Il-Sung]] * [[Kim Jae-ryong]] * [[Kim Jong-gak]] * [[Kim Jong-gwan]] * [[Kim Jong-nam]] (Kim Yong Nam) * [[Kim Jo-džong]]* * [[Kim Jong-suk]]* * [[Kim Jung-rin]] * [[Kim Ki-nam]] * [[Kim Kyok-sik]] * Kim Kyong-hui* * [[Kim Kyong-ok]] * [[Kim Kyong-sok]] * [[Kim Kwang-hyop]] * [[Kim Man-gum]] * Kim Myong-guk * [[Kim Myong-hun]] *[[Kim Nung-o]] *Kim Ok-sun* *[[Kim Phyong-hae]] * [[Kim Pyong-sik]] * [[Kim Rak-hui]]* * [[Ki Sok-bok]] * [[Kim Song-nam]] * Kim Song Ryong * [[Kim Su-gil]] *Kim Tal-hyon(g) * [[Kim Tok-hun]] * [[Kim Tong-gyu]] * [[Kim Tu-bong]] *[[Kim Tu-il]] *Kim Won-bong *[[Kim Won-hong]] *[[Kim Yol]] *[[Kim Yang-gon]] *[[Kim Yong-chol]] *[[Kim Yong-dae]] *[[Kim Yong-il]] (1944) * Kim Yong-nam *[[Kim Yo Jong]]* *[[Kim Yong Ju]] (Kim Jong-džu) *[[Kim Yong-chun]] *[[Kim Yong-dae]] *Kim Yun-gol *[[Kwak Pom-gi]] *[[Kwon Yong-jin]] *[[Kye Ung-thae]] == L == * [[Li Gun Mo]]   * [[Li Jong Ok]] == M == * [[Mun Kyong-dok]] == N == * [[Nam Il]] (1915–1976) * [[No Kwang-chol]] == O == *[[O Il-jong]] * [[O Jin-u]] (O Chin-u) * [[O Kuk-ryol]] * [[O Paek-ryong]] * [[O Su-yong]] == P == *[[Paek Hak-rim]] *[[Paek Nam-un]] *[[Pak Chang-ok]] * [[Pak Chong-ae]]* *[[Pak Hon-yong]] (1900-55) * [[Pak Hun]] *[[Pak Il-u]] *[[Pak In-chol]] * [[Pak Jong-chon]] * [[Pak Jong-gun]] * [[Pak Ku-ho]] *[[Pak Kum-chol]] * [[Pak Myong-chol]] * [[Pak Myong-sun]]* * [[Pak Pong-ju]] (Pak Pong Chu) * [[Pak Sindok]] * [[Pak Song-chol]] * [[Pak Thae-dok]] * [[Pak Thae-song]] * [[Pak To-chun]] * [[Pak Ui-chun]] (Pak Ŭi Ch'un) * Pak Yong-bin * [[Pak Yong-il]] *[[Pak Yong-sik]] *[[Pak Yong-son]] * [[Pang Tu-sop]] * Park Su-il * [[Pyon Yong-rip]] == R == * [[Ri Chang-dae]] * [[Rim Chun-chu]] *[[Ri Il-hwan]] *[[Ri Hi-yong]] (Ri/Yi Ki-yong) *[[Ri Jong-ok]] *[[Ri Kun-mo]] (Ri Gun-mo) *[[Ri Kum-chol]] *[[Ri Man-gon]] * Rim Kwang-il * [[Ri Myong-chol]] * Ri Myong-su * [[Ri Pyong-chol]] * [[Ri Pyong-sam]] * [[Ri Son-gwon]] * Ri Song Hak *[[Ri Su-yong]] *Ri Ul-sol * Ri Yong * [[Ri Yong-gil]] * [[Ri Yong-ho]] (2) * [[Ri Yong-mu]] * Ri Yong-suk* (1916-2021) *[[Ro Tu-chol]] *[[Ry Pyong-sam]] * Ryu Mi-yong* == S == * [[So Chol]] == T == * [[Thae Hyong-chol]] *[[Thae Jong-su]] == U == * [[U Tong-chuk]] == Y == * [[Yang Hyong-sop]] * [[Yang Sung Ho]] * [[Yi Chong-ok]] * [[Yi Chu-yon]] * [[Yi Hyo-sun]] * [[Yim Chun-chu]] * [[Yim Hae]] * Yi Kŭngno (Lee Kŭngno) * Yi Yong (Lee Yong) * [[Yi Yong-ho]] * [[Yi Yun-yong]] * [[Yon Hyong-muk]] * [[Yun Jong-ho]] * [[Yi Kwon-mu]] /Ri Gwon-mu /Lee Kwon-mu [[Kategorija:Severnokorejski politiki|*]] [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Severnokorejcev]] n2xgv18uuacazqe7fq3v6mr1sxendde 0 598501 6682370 6634468 2026-05-28T14:52:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682370 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Cosmó | image = | caption = | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Benjamin Gedeon | alias = | birth_date = {{birth date and age|2006|06|18}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | origin = [[Halbturn]], [[Gradiščanska]], [[Avstrija]] | genre = | occupation = {{hlist|pevec|besedilopisec}} | instrument = | years_active = | label = | website = }} '''Benjamin Gedeon''', znan pod umetniškim imenom '''Cosmó''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[glasbenik]], * [[16. junij]] [[2006]], [[Budimpešta]]. == Kariera == Gedeon se je rodil v [[Budimpešta|Budimpešti]] in odraščal v [[Halbturn|Halbturnu]] na [[Gradiščanska|Gradiščanskem]]. Njegova mama je Madžarka, oče pa Nemec.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.diepresse.com/20615143/70-song-contest-cosmo-loest-den-tanzschein-fuer-oesterreich|titel=70. Song Contest: Cosmó löst den „Tanzschein“ für Österreich|datum=2026-02-21|sprache=de|abruf=2026-02-21}}</ref> Pri štirih letih je začel obiskovati glasbeno predšolsko vzgojo na Osrednji glasbeni šoli v Neusiedlu ob [[Nežidersko jezero|Nežiderskem jezeru]]. Pri šestih letih je na isti šoli začel hoditi na ure klavirja. Od svojega trinajstega leta obiskuje tudi ure petja. Pri trinajstih je začel pisati tudi lastne melodije in besedila. Pod svojim rojstnim imenom Benjamin Gedeon je izdal prve pesmi, ki jih je sam produciral.<ref name="Song">{{Internetquelle|url=https://songchallenge.at/benjamin-gedeon-fall-into-your-arms|titel=Songchallenge Burgenland: Benjamin Gedeon|abruf=2026-02-06}}</ref> Leta 2020 se je prvič prijavil na pevsko oddajo [[The Voice Kids]] Nemčija, kjer je izpadel po drugem krogu. Leta 2022 je znova sodeloval. Pod mentorstvom [[Alvaro Soler|Alvarja Solerja]] je prišel v finale desete sezone.<ref name="SWP">{{Internetquelle|url=https://www.swp.de/unterhaltung/tv/the-voice-kids-2022-kandidaten-finale-gewinner-staffel-10-64143259.html|titel=The Voice Kids 2022 Final-Kandidaten|abruf=2026-02-07}}</ref> Julija 2021 je kot najboljši zmagal na tekmovanju podium.jazz.pop.rock ... za mlade glasbenike iz Gradiščanskega, kjer je izvedel vokalno-klavirsko interpretacijo svoje avtorske jazz skladbe Fall into Your Arms.<ref>[https://www.meinbezirk.at/neusiedl-am-see/c-leute/benjamin-gedeon-ist-bester-singer-songwriter_a4739075 podium.jazz.pop.rock... Benjamin Gedeon ist Sieger]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Februarja 2026 je s skladbo »Tanzschein« in novim umetniškim imenom COSMÓ nastopil na izboru Vienna Calling – Wer singt für Österreich?, [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|avstrijskem]] nacionalnem izboru za [[Pesem Evrovizije 2026]]. Na izboru je dosegel 22 točk in zmagal ter pridobil pravico zastopati Avstrijo na tem tekmovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Cosmó will sing for Austria – To Eurovision 2026 with "Tanzschein"|url=https://eurovisionworld.com/esc/cosmo-will-sing-for-austria-to-eurovision-2026-with-tanzschein|website=Eurovisionworld|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-21|language=en-gb}}</ref> == Diskografija == === EP === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! rowspan="1" scope="col" |Naslov ! rowspan="1" scope="col" |Podrobnosti |- ! scope="row" |''From My Room'' | * Objavljeno: 13. junij 2025 * Založba: Samozaložba * Formati: Digitalni prenos |} === Pesmi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" !Naslov !Leto !Album / EP |- ! scope="row" |»Give Me a Moment« | rowspan="2" |2022 |- ! scope="row" |»Pizza« {{small|(feat. Erich Galacho & Francesco Ialazzo)}} |- ! scope="row" |»Give Me a Moment« |2023 |- ! scope="row" |»Fall into Your Arms« |2024 |- ! scope="row" |»Play Another Song« | rowspan="3" |2025 | rowspan="3" |''From My Room'' |- ! scope="row" |»28 Hours« |- ! scope="row" |»Don't Dream It's Over« |- ! scope="row" |»Tanzschein« |2026 |} == Sklici == {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-ach|ach}} {{s-bef|before=[[Johannes Pietsch]]<br/>{{nobold|z »[[Wasted Love]]«}}}} {{s-ttl|title=[[Avstrija na Pesmi Evrovizije]]|years=2026}} {{s-aft|after=}} {{s-end}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 2006]] [[Kategorija:Avstrijski pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Avstrije na Pesmi Evrovizije]] {{normativna kontrola}} lff2ssh0yea6tboazq0iz5oi24dalsh 4 599018 6682326 6682265 2026-05-28T12:19:06Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ 6682326 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-27 08:18:59 CEST smo bili s 522 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 4ptfgpdwq5w3a3m959wnnvgbubtehxz 6682424 6682326 2026-05-28T19:37:20Z Yerpo 8417 + 6682424 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-28 16:17:15 CEST smo bili s 526 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''31 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 6wkem4i7i1kgbxgyogmx38tby5xcji3 0 600220 6682329 6680293 2026-05-28T12:39:18Z VidicK01 193275 /* Koalicijske stranke */ Delitev ministrskih resorjev je znana 6682329 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Sestanki in koalicijska pogajanja == === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Oblikovanje koalicije Janeza Janše === 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#94c54b}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] s1n3qo1y56rlhg14az0evn94vq3avus 6682421 6682329 2026-05-28T19:33:46Z VidicK01 193275 /* Koalicijske stranke */ SLS brez ministra 6682421 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Sestanki in koalicijska pogajanja == === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Oblikovanje koalicije Janeza Janše === 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] pdsvr0vjptrmr3dwet1bpdrq09jfjrk 6682437 6682421 2026-05-28T20:57:09Z VidicK01 193275 /* Koalicijske stranke */ 16. vlada RS: Ministrski kandidati 6682437 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Sestanki in koalicijska pogajanja == === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Oblikovanje koalicije Janeza Janše === 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Kandidati za ministre == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 69gnaad6dj0tvqkz8brz2s00n0smtag 6682440 6682437 2026-05-28T21:35:05Z VidicK01 193275 6682440 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Kandidati za ministre == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Sestanki in koalicijska pogajanja == === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Oblikovanje koalicije Janeza Janše === 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] e0jyphel4rcjq801jav4tii34fwn1fb 6682441 6682440 2026-05-28T21:39:33Z VidicK01 193275 prestrukturiranje 6682441 wikitext text/x-wiki {{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Sestavljanje koalicije == Vlada je bila sestavljena po tem, ko relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] ni uspel zbrati potrebnih 46 glasov za mandatarstvo in je predsednica republike dne 25. aprila 2026 sporočila, da ne bo predlagala kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref name=":3" /> Že 22. aprila 2026 pa je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Kandidati za ministre == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej Vrtovec predsednik NSi 2026 02 (cropped3).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz 2011 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez_Cigler_Kralj_(NSi)_portret_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_po_seji_Vlade_RS_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Vlada_Janeza_Janše_na_obisku_v_Osrednjeslovenski_statistični_regiji_–_južni_del,_1.4.2022_–_Monika_Kirbiš_Rojs_(sekretarka_na_SVRK)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|140x140px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | |- |} == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] koppj6x7zt6e7khi2ak5smyjrc5h5xn 100 602094 6682375 6679775 2026-05-28T15:25:29Z Yerpo 8417 slog 6682375 wikitext text/x-wiki [[File:2025 Hondius - IMO 9818709 by 2eight - 9SC4311.jpg|180px|right|MV Hondius]] *[[Janez Janša]] je bil izvoljen za '''[[16. vlada Republike Slovenije#Sestanki in koalicijska pogajanja|mandatarja za sestavo naslednje slovenske vlade]]'''. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. *Sprejet je bil '''''[[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije]]''''', opozicijske stranke pa so napovedale zakonodajni [[referendum]]. *Potniki na križarki MV ''Hondius'' <small>(na sliki)</small> so morali v [[karantena|karanteno]] zaradi izbruha smrtno nevarnega '''[[hantavirus]]a'''. *'''[[Sabastian Sawe]]''' je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30). <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ted Turner]] ({{abbr|87|umrl 6. maja}}), ameriški medijski mogotec; [[Branko Marušič]] ({{abbr|88|umrl v začetku maja}}), slovenski zgodovinar; [[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar; [[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec; [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat lcb2uccm0y42z2hb87crqlbgy0c1i9j 0 602230 6682561 6677026 2026-05-29T11:29:18Z Ihana Aneta 242446 6682561 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovnem šolanju se je Corinne vpisala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo ženo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti če Chicagu in v župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru. V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref><ref name=":2" /> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge. === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu. <ref name=":0" /> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi. so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. <ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] 0fe8w14ga5qhdfcjrsir65gider2p2n 0 602852 6682524 6680734 2026-05-29T10:13:15Z Sporti 5955 dp 6682524 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Sarajevo safari | image = | caption = | director = [[Miran Zupanič]]<ref name="BSF">{{cite web |url=https://bsf.si/en/movie/sarajevo-safari/ |title=Sarajevo Safari (2022) |website=[[Slovenski filmski center]] |access-date=13 November 2025}}</ref> | producer = [[Franci Zajc]]<br>[[Boštjan Ikovic]]<ref name="BSF" /> | writer = [[Miran Zupanič]]<ref name="BSF" /> | starring = [[Stana Čišić]]<br>[[Samir Čišić]]<br>[[Faruk Šabanović]]<br>[[Edin Subašić]]<ref name="BSF" /> | music = [[Tilen Slakan]]<ref name="BSF" /> | cinematography = [[Božo Zadravec]]<br>[[Maks Sušnik]]<br>[[Miran Zupanič]]<ref name="BSF" /> | editing = [[Jaka Kovačič]]<br>[[Miran Zupanič]]<ref name="BSF" /> | production_companies = {{Plainlist| * [[Arsmedia]]<ref name="BSF" /> * [[Al Jazeera Balkans]] (koprod.)<ref name="BSF" /> * [[Iridium Film]] (koprod.)<ref name="BSF" /> * [[Zvokana]] (koprod.)<ref name="BSF" /> * [[MB Grip]] (koprod.)<ref name="BSF" /> }} | distributor = [[Arsmedia]]<ref name="BSF" /> | released = {{Film date|2022|09|09}} (AJB DOC)<ref name="Federalna">{{cite web |url=https://new.federalna.ba/sarajevo-safari-bogati-stranci-placali-da-s-polozaja-vojske-rs-pucaju-na-civile-eqfn4 |title=Sarajevo safari: Bogati stranci plaćali da s položaja V RS pucaju na civile |website=Federalna.ba |access-date=13 November 2025 |language=bs}}</ref><ref name="NewLines">{{cite web |url=https://newlinesmag.com/spotlight/documentary-film-alleges-that-foreigners-took-part-in-civilian-hunting-in-bosnian-capital/ |title=Documentary Film Alleges That Foreigners Took Part in ‘Civilian Hunting’ in Bosnian Capital |website=New Lines Magazine |date=15 September 2022 |access-date=13 November 2025|language=en}}</ref> | runtime = 75 minut<ref name="BSF" /> | country = Slovenija<ref name="BSF" /> | language = {{unbulleted list|[[slovenščina]]|[[bosanščina]]}} | budget = 40.000 € (subvencija)<ref name="BSF"/> | gross = }} '''''Sarajevo safari''''' je slovenski [[dokumentarni film]] iz leta 2022, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Miran Zupanič]].<ref name="BSF" /> Film razkriva zgodbo o organizirani obliki [[vojni turizem|vojnega turizma]] v času [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]], pri katerem so bogati tujci plačevali visoke vsote vojski [[Republika Srbska|Republike Srbske]] za streljanje na civiliste z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelnim orožjem]] z obrobja mesta, kar je postalo znano kot »Sarajevo safari«.<ref name="Federalna" /><ref name="BSF" /> Film je bil premierno prikazan 9. septembra 2022 na Festivalu dokumentarnega filma [[Al Jazeera Balkans]]<ref name="Federalna" /><ref name="NewLines" />, ko je pritegnil pozornost mednarodne javnosti. Neposredno je vodil v uradne preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] novembra 2022<ref name="AJB_Tužilaštvo">{{cite web |url=https://balkans.aljazeera.net/news/balkan/2022/11/1/tuzilastvo-bih-pokrenulo-predmet-u-slucaju-sarajevo-safari-odredjen-i-tuzilac |title=Tužilaštvo BiH pokrenulo predmet u slučaju 'Sarajevo Safari', određen i tužilac |website=Al Jazeera Balkans |date=1 November 2022 |access-date=13 November 2025 |language=bs}}</ref>, [[Italija|Italiji]] leta 2025<ref name="Guardian_Milan">{{cite web |url=https://www.theguardian.com/world/2025/nov/11/milan-prosecutors-investigate-alleged-sniper-tourism-during-bosnian-war |title=Milan prosecutors investigate alleged ‘sniper tourism’ during Bosnian war |website=[[The Guardian]] |date=11 November 2025 |access-date=13 November 2025|language=en}}</ref><ref name="ElPais_Milan">{{cite web |url=https://english.elpais.com/international/2025-11-11/human-safaris-in-sarajevo-milan-investigates-1990s-trips-where-tourists-allegedly-paid-to-kill-civilians.html |title='Human safaris' in Sarajevo: Milan investigates 1990s trips where tourists allegedly paid to kill civilians |website=El País |date=11 November 2025 |access-date=13 November 2025|language=en}}</ref> in [[Avstrija|Avstriji]] leta 2026.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/avstrija-uvedla-preiskavo-zaradi-t-i-vikend-ostrostrelcev-med-obleganjem-sarajeva/782691 |title=Avstrija uvedla preiskavo zaradi t. i. vikend ostrostrelcev med obleganjem Sarajeva |accessdate=2026-05-20 |date=2026-05-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Maja 2026 je [[Milano|milansko tožilstvo]] razkrilo, da bo več držav usklajevalo preiskavo na nivoju [[Evropska unija|Evropske unije]] preko agencije [[Eurojust]] v [[Haag]]u, kjer bodo sodelovala tožilstva Italije, Bose in Hercegovine, Avstrije, Švice in Belgije.<ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/svet/italijanski-novinar-za-n1-razkril-da-se-preiskava-sarajevskih-vikend-ostrostrelcev-siri-na-evropsko-raven/ |title=Italijanski novinar za N1 razkril, da se preiskava sarajevskih "vikend ostrostrelcev" širi na evropsko raven |accessdate=2026-05-29 |date=2026-05-29 |work=[[N1 Slovenija]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih filmov]] == Zunanje povezave == * {{BSF|id=sarajevo-safari|title=Sarajevo safari}} * {{FilmLinks}} {{Miran Zupanič}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 2022]] [[Kategorija:Slovenski dokumentarni filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Mirana Zupaniča]] [[Kategorija:Filmi o vojnah v bivši Jugoslaviji]] [[Kategorija:Filmi o vojnih zločinih]] [[Kategorija:Filmi o obleganju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Sarajevo]] 62j2f16n40lxam52ye42nan0lg1w72t 4 602983 6682327 6682245 2026-05-28T12:29:22Z Yerpo 8417 /* Podvprašanje */ odg 6682327 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} avtomatičnem brisanju obstoječih člankov. Večina je res godnih za izbris, a je vseeno potrebna je individualna presoja, po pravilih, ki veljajo za vse članke (preverljivost). [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Ker%C5%A1evan&oldid=6224953 Primer članka, ki ima zagotovo mesto na Wikipediji]. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 14:18, 24. maj 2026 (CEST) * {{proti}}, bolj ali manj razloženo zgoraj. -- [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:57, 25. maj 2026 (CEST) ** {{ping|Smihael|ModriDirkac}} a ne bi bilo tudi v takem primeru bolje, da članek napiše kdo drug? Kaj pa če po koncu glasovanja naredimo akcijo in pregledamo avtobiografije in napišemo na novo vsaj škrbine namesto njih? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Po moje bi bilo bolj smiselno članke wikificirati: dodati morebitne nasprotne trditve, poiskati tretje vire, odstraniti bombastični jezik ipd. lahko mi dodelite 5-10 člankov, pa jih bom. {{smeško}} lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:29, 27. maj 2026 (CEST) ***:Kozmetični popravki bi ignorirali osnovni problem: res grda nehigieničnost obstoja avtobiografije v enciklopediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:16, 27. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} se zavedam, ampak mi bomo že preživeli, povprečni bralci pa ne vejo točno, a je ali ni avtobiografija. Označba jim bo pomagala pri kritični obravnavi vsebine... In po svoje jih bi vzpodbudilo k razmisleku o svojih dejanjih. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:47, 28. maj 2026 (CEST) ***:Po mojih izkušnjah jih bo kvečjemu vzpodbudila k pisanju lastne. In potem bo očitek, da imamo različna merila, sploh če bomo prepovedali nove. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:29, 28. maj 2026 (CEST) ***{{komentar}} Zgoraj omenjeni prispevek sem uredil, saj je kot Prešernov nagrajenec med imeni precej izstopal. Med preostalimi je še nekaj dokaj prepoznavnih imen, in bi bilo škoda pisati iz nič. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:25, 28. maj 2026 (CEST) == Razprava == ga32mwyl8dr5unitalcp5qwcby2nbdy 0 603136 6682457 6680498 2026-05-29T04:32:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682457 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Džangje | official_name = | native_name = 张掖市 | native_name_lang = zh-Hans | settlement_type = Prefekturno mesto | nickname = | motto = | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 290 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | caption_align = center | image1 = Zhangye Danxia.JPG | caption1 = [[Narodni geopark Džangje]] | image2 = Zhangye Dafo Si 2014.01.02 15-33-30.jpg | caption2 = [[Tempelj Dafo, Džangje|Tempelj Dafo]] | image3 = Zhangye Wanshou Si 2014.01.02 11-25-58.jpg | caption3 = Tempelj Vanšou | image4 = MatiSikl.jpg | caption4 = [[Jame Matisi]] | image5 = Zhangye Gulou 2014.01.02 09-21-01.jpg | caption5 = Stolp bobnov }} | imagesize = | image_caption = | image_seal = | seal_size = | image_shield = | shield_size = | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | image_map = Location of Zhangye Prefecture within Gansu (China).png | mapsize = | map_caption = Lokacija pristojnosti mesta Džangje v Gansuju | image_map1 = | mapsize1 = | map_caption1 = | pushpin_map = China Gansu#China | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = Lega mesta v Gansuju | pushpin_mapsize = | pushpin_relief = yes | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[LR Kitajska]] | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = [[Gansu]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | seat_type = Sedež občine | seat = okrožje Gandžov | government_type = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | established_title = | established_date = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 42.000 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2010 | population_footnotes = <ref>[http://www.tjcn.org/rkpcgb/rkpcgb/201105/19711.html Main data bulletin of the sixth national census in 2010] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20141129054059/http://www.tjcn.org/rkpcgb/rkpcgb/201105/19711.html |date=November 29, 2014 }}, 2011-05-09{{in lang|zh}}</ref> | population_note = | population_total = 1.199.515 | population_density_km2 = | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_urban = | population_density_urban_km2 = | demographics_type2 = GDP<ref>{{cite book |author=甘肃省统计局、国家统计局甘肃调查总队 |title=《甘肃发展年鉴－2016》 |date=November 2016 |publisher=China Statistics Press |isbn=978-7-5037-7894-0 |url=http://www.gstj.gov.cn/tjnj/2016/index.html }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=August 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | demographics2_title1 = Total | demographics2_info1 = [[CN¥]] 37,4 mrd<br />[[US$]] 6,0 mrd | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CN¥ 30.704<br />US$ 4930 | timezone = Kitajski standardi čas | utc_offset = +8 | coor_pinpoint = Občinska vlada | coordinates = {{coord|38.9248|N|100.4499|E|type:adm2nd_region:CN-62_source:Gaode|format=dms|display=it}} | elevation_footnotes = | elevation_m = | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 734000 | area_code = | iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-GS-07]] | website = {{URL|www.zhangye.gov.cn}} | footnotes = | other_name = }} {{Infobox Chinese | first = t | s = {{linktext|张掖}} | t = {{linktext|張掖}} | p = Zhāngyè | w = Chang¹-yeh⁴ | altname = Ganzhou | c2 = {{linktext|lang=zh|甘州}} | p2 = Gānzhōu | w2 = Kan-chou | psp = Kanchow | l2 = Sweet [Spring(s)] [[zhou (administrative subdivision)|Prefecture]] }} {{stack end}} '''Džangje''' ({{lang-zh|s=张掖|t=張掖|p=Zhāngyè}}), prej romanizirano kot Čangjeh in prej znano tudi kot Kančov, je mesto na ravni prefekture v osrednji provinci [[Gansu]] v [[LR Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]]. Na severu meji na [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]] in na jugu na [[Činghaj]]. Njegovo osrednje okrožje je Gandžov, prej mesto zahodne Šja in ena najpomembnejših postojank zahodne Kitajske. == Ime == Čeprav je Džangje najstarejše zabeleženo ime, je bilo mesto prej znano tudi kot Gandžov, poimenovano po sladkih vodah ({{lang-zh|c=甘泉 |p=Gānquán}}) njegove oaze. Alternativna teorija pravi, da ''Gan'' izvira iz hriba Gandžun ({{lang-zh|labels=no|s=绀峻山}}) v bližini mesta. Ime province izvira iz krčenja Gandžov in Sudžov (sodobni Džjučuan). Ime se pojavlja v [[Marco Polo|Polovih]] potovanjih pod imenom Campichu.<ref name=hohoho/> Komanderijo Džangje je leta 111 pr. n. št. ustanovil Zahodni Han, s sedežem na mestu sodobnega Vuveija v Gansuju. Etimologija ''Džangje'' ni jasna. Priljubljena teorija razlaga ime ''Džangje'' kot 'iztegnjena roka', odlomek iz besedne zveze »iztegniti roko države do Zahodnega kraljestva« ({{lang|zh-hans|张国臂掖，以通西域}}), dokumentirane v ''Han šu''.<ref>{{cite web |script-title=zh:张掖与甘州名称的由来 |url=http://www.zhangye.gov.cn/zjzy/lswh/201812/t20181217_144347.html |publisher=Zhangye People's Government |access-date=2019-04-06 |archive-date=2019-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406105523/http://www.zhangye.gov.cn/zjzy/lswh/201812/t20181217_144347.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == [[File:Du Halde - Description de la Chine - Villes de second ordre de la province de Chensi.jpg|thumb|left|200px|"Can-tcheou" in druga mesta "drugega reda" v Šaan-Ganu iz Du Haldejevega ''Opisa Kitajske'' iz leta 1736, ki temelji na poročilih jezuitskih misijonarjev]] Džangje leži v središču koridorja Heši. Območje je na meji s Kitajsko, jo ščiti pred nomadi s severozahoda in njenim vojskam omogoča dostop do Tarimske kotline. Med dinastijo Zahodni Han so se hanske vojske na tem območju pogosto spopadale s Huongnuji. Bilo je tudi pomembna postojanka na [[svilna pot|svilni poti]]. Preden so ga zavzeli [[Mongoli]], je bilo pod oblastjo dinastije Zahodni Šja, pred tem pa pod [[Ujguri]] vsaj od začetka 10. stoletja. Njegov odnos do večje ujgurske države Qocho ni znan, vendar je morda bil vazal.<ref>{{citation |last=Horlemann |first=Bianca |contribution=The Relations of the Eleventh-Century Tsong-kha Tribal Confederation to Its Neighbour States on the Silk Road |contribution-url=https://books.google.com/books?id=fIpwbzRUylkC&pg=PA79 |page=[https://books.google.com/books?id=fIpwbzRUylkC&pg=PA85 85] |title=Contributionsto the Cultural History of Early Tibet }}.</ref> Ustanovni cesar [[Kublajkan]] iz [[dinastija Juan|dinastije Juan]] naj bi se rodil v [[Tempelj Dafo, Džangje|templju Dafo]], kjer danes stoji najdaljši leseni ležeči Buda na Kitajskem. Dnevnik Marka Pola navaja, da je med svojim potovanjem na Kitajsko preživel eno leto v mestu.<ref name=hohoho>{{citation |title=The Travels of Marco Polo, ''Bk. I'' |editor-first=Henry |editor-last=Yule |editor-link=Henry Yule |at=[[s:The Travels of Marco Polo/Book 1/Chapter 44|Ch. 45]] }}.</ref> Borovi gozdovi gorovja Babao (del [[Čilian (gorovje)|gorovja Čilian]]) so nekoč uravnavali tok reke Ruo ali Hei Šui, glavne reke v Gandžovu. Z zagotavljanjem, da so taline trajale skozi vse poletje, so se kmetom v dolini izognili tako zgodnjim poplavam kot kasnejšim sušam. Kljub priporočilom, da bi jih bilo treba tako zaščititi za vedno, je cesarski uradnik dinastije Čing, zadolžen za postavitev drogov za kitajsko telegrafsko omrežje, v 1880-ih ukazal, naj se drogovi očistijo. Skoraj takoj je regija postala poleti nagnjena k poplavam, jeseni pa k suši, kar je vzbudilo lokalno nezadovoljstvo.<ref>{{citation |last=Elvin |first=Mark |title=The Retreat of the Elephants: An Environmental History of China |pages=[https://books.google.com/books?id=SwGOcPpC4a0C&pg=PA26 26–7] }}.</ref> Krščanski misijonarji so prispeli leta 1879, potem ko se je izkazalo, da je Sudžov (današnji Džiučuan) preveč sovražen za njihovo naselitev.<ref>{{citation |url=https://books.google.com/books?id=rhwmnYSqmiUC |title=Authentic Chinese Christianity: Preludes to Its Development (Nineteenth and Twentieth Centuries) |date=2001 |editor=Ku Wei-ying |editor2=Koen De Ridder |display-editors=0 |page=[https://books.google.com/books?id=rhwmnYSqmiUC&pg=PA51 51] |last=De Ridder |first=Koen |isbn=9789058671028 |contribution=The First Diplomatic Contacts between Belgium and China: Its Background and Consequences for Politics, Trade, and Mission Activity |publisher=Leuven University Press |contribution-url=https://books.google.com/books?id=rhwmnYSqmiUC&pg=PA33 }}.</ref> == Uprava == Džangje ima eno mestno okrožje, štiri okrožja, eno avtonomno okrožje, 97 mest in 978 vasi. == Geografija == Džangje je v osrednjem Gansuju ob koridorju Heši in zavzema 42.000 km². Zavzema celotno širino province, ki se razteza od Notranje Mongolije na severu do Činghaja na jugu, vendar je njegovo urbano jedro v Gandžovu v oazi, ki jo tvorita reki Ruo ali Hei. Zaradi potokov, sončne svetlobe in rodovitne zemlje je pomembno regionalno kmetijsko središče, čeprav ga je v 19. stoletju močno poškodovalo prekomerno pogozdovanje. [[Narodni geopark Džangje|Narodni geološki park Zhangye Danxia]], ​​ki pokriva 510 kvadratnih kilometrov, je v okrožjih Linze in Sunan, 30 kilometrov zahodno od središča mesta.<ref name=gsjw>{{cite web |script-title=zh:张掖丹霞国家地质公园 |url=http://www.gsjw.gov.cn/content/2013-06/1493.html |trans-title=Zhangye Danxia National Geological Park |publisher=Gansu Provincial Government |access-date=12 September 2014 |language=zh |date=2013-06-17 |archive-date=2014-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140912204838/http://www.gsjw.gov.cn/content/2013-06/1493.html |url-status=dead }}</ref> Znan po svojih barvitih skalnih formacijah, so ga kitajski mediji izglasovali za eno najlepših reliefnih oblik na Kitajskem.<ref name=gsjw/> === Podnebje === Džangje ima hladno puščavsko podnebje (Köppen ''BWk'') z zelo toplimi poletji in hladnimi ter zelo suhimi zimami. Povprečna 24-urna mesečna temperatura se giblje od -9,1 °C v januarju do 22,3 °C v juliju. Povprečna letna temperatura je 7,8 °C, letna količina padavin pa znaša 132,6 mm, skoraj vse padavine padejo od maja do septembra. Zime so tako suhe, da je sneg izjemno redek. == Gospodarstvo == BDP leta 2002 je znašal 7,566 milijarde RMB, kar je skoraj 9-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. Letni dohodek v mestih je znašal 5960 RMB, kar je 10,4-odstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom, dohodek na podeželju pa 3092 RMB, kar je 5-odstotno povečanje. Kot nacionalno pomembna baza za proizvodnjo hibridnega koruznega semena ima Džangje »Demonstracijsko bazo za integracijo tehnologije predelave koruznega semena«. Ta objekt se osredotoča na integracijo naprednih tehnologij sušenja, sortiranja in premazovanja semen, da bi zagotovil visokokakovostno proizvodnjo semena za nacionalno kmetijstvo.<ref>{{cite web |title=张掖市农业农村局玉米种子加工技术集成示范基地介绍 |url=http://nyj.zhangye.gov.cn/ |website=张掖市农业农村局 |access-date=2025-10-26 |archive-date=2018-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180514113239/http://nyj.zhangye.gov.cn/ |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Zhangye}} {{Wikivoyage}} *[https://web.archive.org/web/20060207015657/http://www.zy.gansu.gov.cn/ Official Website(Chinese)] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] 2kfvoheksb75ohx28olep34f5mha79m 0 603255 6682463 6682099 2026-05-29T05:29:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Elena Cazzulani | image = Elena Cazzulani.jpg | caption = | birth_date = [[23. december]] [[1920]] | birth_place = [[Lodi]] | death_date = [[17. oktober]] [[2005]] | death_place = [[Vigevano]] | nationality = {{flagicon|ITA}} [[Italijani|Italijanska]] | occupation = [[pisateljica]], [[Pesnik|pesnica]] | genre = [[roman]], [[biografija|biografije]], [[poezija]] | movement = [[moderna umetnost]] | notableworks = | influences = | influenced = [[Moderna]] | awards = | website = }} '''Elena Cazzulani''' (tudi '''Ena Cazzulani Allegri'''), [[Italijani|italijanska]] [[pesnik|pesnica]] in [[pisatelj|pisateljica]], * [[23. december]] [[1920]], [[Lodi]], † [[17. oktober]] [[2005]], [[Vigevano]].<br> Na svojem domu je ustanovila literarni krog, ki je postal pomembno zbirališče lodijskih intelektualcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.beweb.chiesacattolica.it/persone/persona/17683/Elena+Cazzulani |title=Biografija Elene Cazzulani |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> == Življenje in delo == Elena Cazzulani se je rodila leta 1920 v [[Lodi|Lodiju]], očetu Giovanniju Cazzulaniju, [[arhitekt|arhitektu]] in zadnjemu [[Ravnatelj|ravnatelju]] kolidža ''Collegio Cazzulani'', ki sta ga ustanovila njena stara starša Francesco Cazzulani in Elena Roda. ===Kariera=== Za razliko od svojih prednikov in sorodnikov Elena v šolstvu ni zasedala kakšnega pedagoškega ali upravnega položaja, temveč se je raje posvečala pisanju. Zgodovino svoje družine je leta 1988 opisala v knjigi ''Il collegio Cazzulani'' ([[Kolidž]] Cazzulani).<ref>{{navedi splet |url=http://www.istitutocazzulani.gov.it/sitovecchio/collegio_cazzulani/storia.html |title=C'era una volta il Collegio |accessdate=10. januar 2026 |date= |format= |language=IT |work= |archive-date=2016-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827175601/http://www.istitutocazzulani.gov.it/sitovecchio/collegio_cazzulani/storia.html |url-status=dead }}</ref> Elena je pisala [[pesem|pesmi]], [[roman|romane]] in tudi [[Biografija|biografije]], posvečene številnim pomembnim ženskam v regiji, vključno z Ado Negri, Vittorio Manzoni, Cristino Trivulzio Belgiojoso, Mario Cosway, Carlotto Ferrari in [[Giuseppina Strepponi|Giuseppino Strepponi]].<ref>{{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento: la cultura |publisher=Franco Angeli, Milano |isbn=978-88-464-7142-0 |cobiss= |pages=}}</ref> ===Zasebno življenje=== [[Slika:Elena Cazzulani convention 70s.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani med konvencijo v 70. letih.]] [[Slika:Elena Cazzulani and Giuseppina Ferazza.jpg|200px|thumb|desno|Elena Cazzulani in Giuseppina Ferazza, v 80. letih.]] [[Slika:Lodi collegio Cazzulani.JPG|200px|thumb|desno|Pročelje kolidža ''Cazzulani'', ustanovljenega leta 1915.]] Elena Cazzulani se je v šestdesetih letih preteklega stoletja poročila z zdravnikom Antoniom Allegrijem, ki je bil dva mandata [[župan]] mesta in ustanovitelj tamkajšnjega muzeja, znanega kot ''Anatomska zbirka Paola Gorinija''. Elena je leta [[2005]] umrla v [[Vigevano|Vigevanu]], v starosti 84-ih let. ==Bibliografija== * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1982 |title=Cristina di Belgioioso|publisher=Edizioni Lodigraf, ponatis: Il Pomerio |isbn=9788871210155 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1983 |title=Il muro sul ponte |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1984 |title=Giuseppina Strepponi |publisher=Edizioni Lodigraf |isbn=9788871210971 |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author1=Cazzulani, Elena|author2= Coletto, Gilberto |year=1985 |title=Francesco de Lemene. Poesia e teatro |publisher= Edizioni del Campus|isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1988 |title=Il collegio Cazzulani|publisher=Edizioni Lodigraf |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.ebay.it/itm/134833821239 |title=Il collegio Cazzulani na ebayu |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work=|language=IT }}</ref> * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1989 |title=Maria Hadfield Cosway. Biografia, diari e scritti della fondatrice del collegio delle Dame Inglesi in Lodi |publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1991 |title=Il viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1992 |title=Carlotta Ferrari da Lodi. Poetessa e musicista|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1993 |title=Ritorno al viale delle ortensie|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} * {{navedi knjigo |author=Cazzulani, Elena |year=1996 |title=Il cielo comincia dal suolo|publisher=L’Immagine |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}} ==Priznanja in zasluge== [[Lodi|Občina Lodi]] je decembra 2014 po njej v mestu poimenovala [[ulica|ulico]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.comune.lodi.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5907 |title=Comune di Lodi: Intitolate tre nuove vie in zona Codignola |accessdate= |date=24. december 2014 |format= |work=|language=IT }}</ref> Na eni od sten pročelja nekdanjega kolidža Francesca Cazzulanija je njen portret, reproduciran na enobarvni turkizni keramični ploščici, delo Luigija Polettija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilcittadino.it/stories/cultura/lodi-omaggia-sue-figlie-migliori-o_11080_96/ |title=Lodi omaggia le sue figlie migliori |accessdate= |date=15. oktober 2012 |format= |work=|language=IT }}</ref> ==Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ongaro, Ercole |year=2006 |title=Il Lodigiano nel Novecento, La cultura |publisher=Franco Angeli |isbn= |cobiss=|language=IT |pages=}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cazzulani, Elena}} [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] hzshkd5k4gwsq9f58ceut831ifws7tl 0 603284 6682396 6681914 2026-05-28T17:51:10Z 56jhoG 157998 6682396 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Gruzijska metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Psychonaut 4 | background = group_or_band | image = Psychonaut4live.jpg | origin = [[Tbilisi]], Gruzija<ref>{{navedi splet | url=https://actainfernalis.com/2017/05/11/interview-psychonaut-4-english/ | title=Interview : Psychonaut 4 | date=11. maj 2017 }}</ref> | genre = [[Depressive suicidal black metal]] | years_active = 2010–danes | label = {{flatlist| * Immortal Frost Productions<ref>{{navedi splet | url=https://www.stengade.dk/show/2025/1/27/psychonaut-4-ga-support-atra-vetosus-au-sedna-it-lichtblick-at | title=Psychonaut 4 [GA] + Support: Atra Vetosus [AU] + Sedna [IT] + Lichtblick [AT] | date=27. januar 2025 }}</ref> * Talheim * Depressive Illusions }} | current_members = * Irakli Kirkitadze * Glixxx * Drifter * Nepho * Alex Menabde * S.D. Ramirez * Giorgi Kordzakhia * Graf von Baphomet | past_members = * André * Borger }} '''Psychonaut 4''' je gruzijska [[depressive suicidal black metal]] skupina, ustanovljena leta 2010.<ref>{{navedi splet | url=https://metalinjection.net/lists/15-unlikely-covers-by-extreme-metal-bands-that-actually-rule | title=15 Unlikely Covers By Extreme Metal Bands That Actually Rule | date=4. avgust 2022 }}</ref> Izdali so pet [[studijski album|studijskih albumov]], nazadnje ''...of Mourning'' leta 2024.<ref>{{navedi splet | url=https://www.truemetal.it/recensioni/of-mourning | title=Recenzija: …Of Mourning | date=29. oktober 2024 }}</ref> Ime skupine izhaja iz izraza »psychonaut«, ki označuje uporabnika psihedeličnih drog, številka štiri pa se nanaša na štiri nivoje (ang. ''plateau'') izkušenj pri uporabi [[dekstrometorfan]]a.<ref>{{navedi splet | url=https://www.truemetal.it/recensioni/of-mourning | title=Recenzija: …Of Mourning | date=29. oktober 2024 }}</ref> Besedila pesmi se posvečajo boju proti depresiji, notranjim stiskam in osebnim tragedijam. Pojejo v ruščini in angleščini, v zadnjih letih pa čedalje več v materni [[gruzinščina|gruzinščini]].<ref>{{navedi splet | url=https://www.metalsucks.net/2022/06/26/16-powerful-metal-songs-about-struggling-with-addiction/ | title=16 Powerful Metal Songs About Struggling With Addiction | date=26. junij 2022 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.grimmgent.com/psychonaut-4-shared-a-lyric-video-for-the-track-vai-me/ | title=Psychonaut 4 – Vai Me (lyric video) | date=3. september 2024 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://avenoctum.com/2024/10/25/psychonaut-4-of-mourning-immortal-frost-productions/ | title=Psychonaut 4 – …Of Mourning | date=25. oktober 2024 }}</ref> <ref>{{navedi splet | url=https://www.immortalfrostproductions.com/bands/psychonaut-4/ | title=Psychonaut 4 | date=28. maj 2026 }}</ref> Do leta 2020 so nastopili v 24 državah, tudi v Sloveniji.<ref>{{navedi splet | url=https://www.balcanicaucaso.org/eng/Areas/Georgia/From-Tbilisi-With-Hate-Georgia-s-punk-scene-201870 | title=From Tbilisi With Hate: Georgia’s punk scena }}</ref> Od leta 2023 delujejo pod okriljem belgijske založbe Immortal Frost productions.<ref>{{navedi splet | url=https://www.immortalfrostproductions.com/bands/psychonaut-4/ | title=Psychonaut 4 | date=28. maj 2026 }}</ref> ==Člani== ===Trenutni=== * Graf von Baphomet – vokal (2010–danes) * Glixxx – kitara (2010–danes) * Drifter – kitara, vokal (2010–danes) * Nepho – bobni (2011–danes) * Alex Menabde – bas kitara (2015–danes) * S.D. Ramirez – kitara, vokal (2013–2021, 2022–danes) * Giorgi Kordzakhia – kitara (2023–danes) ===Nekdanji=== * André – bas kitara (2010–2012, 2013–2015) * Borger – bobni (2010–2011) ==Diskografija== ===Albumi=== * ''Have a Nice Trip'' (2012) * ''Dipsomania'' (2015) * ''Neurasthenia'' (2016) * ''Beautyfall'' (2020) * ''Scrapes from the past'' (2022)<ref>{{navedi splet | last=Wolfsbrunn | first=Stefan | url=https://www.metal.de/reviews/psychonaut-4-beautyfall-416764/ | title=Psychonaut 4 – Beautyfall review | date=30. december 2020 }}</ref> * ''...of Mourning'' (2024) ===Demo posnetki=== * ''40 %'' (2011) ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Gruzijske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] [[Kategorija:Black metal skupine]] oy839q71yvl5x8r1394gizygpr6v98f 0 603298 6682442 6681983 2026-05-28T22:08:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6682442 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Švicarska thrash metal skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Coroner | image = Coroner-9 (54668551512).jpg | landscape = yes | caption = Coroner leta 2025 | origin = [[Zürich]], Švica | genre = {{flatlist| * [[technical thrash metal]] * [[progresivni metal]] }} | years_active = {{flatlist| * 1983–1996 * 2010–danes }} | label = {{flatlist| * [[Noise Records|Noise]] * [[Century Media Records|Century Media]] }} | website = {{URL|coroner-reunion.com}} | current_members = Ron Broder<br />Tommy Vetterli<br />Diego Rappachietti | past_members = Marky Edelmann<br />Oliver Amberg<br />Pete Attinger<br />Tommy Ritter<br />Phil Puzctai }} '''Coroner''' je švicarska [[thrash metal]] skupina iz [[Zürich]]a, ustanovljena leta 1983, najbolj znana po zasedbi, oblikovani leta 1985. Izven Evrope je razmeroma slabo poznana. Skupina je razpadla leta 1996, vendar se je ponovno združila leta 2010.<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> Njihova glasba združuje elemente [[thrash metal]]a, [[klasična glasba|klasične glasbe]], [[avantgardna glasba|avantgardne glasbe]], [[progresivni rock|progresivnega rocka]], [[jazz]]a in [[industrial metal]]a z značilno grobim vokalom. Zaradi vse bolj kompleksnega sloga thrasha z vplivi progresivnega rocka so jih poimenovali »[[Rush (glasbena skupina)|Rush]] thrash metala«.<ref>{{navedi splet |url={{Allmusic|class=artist|id=p12607|pure_url=yes}} |title=Coroner biography at AllMusic |website=AllMusic |access-date=8. maj 2008}}</ref> Skupaj s skupinama [[Voivod]] in [[Watchtower]] veljajo za pionirje podzvrsti »[[tehnični thrash metal]]« v sredini in drugi polovici osemdesetih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/prog_metal_legends_watchtower_are_back_to_working_on_first_new_music_in_over_three_decades.html |title=Prog Metal Legends Watchtower Are Back to Working on First New Music in Over Three Decades |date=16. maj 2022 |website=Ultimate-Guitar.com}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://blabbermouth.net/news/coroner-guitarist-tommy-vetterli-says-band-wants-to-release-new-music |title=CORONER Guitarist TOMMY VETTERLI Says Band Wants to Release New Music |date=8. junij 2014}}</ref> Produkcija njihovih albumov je postajala vse bolj dovršena, kar je vodilo v bolj progresiven zvok na kasnejših albumih, kot so ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993). Po več kot desetletju od ponovne združitve in koncertnih turnej je oktobra 2025 izšel prvi studijski album skupine po 32 letih, ''[[Dissonance Theory]]''. ==Zgodovina== ===Kariera in razpad=== [[File:Coroner-band.PNG|thumb|Coroner v poznih osemdesetih letih. Z leve proti desni: Ron Broder (Ron Royce), Tommy Vetterli (Tommy T. Baron) in Marky Edelmann (Marquis Marky)]] Člani skupine Coroner so bili prvotno [[road crew|tehniki]] skupine [[Celtic Frost]].<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Kasneje so začeli ustvarjati lastne skladbe in leta 1986 posneli demo ''Death Cult'' z vokali [[Thomas Gabriel Fischer|Toma G. Warriora]] iz skupine Celtic Frost.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Na prvem dolgometražnem albumu ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'', izdanem leta 1987,<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> ga je na vokalu zamenjal basist Ron Broder in ostal glavni pevec do razpada skupine. Ime Coroner je povezano s krono oziroma uradnikom krone, kar omenjajo nekatere njihove pesmi. Coroner je v naslednjem desetletju izdal še štiri studijske albume: ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988), ''[[No More Color]]'' (1989), ''[[Mental Vortex]]'' (1991) in ''[[Grin (album skupine Coroner)|Grin]]'' (1993), pa tudi kompilacijski album ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995), ki je vseboval tudi nekaj novega in neizdanega gradiva.<ref>{{navedi knjigo |title=The Virgin Encyclopedia of Heavy Rock |editor=[[Colin Larkin]] |publisher=Virgin Books |date=1999 |edition=First |isbn=0-7535-0257-7 |page=104}}</ref> Vsaka izdaja je bila deležna pohval kritikov in poslušalcev. Skupina je več kot pol desetletja neprestano koncertirala, tudi trikrat po ZDA,<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> njihovi videospoti pa so se vrteli v oddaji ''[[Headbangers Ball]]'' na [[MTV]]-ju (»Masked Jackal«, »Last Entertainment« in priredba skladbe [[The Beatles|Beatlov]] »[[I Want You (She's So Heavy)]]«).<ref>{{navedi splet |title=Headbangers Ball- The Unofficial Tribute Site - Episode Database |url=https://www.headbangersballunofficialtributesite.com/episode-database |website=headbangersballunofficialtributesite.com |access-date=17. marec 2021 |archive-date=2017-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170529021919/https://www.headbangersballunofficialtributesite.com/episode-database |url-status=dead }}</ref> Kljub temu Coroner ni dosegel večjega komercialnega uspeha, kar je prispevalo k postopnemu razpadu skupine sredi devetdesetih let.<ref>{{navedi splet |title=Coroner supports announced |url=http://www.metalobsession.net/2014/05/05/coroner-supports-announced/ |website=metalobsession.net |date=4. maj 2014 |access-date=17. marec 2021}}</ref> Uradno so se razšli po poslovilni turneji po izidu istoimenskega albuma januarja in februarja 1996.<ref>{{navedi splet |title=Coroner Tour Dates |url=http://metallipromo.com/co.html |website=metallipromo.com |access-date=17. marec 2021}}</ref> ===Ponovna združitev=== Marca 2005 so stekli pogovori o ponovni združitvi, vendar so bili pozneje preklicani. Glavni razlog je bil, da Marky, Ron in Tommy niso imeli dovolj časa, prav tako pa niso želeli »pogrevati stvari, razen omake za špagete«. Junija 2010 je Coroner napovedal ponovno združitev za nastope na festivalih [[Maryland Deathfest]], [[Hellfest]] in [[Bloodstock Open Air]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadrunnerrecords.com/blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=142340 |title=It's Official: Coroner To Reunite For Appearance At Next Year's Hellfest |website=Blabbermouth.net |access-date=30. junij 2010}}</ref> ==Člani skupine== ===Sedanji=== * Ron Broder (kot Ron Royce) – bas kitara, glavni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Tommy Vetterli (kot Tommy T. Baron) – kitara, spremljevalni vokal <small>(1985–1996, 2010–danes)</small> * Diego Rapacchietti – bobni <small>(2014–danes)</small> ===Nekdanji=== * Pete Attinger – vokal <small>(1983–1984)</small> * Phil Puzctai – bas kitara <small>(1983–1984)</small> * Tommy Ritter – kitara <small>(1983–1984)</small> * Oliver Amberg – kitara <small>(1984–1985)</small> * René Schmidt – kitara <small>(1986)</small> * Marky Edelmann (kot Marquis Marky) – bobni <small>(1983–1996, 2010–2014)</small> ===Koncertni člani=== * Daniel Stössel – klaviature, sempli, spremljevalni vokal <small>(1996, 2010–danes)</small> ==Diskografija== ===Studijski albumi=== * ''[[R.I.P. (album)|R.I.P.]]'' (1987) * ''[[Punishment for Decadence]]'' (1988) * ''[[No More Color]]'' (1989) * ''[[Mental Vortex]]'' (1991) * ''[[Grin (album)|Grin]]'' (1993) * ''[[Dissonance Theory]]'' (2025) ===Kompilacije=== * ''[[Coroner (album)|Coroner]]'' (1995) * ''The Unknown: Unreleased Tracks 1985–95'' (1996) ===Singli=== * »Die by My Hand« (1989) * »Purple Haze« (1989) * »I Want You (She's So Heavy)« (1991) * »Renewal« (2025) * »Symmetry« (2025) ===Demo posnetki=== * ''Depth of Hell'' (1983) * ''Death Cult'' (1986) * ''R.I.P.'' (1987) * ''Punishment for Decadence'' (1988) ==Videografija== * ''No More Color Tour '90: Live in East Berlin'' (1990, VHS/[[LaserDisc]]) * »Masked Jackal« * »Last Entertainment« * »I Want You (She's So Heavy)« * »Renewal« * »Symmetry« ==Sklici== {{sklici}} ==Nadaljnje branje== * {{navedi knjigo |last=Wagner |first=Jeff |title=Mean Deviation: Four Decades of Progressive Heavy Metal |date=2010 |publisher=Bazillion Points |isbn=978-0-9796163-3-4 |pages=129–133}} ==Zunanje povezave== {{SocialLinks}} * {{allmusic}} * {{Discogs artist}} * {{IMDb name|id=9274494}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Švicarske glasbene skupine]] [[Kategorija:Thrash metal skupine]] [[Kategorija:Progresivni metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1985]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1996]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2010]] h25v3c82gtu3dv0se1vqena9bi4nfph 0 603300 6682445 6682172 2026-05-28T23:03:39Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6682445 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.[3] <ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].[3][8] <ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.[3] <ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.[9] <ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec.[10][11] <ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> She has been re-appointed several times since then, most recently being in 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.[9][11] <ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.[12][13] <ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.[9] <ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina Goran Knežević razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].[14] <ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.[15][16] <ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] m1bxp1cphvpdliaulv0spkkwro0oqot 6682446 6682445 2026-05-28T23:14:02Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6682446 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina Goran Knežević razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 3ua737jr0nq8h0fhd779z8klo76o95u 6682489 6682446 2026-05-29T07:20:46Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6682489 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina Goran Knežević razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === Sporni pogledi === Draškovićeva je izrazita antikomunistka.[17] <ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Tamara Očitali so ji, ker se "ni zmenila za posledice zanjo ali njenega moža" zaradi trdih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Draškovićeva dejala, da si "Miloševići niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji".Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.[3] <ref name=":1" /> Draškovićeva je tako prispevala skupaj z Miro Markovičevo k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.[18] <ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je kritizirala Aleksandra Vulina, vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov; opisala ga je kot fašista in "podrejenega namenom Miloševičeve žene Mire Marković".[19][20] <ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] pjxfrygonyiibs6mh8ic0qrjfczpzkk 6682496 6682489 2026-05-29T08:38:07Z Stebunik 55592 /* Sporni pogledi */ 6682496 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina Goran Knežević razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === Sporni pogledi === Draškovićeva je izrazita antikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z Miro Markovičevo k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 0fyupwl7tibcl3k7zel49slj1e5dswl 6682497 6682496 2026-05-29T08:40:33Z Stebunik 55592 /* Sporni pogledi */ 6682497 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina Goran Knežević razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z Miro Markovičevo k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] b8xvjynx1lib5opa0xyqfx957ylb37r 6682498 6682497 2026-05-29T08:42:47Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6682498 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z Miro Markovičevo k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] dbls5yvoqfm11zuivyojvghk2tumn08 6682503 6682498 2026-05-29T09:04:27Z Stebunik 55592 /* (Pre)močna žena */ 6682503 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z Miro Markovičevo k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == Kličejo jo tudi Dana.[7][19] <ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je časnikarka in pisateljica.[2] <ref name=":0" /> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.[2][9] <ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.[3] <ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.[21] <ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] q86bvvct50wiijedvdmbcj5tuew3frp 6682539 6682503 2026-05-29T11:05:43Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6682539 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z Miro Markovičevo k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi časnikarka in pisateljica.<ref name=":0" /> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] t5xkt1gyvymamoua3h568698wumr27z 6682550 6682539 2026-05-29T11:09:26Z Stebunik 55592 /* (Pre)močna žena */ 6682550 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva let 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je srbska [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]]. Je žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka do 2024 predsednik [[Srpski pokret obnove|Srbskega obnovitvenega gibanjsa (SPO)]] pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa je bila članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref> Njen oče je bil [[četniki|četnik]], kar je vpivalo tudi na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" /> Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Bijelo Polje|Bijelem Polju]] se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala leta 1968.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi na Beograjski univerzi je Draškovičeva delala kot finančna inšpektorica v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, sodelovala je na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je Draškovićeva udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni imela pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Vesko.<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Dania zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju", o čemer pa so takrat nekateri javno izražali dvome. Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji to mesto nikoli ni pripadlo.<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Časnikarka Tamara Skrozza je ugibala o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora NIS.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS zasluži 771.000 dinarjev na mesec, tj. približno 6.500 evrov.<ref>{{Cite web |last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi zaslužka 771.000 dinarjev na mesec je milijonarka, saj je od svojega prvega imenovanja leta 2009 zaslužila več kot milijon evrov.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala razrešiti Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS je kasneje Danico in oba člana ponovno izvolila za nadaljevanje opravljanja njunih položajev.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === (Pre)močna žena === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Očitali pa so ji, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozval k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala pa je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> == Zasebno življenje == Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi časnikarka in pisateljica.<ref name=":0" /> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 4ypsgudfkq08ofym4d97bfbuspk6sca 0 603306 6682390 6682120 2026-05-28T17:38:48Z Marko3 1829 6682390 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev.<ref name=":1"/> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name=Siegert1967/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Prenašanje == Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih [[Telesna tekočina|telesnih tekočin]] okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.<ref name="Kortepeter2020" /> Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.<ref>{{cite book |last=von Csefalvay |first=Chris |chapter=Host-vector and multihost systems |date=2023 |title=Computational Modeling of Infectious Disease |pages=121–149 |chapter-url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/B978032395389400013X |access-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230418221153/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B978032395389400013X?via%3Dihub |archive-date=2023-04-18 |url-status=live |publisher=Elsevier |language=en |doi=10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x |isbn=978-0-323-95389-4 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] 180nq1evi8jq4tvv8tp6495pm0gl1bl 6682391 6682390 2026-05-28T17:40:35Z Marko3 1829 6682391 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi.<ref name=":1"/><ref name="Kortepeter2020" /> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name=Siegert1967/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Prenašanje == Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih [[Telesna tekočina|telesnih tekočin]] okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.<ref name="Kortepeter2020" /> Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.<ref>{{cite book |last=von Csefalvay |first=Chris |chapter=Host-vector and multihost systems |date=2023 |title=Computational Modeling of Infectious Disease |pages=121–149 |chapter-url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/B978032395389400013X |access-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230418221153/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B978032395389400013X?via%3Dihub |archive-date=2023-04-18 |url-status=live |publisher=Elsevier |language=en |doi=10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x |isbn=978-0-323-95389-4 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] 2a5r4u04jf2r56yfu1kqkgo84jtdhbq 6682394 6682391 2026-05-28T17:47:01Z Marko3 1829 6682394 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi.<ref name=":1"/><ref name="Kortepeter2020" /> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name=Siegert1967/> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Prenašanje == Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih [[Telesna tekočina|telesnih tekočin]] okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.<ref name="Kortepeter2020" /> Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.<ref>{{cite book |last=von Csefalvay |first=Chris |chapter=Host-vector and multihost systems |date=2023 |title=Computational Modeling of Infectious Disease |pages=121–149 |chapter-url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/B978032395389400013X |access-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230418221153/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B978032395389400013X?via%3Dihub |archive-date=2023-04-18 |url-status=live |publisher=Elsevier |language=en |doi=10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x |isbn=978-0-323-95389-4 }}</ref> === Preprečevanje prenosa === [[Cepivo|Cepiva]] proti marburški virusni bolezni ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, kot so izogibanje stikom z okuženimi živalmi. Za preprečevanje prenosa med ljudmi se priporoča izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Pri negi obolelih so potrebni previdnostni ukrepi, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.<ref name=":1"/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] 0ap3zzwfherw15yios7iioehkj989kd 6682395 6682394 2026-05-28T17:49:35Z Marko3 1829 6682395 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi.<ref name=":1"/><ref name="Kortepeter2020">{{Cite journal |last1=Kortepeter |first1=MG |last2=Dierberg |first2=K |last3=Shenoy |first3=ES |last4=Cieslak |first4=TJ |last5=Medical Countermeasures Working Group of the National Ebola Training and Education Center's (NETEC) Special Pathogens Research Network (SPRN) |date=October 2020 |title=Marburg virus disease: A summary for clinicians |journal=International Journal of Infectious Diseases |volume=99 |pages=233–242 |doi=10.1016/j.ijid.2020.07.042 |pmc=7397931 |pmid=32758690}}</ref> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name="Siegert1967">{{Cite journal |last1=Siegert |first1=R. |last2=Shu |first2=H. L. |last3=Slenczka |first3=W. |last4=Peters |first4=D. |last5=Müller |first5=G. |year=2009 |title=Zur Ätiologie einer unbekannten, von Affen ausgegangenen menschlichen Infektionskrankheit |journal=Deutsche Medizinische Wochenschrift |volume=92 |issue=51 |pages=2341–2343 |doi=10.1055/s-0028-1106144 |pmid=4294540 |s2cid=116556454}}</ref> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Prenašanje == Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih [[Telesna tekočina|telesnih tekočin]] okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.<ref name="Kortepeter2020" /> Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.<ref>{{cite book |last=von Csefalvay |first=Chris |chapter=Host-vector and multihost systems |date=2023 |title=Computational Modeling of Infectious Disease |pages=121–149 |chapter-url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/B978032395389400013X |access-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230418221153/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B978032395389400013X?via%3Dihub |archive-date=2023-04-18 |url-status=live |publisher=Elsevier |language=en |doi=10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x |isbn=978-0-323-95389-4 }}</ref> === Preprečevanje prenosa === [[Cepivo|Cepiva]] proti marburški virusni bolezni ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, kot so izogibanje stikom z okuženimi živalmi. Za preprečevanje prenosa med ljudmi se priporoča izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Pri negi obolelih so potrebni previdnostni ukrepi, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.<ref name=":1"/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] d9v27yyibjmp3r6qofiojcdlqnx8hqa 6682397 6682395 2026-05-28T18:01:16Z Marko3 1829 6682397 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi.<ref name=":1"/><ref name="Kortepeter2020">{{Cite journal |last1=Kortepeter |first1=MG |last2=Dierberg |first2=K |last3=Shenoy |first3=ES |last4=Cieslak |first4=TJ |last5=Medical Countermeasures Working Group of the National Ebola Training and Education Center's (NETEC) Special Pathogens Research Network (SPRN) |date=October 2020 |title=Marburg virus disease: A summary for clinicians |journal=International Journal of Infectious Diseases |volume=99 |pages=233–242 |doi=10.1016/j.ijid.2020.07.042 |pmc=7397931 |pmid=32758690}}</ref> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name="Siegert1967">{{Cite journal |last1=Siegert |first1=R. |last2=Shu |first2=H. L. |last3=Slenczka |first3=W. |last4=Peters |first4=D. |last5=Müller |first5=G. |year=2009 |title=Zur Ätiologie einer unbekannten, von Affen ausgegangenen menschlichen Infektionskrankheit |journal=Deutsche Medizinische Wochenschrift |volume=92 |issue=51 |pages=2341–2343 |doi=10.1055/s-0028-1106144 |pmid=4294540 |s2cid=116556454}}</ref> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Prenašanje == Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih [[Telesna tekočina|telesnih tekočin]] okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.<ref name="Kortepeter2020" /> Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.<ref>{{cite book |last=von Csefalvay |first=Chris |chapter=Host-vector and multihost systems |date=2023 |title=Computational Modeling of Infectious Disease |pages=121–149 |chapter-url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/B978032395389400013X |access-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230418221153/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B978032395389400013X?via%3Dihub |archive-date=2023-04-18 |url-status=live |publisher=Elsevier |language=en |doi=10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x |isbn=978-0-323-95389-4 }}</ref> === Preprečevanje prenosa === [[Cepivo|Cepiva]] proti marburški virusni bolezni ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, kot so izogibanje stikom z okuženimi živalmi. Za preprečevanje prenosa med ljudmi se priporoča izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Pri negi obolelih so potrebni previdnostni ukrepi, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.<ref name=":1"/> == Epidemiologija == [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je prepoznala marburško virusno bolezen kot bolezen s [[pandemija|pandemičnim]] potencialom.<ref name="lid">{{Cite journal |vauthors=Cuomo-Dannenburg G, McCain K, McCabe R, Unwin HJ, Doohan P, Nash RK, Hicks JT, Charniga K, Geismar C, Lambert B, Nikitin D, Skarp J, Wardle J, Kont M, Bhatia S, Imai N, van Elsland S, Cori A, Morgenstern C |date=November 2023 |title=Marburg virus disease outbreaks, mathematical models, and disease parameters: a systematic review |journal=Lancet Infect Dis |type=Systematic review |volume=24 |issue=5 |pages=e307–e317 |doi=10.1016/S1473-3099(23)00515-7 |pmc=7615873 |pmid=38040006}}</ref> === Dosedanji izbruhi === V spodnji preglednici so prikazani dosedanji izbruhi marburške virusne bolezni (od prvega prepoznanega izbruha leta 1967 do leta 2025): {| class="wikitable sortable" |+ Izbruhi marburške virusne bolezni<ref>{{Cite web |title=Outbreak Table {{!}} Marburg Hemorrhagic Fever {{!}} CDC |url=https://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150121181229/http://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |archive-date=21 January 2015 |access-date=4 August 2018 |website=www.cdc.gov |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |language=en}}</ref> |- ! Leto ! Država ! Virus ! data-sort-type="number" | Št. primerov ! data-sort-type="number" | Št. smrti ! data-sort-type="number" | [[Stopnja smrtnosti]] ! Notes |- | 1967 | {{FRG}}<br />{{YUG}} | MARV | 31 | 7 | 23 % | |- | 1975 | {{flagcountry|Rhodesia}}<br />{{flag country|Union of South Africa}} | MARV | 3 | 1 | 33 % | |- | 1980 | {{KEN}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | |- | 1987 | {{KEN}} | RAVV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1988 | {{URS}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1990 | {{URS}} | MARV | 1 | 0 | 0 % | |- | 1998–2000 | {{COD}} | MARV in RAVV | 154 | 128 | 83% | |- | 2004–2005 | {{ANG}} | MARV | 252 | 227 | 90 % | |- | 2007 | {{UGA}} | MARV in RAVV | 4 | 1 | 25 % | <ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008044427/http://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-date=October 8, 2014 |access-date=23 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2008 | {{UGA}}<br />{{NED}}<br />{{USA}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | <ref>{{Cite web |title=Imported Case of Marburg Hemorrhagic Fever --- Colorado, 2008 |url=https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170523210515/https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |archive-date=23 May 2017 |access-date=23 October 2017 |website=cdc.gov}}</ref> |- | 2012 | {{UGA}} | MARV | 18 | 9 | 50 % | <ref name="healio.com">{{Cite web |date=October 2012 |title=Marburg hemorrhagic fever outbreak continues in Uganda |url=http://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612184447/https://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |archive-date=2018-06-12 |access-date=2014-10-08}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda – update |url=https://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20140810103334/http://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-date=August 10, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2014 | {{UGA}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="china.org.cn">{{Cite web |date=October 5, 2014 |title=1st LD-Writethru: Deadly Marburg hemorrhagic fever breaks out in Uganda |url=http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171205045905/http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |archive-date=December 5, 2017 |access-date=October 8, 2014}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg virus disease – Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141117004432/http://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-date=November 17, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2017 | {{UGA}} | MARV | 3 | 3 | 100 % | <ref name="abc">{{Cite web |title=Uganda controls deadly Marburg fever outbreak, WHO says |url=https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171208164055/https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-date=8 December 2017 |access-date=8 December 2017 |publisher=ABC News}}</ref> |- | 2021 | {{GUI}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="reuters">{{Cite web |date=7 August 2021 |title=Guinea records probable case of Ebola-like Marburg virus |url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/guinea-records-probable-case-ebola-like-marburg-virus-2021-08-06/ |access-date=7 August 2021 |website=Reuters}}</ref><ref name="mvdwho">{{Cite web |date=9 August 2021 |title=West Africa's first-ever case of Marburg virus disease confirmed in Guinea |url=https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |archive-date=2 October 2024 |access-date=9 August 2021 |website=who.int}}</ref><ref name="reuters2">{{Cite news |date=August 10, 2021 |title=Guinea records West Africa's first Marburg virus death, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/guinea-records-west-africas-first-marburg-virus-death-who-says-2021-08-09/ |access-date=August 10, 2021 |work=Reuters}}</ref> |- | 2022 | {{GHA}} | MARV | 3 | 2 | 66,66 % | <ref>{{Cite news |date=18 July 2022 |title=Ghana confirms first cases of deadly Marburg virus |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-62202240 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211224/https://www.bbc.com/news/world-africa-62202240 |archive-date=2 October 2024 |access-date=18 July 2022 |work=BBC News}}</ref> |- | 2023 | {{GNQ}} | MARV | 40 | 35 | 88 % | <ref>{{Cite news |date=13 February 2023 |title=Equatorial Guinea declares outbreak of Ebola-like Marburg virus |url=https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230220120932/https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |archive-date=20 February 2023 |access-date=14 February 2023 |work=[[BNO News]]}}</ref><ref name="cidrap1">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=4 April 2023 |title=Equatorial Guinea confirms another Marburg virus case |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404100508/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |archive-date=4 April 2023 |access-date=4 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref>{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=24 April 2023 |title=New fatal Marburg case reported in Equatorial Guinea |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425013302/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |archive-date=25 April 2023 |access-date=25 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref> |- | 2023 | {{TAN}} | MARV | 9 | 6 | 66 % | <ref name="tanz">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=22 March 2023 |title=Tanzania declares Marburg virus outbreak |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |archive-date=2 October 2024 |access-date=22 March 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref name="tanz2">{{Cite news |date=24 April 2023 |title=Tanzania reports additional Marburg virus disease case |url=http://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20230424235514/https://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |archive-date=24 April 2023 |access-date=25 April 2023 |agency=Outbreak News Today}}</ref> |- | 2024 | {{RWA}} | MARV | 58 | 13 | 22 % | <ref>{{Cite web |date=28 September 2024 |title=Rwanda reports first-ever Marburg virus disease outbreak, with 26 cases confirmed |url=https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928210038/https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |archive-date=28 September 2024 |access-date=29 September 2024 |publisher=World Health Organization Africa}}</ref> |- |2025 |{{TAN}} |MARV |9 |8 |88 % |<ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Kenya on high alert as Marburg virus kills 8 in Tanzania |url=https://www.the-star.co.ke/news/2025-01-15-kenya-on-high-alert-as-marburg-virus-kills-8-in-tanzania |access-date=January 15, 2025 |website=The Star}}</ref><ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Suspected outbreak of Marburg virus kills eight in Tanzania, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-outbreak-marburg-virus-kills-eight-tanzania-who-says-2025-01-15/ |access-date=January 15, 2025 |website=Reuters}}</ref> |- | |Skupno |MARV in RAVV |593 |446 |75 % | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] p88qzmtvrnogt84fauj2uc89au6fa53 6682398 6682397 2026-05-28T18:05:04Z Marko3 1829 /* Epidemiologija */ 6682398 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi.<ref name=":1"/><ref name="Kortepeter2020">{{Cite journal |last1=Kortepeter |first1=MG |last2=Dierberg |first2=K |last3=Shenoy |first3=ES |last4=Cieslak |first4=TJ |last5=Medical Countermeasures Working Group of the National Ebola Training and Education Center's (NETEC) Special Pathogens Research Network (SPRN) |date=October 2020 |title=Marburg virus disease: A summary for clinicians |journal=International Journal of Infectious Diseases |volume=99 |pages=233–242 |doi=10.1016/j.ijid.2020.07.042 |pmc=7397931 |pmid=32758690}}</ref> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name="Siegert1967">{{Cite journal |last1=Siegert |first1=R. |last2=Shu |first2=H. L. |last3=Slenczka |first3=W. |last4=Peters |first4=D. |last5=Müller |first5=G. |year=2009 |title=Zur Ätiologie einer unbekannten, von Affen ausgegangenen menschlichen Infektionskrankheit |journal=Deutsche Medizinische Wochenschrift |volume=92 |issue=51 |pages=2341–2343 |doi=10.1055/s-0028-1106144 |pmid=4294540 |s2cid=116556454}}</ref> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Prenašanje == Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih [[Telesna tekočina|telesnih tekočin]] okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.<ref name="Kortepeter2020" /> Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.<ref>{{cite book |last=von Csefalvay |first=Chris |chapter=Host-vector and multihost systems |date=2023 |title=Computational Modeling of Infectious Disease |pages=121–149 |chapter-url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/B978032395389400013X |access-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230418221153/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B978032395389400013X?via%3Dihub |archive-date=2023-04-18 |url-status=live |publisher=Elsevier |language=en |doi=10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x |isbn=978-0-323-95389-4 }}</ref> === Preprečevanje prenosa === [[Cepivo|Cepiva]] proti marburški virusni bolezni ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, kot so izogibanje stikom z okuženimi živalmi. Za preprečevanje prenosa med ljudmi se priporoča izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Pri negi obolelih so potrebni previdnostni ukrepi, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.<ref name=":1"/> == Epidemiologija == Marburška virusna bolezen se pojavlja na območju Afrike. V Evropi je ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu domov. Zadnji vnesen primer bolezni v Evropi je bil v letu 2008. [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je prepoznala marburško virusno bolezen kot bolezen s [[pandemija|pandemičnim]] potencialom.<ref name="lid">{{Cite journal |vauthors=Cuomo-Dannenburg G, McCain K, McCabe R, Unwin HJ, Doohan P, Nash RK, Hicks JT, Charniga K, Geismar C, Lambert B, Nikitin D, Skarp J, Wardle J, Kont M, Bhatia S, Imai N, van Elsland S, Cori A, Morgenstern C |date=November 2023 |title=Marburg virus disease outbreaks, mathematical models, and disease parameters: a systematic review |journal=Lancet Infect Dis |type=Systematic review |volume=24 |issue=5 |pages=e307–e317 |doi=10.1016/S1473-3099(23)00515-7 |pmc=7615873 |pmid=38040006}}</ref> === Dosedanji izbruhi === V spodnji preglednici so prikazani dosedanji izbruhi marburške virusne bolezni (od prvega prepoznanega izbruha leta 1967 do leta 2025): {| class="wikitable sortable" |+ Izbruhi marburške virusne bolezni<ref>{{Cite web |title=Outbreak Table {{!}} Marburg Hemorrhagic Fever {{!}} CDC |url=https://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150121181229/http://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |archive-date=21 January 2015 |access-date=4 August 2018 |website=www.cdc.gov |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |language=en}}</ref> |- ! Leto ! Država ! Virus ! data-sort-type="number" | Št. primerov ! data-sort-type="number" | Št. smrti ! data-sort-type="number" | [[Stopnja smrtnosti]] ! Notes |- | 1967 | {{FRG}}<br />{{YUG}} | MARV | 31 | 7 | 23 % | |- | 1975 | {{flagcountry|Rhodesia}}<br />{{flag country|Union of South Africa}} | MARV | 3 | 1 | 33 % | |- | 1980 | {{KEN}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | |- | 1987 | {{KEN}} | RAVV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1988 | {{URS}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1990 | {{URS}} | MARV | 1 | 0 | 0 % | |- | 1998–2000 | {{COD}} | MARV in RAVV | 154 | 128 | 83% | |- | 2004–2005 | {{ANG}} | MARV | 252 | 227 | 90 % | |- | 2007 | {{UGA}} | MARV in RAVV | 4 | 1 | 25 % | <ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008044427/http://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-date=October 8, 2014 |access-date=23 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2008 | {{UGA}}<br />{{NED}}<br />{{USA}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | <ref>{{Cite web |title=Imported Case of Marburg Hemorrhagic Fever --- Colorado, 2008 |url=https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170523210515/https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |archive-date=23 May 2017 |access-date=23 October 2017 |website=cdc.gov}}</ref> |- | 2012 | {{UGA}} | MARV | 18 | 9 | 50 % | <ref name="healio.com">{{Cite web |date=October 2012 |title=Marburg hemorrhagic fever outbreak continues in Uganda |url=http://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612184447/https://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |archive-date=2018-06-12 |access-date=2014-10-08}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda – update |url=https://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20140810103334/http://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-date=August 10, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2014 | {{UGA}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="china.org.cn">{{Cite web |date=October 5, 2014 |title=1st LD-Writethru: Deadly Marburg hemorrhagic fever breaks out in Uganda |url=http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171205045905/http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |archive-date=December 5, 2017 |access-date=October 8, 2014}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg virus disease – Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141117004432/http://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-date=November 17, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2017 | {{UGA}} | MARV | 3 | 3 | 100 % | <ref name="abc">{{Cite web |title=Uganda controls deadly Marburg fever outbreak, WHO says |url=https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171208164055/https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-date=8 December 2017 |access-date=8 December 2017 |publisher=ABC News}}</ref> |- | 2021 | {{GUI}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="reuters">{{Cite web |date=7 August 2021 |title=Guinea records probable case of Ebola-like Marburg virus |url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/guinea-records-probable-case-ebola-like-marburg-virus-2021-08-06/ |access-date=7 August 2021 |website=Reuters}}</ref><ref name="mvdwho">{{Cite web |date=9 August 2021 |title=West Africa's first-ever case of Marburg virus disease confirmed in Guinea |url=https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |archive-date=2 October 2024 |access-date=9 August 2021 |website=who.int}}</ref><ref name="reuters2">{{Cite news |date=August 10, 2021 |title=Guinea records West Africa's first Marburg virus death, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/guinea-records-west-africas-first-marburg-virus-death-who-says-2021-08-09/ |access-date=August 10, 2021 |work=Reuters}}</ref> |- | 2022 | {{GHA}} | MARV | 3 | 2 | 66,66 % | <ref>{{Cite news |date=18 July 2022 |title=Ghana confirms first cases of deadly Marburg virus |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-62202240 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211224/https://www.bbc.com/news/world-africa-62202240 |archive-date=2 October 2024 |access-date=18 July 2022 |work=BBC News}}</ref> |- | 2023 | {{GNQ}} | MARV | 40 | 35 | 88 % | <ref>{{Cite news |date=13 February 2023 |title=Equatorial Guinea declares outbreak of Ebola-like Marburg virus |url=https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230220120932/https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |archive-date=20 February 2023 |access-date=14 February 2023 |work=[[BNO News]]}}</ref><ref name="cidrap1">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=4 April 2023 |title=Equatorial Guinea confirms another Marburg virus case |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404100508/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |archive-date=4 April 2023 |access-date=4 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref>{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=24 April 2023 |title=New fatal Marburg case reported in Equatorial Guinea |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425013302/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |archive-date=25 April 2023 |access-date=25 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref> |- | 2023 | {{TAN}} | MARV | 9 | 6 | 66 % | <ref name="tanz">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=22 March 2023 |title=Tanzania declares Marburg virus outbreak |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |archive-date=2 October 2024 |access-date=22 March 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref name="tanz2">{{Cite news |date=24 April 2023 |title=Tanzania reports additional Marburg virus disease case |url=http://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20230424235514/https://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |archive-date=24 April 2023 |access-date=25 April 2023 |agency=Outbreak News Today}}</ref> |- | 2024 | {{RWA}} | MARV | 58 | 13 | 22 % | <ref>{{Cite web |date=28 September 2024 |title=Rwanda reports first-ever Marburg virus disease outbreak, with 26 cases confirmed |url=https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928210038/https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |archive-date=28 September 2024 |access-date=29 September 2024 |publisher=World Health Organization Africa}}</ref> |- |2025 |{{TAN}} |MARV |9 |8 |88 % |<ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Kenya on high alert as Marburg virus kills 8 in Tanzania |url=https://www.the-star.co.ke/news/2025-01-15-kenya-on-high-alert-as-marburg-virus-kills-8-in-tanzania |access-date=January 15, 2025 |website=The Star}}</ref><ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Suspected outbreak of Marburg virus kills eight in Tanzania, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-outbreak-marburg-virus-kills-eight-tanzania-who-says-2025-01-15/ |access-date=January 15, 2025 |website=Reuters}}</ref> |- | |Skupno |MARV in RAVV |593 |446 |75 % | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] ctgcrxp5nsh0597w230at5635y4ikkv 6682399 6682398 2026-05-28T18:06:52Z Marko3 1829 6682399 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = | synonyms = hemoragična mrzlica Marburg, marburška vročica | image = Marburg virus.jpg | caption = Posnetek [[virus Marburg|virusa Marburg]] z elektronskim mikroskopom | symptoms = [[vročina]], splošna oslabelost, bolečine v mišicah,<ref name=cdcmar/> driska, [[krvavitev|krvavitve]] na koži in sluznicah …<ref name=":0"/> | complications = | onset = 2–21 dni po izpostavljenosti<ref name=cdcmar/> | duration = | types = | causes = virus Marburg<ref name=cdcmar/> | risks = neposredni stik s telesnimi tekočinami okužene osebe<ref name=cdcmar/> | diagnosis = krvni test<ref name=cdcmar/> | differential = [[ebola]]<ref name=cdcmar/> | prevention = | treatment = zdravila ni; takojšnje [[podporno zdravljenje]]<ref name=cdcmar/> | medication = | deaths = 24–88-% [[smrtnost]]<ref>{{Cite web |title=Marburg virus disease |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411123405/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/marburg-virus-disease |archive-date=11 April 2020 |access-date=8 February 2020 |website=www.who.int |language=en}}</ref> | frequency = redka | alt = }} '''Marburška virusna bolezen''', '''hemoragična mrzlica Marburg''' ali '''marburška vročica'''<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hemoragicna-mrzlica-marburg/|title=Hemoragična mrzlica Marburg|date=26. 5. 2025|accessdate=27. 5. 2026|website=www.nijz.si}}</ref> je [[hemoragična mrzlica]], ki jo povzročata [[Marburški virus|marburški virus]] in njemu soroden [[virus Ravn]].<ref name="Spickler">{{Cite web |last=Spickler |first=Anna |title=Ebolavirus and Marburgvirus Infections |url=http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150430165458/http://www.cfsph.iastate.edu/Factsheets/pdfs/viral_hemorrhagic_fever_filovirus.pdf |archive-date=2015-04-30 |access-date=2014-10-19}}</ref> Prizadene lahko številne organe<ref name=":1" /> in se kaže z [[Mrzlica|mrzlico]], [[Vročina|vročino]], [[Glavobol|glavobolom]], [[Bolečina v mišicah|bolečinami v mišicah]], [[Driska|drisko]], [[kašelj|kašljem]], [[Somnolenca|somnolenco]], [[Delirij|delirijem]] ali [[koma|komo]], [[krvavitev|krvavitvami]] na koži in sluznicah.<ref name=":0"> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026.</ref> Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. <ref name="cdcmar">{{Cite web |title=Ebola Virus Disease & Marburg Virus Disease - Chapter 3 - 2018 Yellow Book {{!}} Travelers' Health {{!}} CDC |url=https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719013822/https://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2018/infectious-diseases-related-to-travel/ebola-virus-disease-and-marburg-virus-disease |archive-date=19 July 2019 |access-date=19 July 2019 |website=wwwnc.cdc.gov |language=en-us}}</ref> Smrtnost je 25-do 88-odstotna.<ref name=Ceh>Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179.</ref> Pojavlja se na območju [[Afrika|Afrike]]. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo.<ref name=":1" /> Gostitelji virusa Marburg so [[netopirji]] ''[[Rousettus aegyptii]]''. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi.<ref name=":1"/><ref name="Kortepeter2020">{{Cite journal |last1=Kortepeter |first1=MG |last2=Dierberg |first2=K |last3=Shenoy |first3=ES |last4=Cieslak |first4=TJ |last5=Medical Countermeasures Working Group of the National Ebola Training and Education Center's (NETEC) Special Pathogens Research Network (SPRN) |date=October 2020 |title=Marburg virus disease: A summary for clinicians |journal=International Journal of Infectious Diseases |volume=99 |pages=233–242 |doi=10.1016/j.ijid.2020.07.042 |pmc=7397931 |pmid=32758690}}</ref> Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.<ref name=Ceh/> == Povzročitelj == {{glavni| virus Marburg}} {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+ Rod ''Marburgvirus'': vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico |- | Vrsta | Virus (kratica) |- | rowspan="2" | ''[[Marburg marburgvirus]]''* | [[virus Marburg]] (MARV; prej MBGV) |- | [[virus Ravn]] (RAVV; prej MARV-Ravn) |- |colspan="2"| "*" označuje tipsko vrsto |} Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: [[virus Marburg|virus Marburg (MARV)]] in [[virus Ravn |virus Ravn (RAVV)]] iz družine [[Filovirusi|filovirusov]].<ref>{{Cite book |last1=Steven B. Bradfute |title=Viral Hemorrhagic Fevers |last2=Sina Bavari |last3=Peter B. Jahrling |last4=Jens H. Kuhn |date=2014 |publisher=CRC Press |isbn=978-1-4398-8431-7 |editor-last=Singh |editor-first=Sunit K. |location=Boca Raton |pages=457–480 |language=en |chapter=Marburg Virus Disease |doi=10.1201/b15172-30 |access-date=28 October 2017 |editor-last2=Ruzek |editor-first2=Daniel |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WzzOBQAAQBAJ&q=MVD+is+caused+by+:+Marburg+virus+and+Ravn+virus&pg=PA458}}</ref>{{rp|458}} Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih [[ekvatorialna Afrika|ekvatorialne Afrike]].<ref name="Peterson2004">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Bauer |first2=J. T. |last3=Mills |first3=J. N. |year=2004 |title=Ecologic and Geographic Distribution of Filovirus Disease |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=10 |issue=1 |pages=40–47 |doi=10.3201/eid1001.030125 |pmc=3322747 |pmid=15078595}}</ref><ref name="Pinzon2005">{{Cite journal |last1=Pinzon |first1=E. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Tucker |first3=C. J. |year=2005 |title=Climate-based health monitoring systems for eco-climatic conditions associated with infectious diseases |journal=Bulletin de la Société de Pathologie Exotique |volume=98 |issue=3 |pages=239–243 |pmid=16267968}}</ref><ref name="Peterson2006">{{Cite journal |last1=Peterson |first1=A. T. |last2=Lash |first2=R. R. |last3=Carroll |first3=D. S. |last4=Johnson |first4=K. M. |year=2006 |title=Geographic potential for outbreaks of Marburg hemorrhagic fever |journal=The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene |volume=75 |issue=1 |pages=9–15 |doi=10.4269/ajtmh.2006.75.1.0750009 |hdl=1808/6529 |pmid=16837700 |doi-access=free |hdl-access=free}}</ref> Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih [[Egipčanski netopir|egipčanskih netopirjev]], ki so jih ujeli v jamah.<ref name="Kortepeter2020" /><ref name="Towner2009">{{Cite journal |last1=Towner |first1=J. S. |last2=Amman |first2=B. R. |last3=Sealy |first3=T. K. |last4=Carroll |first4=S. A. R. |last5=Comer |first5=J. A. |last6=Kemp |first6=A. |last7=Swanepoel |first7=R. |last8=Paddock |first8=C. D. |last9=Balinandi |first9=S. |last10=Khristova |first10=M. L. |last11=Formenty |first11=P. B. |last12=Albarino |first12=C. G. |last13=Miller |first13=D. M. |last14=Reed |first14=Z. D. |last15=Kayiwa |first15=J. T. |year=2009 |editor-last=Fouchier |editor-first=Ron A. M. |title=Isolation of Genetically Diverse Marburg Viruses from Egyptian Fruit Bats |journal=PLOS Pathogens |volume=5 |issue=7 |article-number=e1000536 |doi=10.1371/journal.ppat.1000536 |pmc=2713404 |pmid=19649327 |doi-access=free |last16=Mills |first16=J. N. |last17=Cannon |first17=D. L. |last18=Greer |first18=P. W. |last19=Byaruhanga |first19=E. |last20=Farnon |first20=E. C. |last21=Atimnedi |first21=P. |last22=Okware |first22=S. |last23=Katongole-Mbidde |first23=E. |last24=Downing |first24=R. |last25=Tappero |first25=J. W. |last26=Zaki |first26=S. R. |last27=Ksiazek |first27=T. G. |last28=Nichol |first28=S. T. |last29=Rollin |first29=P. E.}}</ref> Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.<ref name="Siegert1967">{{Cite journal |last1=Siegert |first1=R. |last2=Shu |first2=H. L. |last3=Slenczka |first3=W. |last4=Peters |first4=D. |last5=Müller |first5=G. |year=2009 |title=Zur Ätiologie einer unbekannten, von Affen ausgegangenen menschlichen Infektionskrankheit |journal=Deutsche Medizinische Wochenschrift |volume=92 |issue=51 |pages=2341–2343 |doi=10.1055/s-0028-1106144 |pmid=4294540 |s2cid=116556454}}</ref> == Simptomi in znaki == Po [[Inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem.<ref name=":1"/> Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, [[bruhanje]], [[driska]], [[vnetje žrela]], makulopapularni [[izpuščaj]], bolečine v trebuhu in [[vnetje veznice]]. <ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, [[dispneja]], [[Edem|edemi]], virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z [[Encefalitis|encefalitisom]], zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.<ref name=clini/> Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo [[bolečine v mišicah]], [[fibromialgija]], [[hepatitis]], [[astenija]], očesni simptomi in [[psihoza|psihoze]]. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna [[koagulopatija]], presnovne motnje, [[šok]] in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.<ref name="clini">{{Cite journal |last1=Mehedi |first1=Masfique |last2=Allison Groseth |last3=Heinz Feldmann |last4=Hideki Ebihara |date=September 2011 |title=Clinical aspects of Marburg hemorrhagic fever |journal=Future Virol. |volume=6 |issue=9 |pages=1091–1106 |doi=10.2217/fvl.11.79 |pmc=3201746 |pmid=22046196}}</ref> == Prenašanje == Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih [[Telesna tekočina|telesnih tekočin]] okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri.<ref name="Kortepeter2020" /> Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.<ref>{{cite book |last=von Csefalvay |first=Chris |chapter=Host-vector and multihost systems |date=2023 |title=Computational Modeling of Infectious Disease |pages=121–149 |chapter-url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/B978032395389400013X |access-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230418221153/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B978032395389400013X?via%3Dihub |archive-date=2023-04-18 |url-status=live |publisher=Elsevier |language=en |doi=10.1016/b978-0-32-395389-4.00013-x |isbn=978-0-323-95389-4 }}</ref> === Preprečevanje prenosa === [[Cepivo|Cepiva]] proti marburški virusni bolezni ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, kot so izogibanje stikom z okuženimi živalmi. Za preprečevanje prenosa med ljudmi se priporoča izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Pri negi obolelih so potrebni previdnostni ukrepi, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.<ref name=":1"/> == Epidemiologija == Marburška virusna bolezen se pojavlja na območju Afrike. V Evropi je ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu domov. Zadnji vnesen primer bolezni v Evropi je bil v letu 2008.<ref name=":1" /> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je prepoznala marburško virusno bolezen kot bolezen s [[pandemija|pandemičnim]] potencialom.<ref name="lid">{{Cite journal |vauthors=Cuomo-Dannenburg G, McCain K, McCabe R, Unwin HJ, Doohan P, Nash RK, Hicks JT, Charniga K, Geismar C, Lambert B, Nikitin D, Skarp J, Wardle J, Kont M, Bhatia S, Imai N, van Elsland S, Cori A, Morgenstern C |date=November 2023 |title=Marburg virus disease outbreaks, mathematical models, and disease parameters: a systematic review |journal=Lancet Infect Dis |type=Systematic review |volume=24 |issue=5 |pages=e307–e317 |doi=10.1016/S1473-3099(23)00515-7 |pmc=7615873 |pmid=38040006}}</ref> === Dosedanji izbruhi === V spodnji preglednici so prikazani dosedanji izbruhi marburške virusne bolezni (od prvega prepoznanega izbruha leta 1967 do leta 2025): {| class="wikitable sortable" |+ Izbruhi marburške virusne bolezni<ref>{{Cite web |title=Outbreak Table {{!}} Marburg Hemorrhagic Fever {{!}} CDC |url=https://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150121181229/http://www.cdc.gov/vhf/marburg/resources/outbreak-table.html |archive-date=21 January 2015 |access-date=4 August 2018 |website=www.cdc.gov |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |language=en}}</ref> |- ! Leto ! Država ! Virus ! data-sort-type="number" | Št. primerov ! data-sort-type="number" | Št. smrti ! data-sort-type="number" | [[Stopnja smrtnosti]] ! Notes |- | 1967 | {{FRG}}<br />{{YUG}} | MARV | 31 | 7 | 23 % | |- | 1975 | {{flagcountry|Rhodesia}}<br />{{flag country|Union of South Africa}} | MARV | 3 | 1 | 33 % | |- | 1980 | {{KEN}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | |- | 1987 | {{KEN}} | RAVV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1988 | {{URS}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | |- | 1990 | {{URS}} | MARV | 1 | 0 | 0 % | |- | 1998–2000 | {{COD}} | MARV in RAVV | 154 | 128 | 83% | |- | 2004–2005 | {{ANG}} | MARV | 252 | 227 | 90 % | |- | 2007 | {{UGA}} | MARV in RAVV | 4 | 1 | 25 % | <ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008044427/http://www.who.int/csr/don/2007_08_03/en/ |archive-date=October 8, 2014 |access-date=23 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2008 | {{UGA}}<br />{{NED}}<br />{{USA}} | MARV | 2 | 1 | 50 % | <ref>{{Cite web |title=Imported Case of Marburg Hemorrhagic Fever --- Colorado, 2008 |url=https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170523210515/https://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5849a2.htm |archive-date=23 May 2017 |access-date=23 October 2017 |website=cdc.gov}}</ref> |- | 2012 | {{UGA}} | MARV | 18 | 9 | 50 % | <ref name="healio.com">{{Cite web |date=October 2012 |title=Marburg hemorrhagic fever outbreak continues in Uganda |url=http://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612184447/https://www.healio.com/pediatrics/emerging-diseases/news/online/%7B52F1CE80-ACF7-4302-AB14-05428DDDA440%7D/Marburg-hemorrhagic-fever-outbreak-continues-in-Uganda- |archive-date=2018-06-12 |access-date=2014-10-08}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg haemorrhagic fever in Uganda – update |url=https://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20140810103334/http://www.who.int/csr/don/2012_10_31/en/ |archive-date=August 10, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2014 | {{UGA}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="china.org.cn">{{Cite web |date=October 5, 2014 |title=1st LD-Writethru: Deadly Marburg hemorrhagic fever breaks out in Uganda |url=http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171205045905/http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-10/05/content_33686011.htm |archive-date=December 5, 2017 |access-date=October 8, 2014}}</ref><ref>{{Cite web |title=WHO {{!}} Marburg virus disease – Uganda |url=https://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20141117004432/http://www.who.int/csr/don/13-november-2014-marburg/en/ |archive-date=November 17, 2014 |access-date=29 October 2017 |website=www.who.int}}</ref> |- | 2017 | {{UGA}} | MARV | 3 | 3 | 100 % | <ref name="abc">{{Cite web |title=Uganda controls deadly Marburg fever outbreak, WHO says |url=https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171208164055/https://abcnews.go.com/Health/wireStory/uganda-controls-deadly-marburg-fever-outbreak-51664552 |archive-date=8 December 2017 |access-date=8 December 2017 |publisher=ABC News}}</ref> |- | 2021 | {{GUI}} | MARV | 1 | 1 | 100 % | <ref name="reuters">{{Cite web |date=7 August 2021 |title=Guinea records probable case of Ebola-like Marburg virus |url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/guinea-records-probable-case-ebola-like-marburg-virus-2021-08-06/ |access-date=7 August 2021 |website=Reuters}}</ref><ref name="mvdwho">{{Cite web |date=9 August 2021 |title=West Africa's first-ever case of Marburg virus disease confirmed in Guinea |url=https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.afro.who.int/news/west-africas-first-ever-case-marburg-virus-disease-confirmed-guinea |archive-date=2 October 2024 |access-date=9 August 2021 |website=who.int}}</ref><ref name="reuters2">{{Cite news |date=August 10, 2021 |title=Guinea records West Africa's first Marburg virus death, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/guinea-records-west-africas-first-marburg-virus-death-who-says-2021-08-09/ |access-date=August 10, 2021 |work=Reuters}}</ref> |- | 2022 | {{GHA}} | MARV | 3 | 2 | 66,66 % | <ref>{{Cite news |date=18 July 2022 |title=Ghana confirms first cases of deadly Marburg virus |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-62202240 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211224/https://www.bbc.com/news/world-africa-62202240 |archive-date=2 October 2024 |access-date=18 July 2022 |work=BBC News}}</ref> |- | 2023 | {{GNQ}} | MARV | 40 | 35 | 88 % | <ref>{{Cite news |date=13 February 2023 |title=Equatorial Guinea declares outbreak of Ebola-like Marburg virus |url=https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230220120932/https://bnonews.com/index.php/2023/02/equatorial-guinea-declares-outbreak-of-ebola-like-marburg-virus/ |archive-date=20 February 2023 |access-date=14 February 2023 |work=[[BNO News]]}}</ref><ref name="cidrap1">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=4 April 2023 |title=Equatorial Guinea confirms another Marburg virus case |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404100508/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/equatorial-guinea-confirms-another-marburg-virus-case |archive-date=4 April 2023 |access-date=4 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref>{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=24 April 2023 |title=New fatal Marburg case reported in Equatorial Guinea |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425013302/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/new-fatal-marburg-case-reported-equatorial-guinea |archive-date=25 April 2023 |access-date=25 April 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref> |- | 2023 | {{TAN}} | MARV | 9 | 6 | 66 % | <ref name="tanz">{{Cite news |last=Schnirring |first=Lisa |date=22 March 2023 |title=Tanzania declares Marburg virus outbreak |url=https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002211223/https://www.cidrap.umn.edu/marburg/tanzania-declares-marburg-virus-outbreak |archive-date=2 October 2024 |access-date=22 March 2023 |publisher=University of Minnesota |agency=CIDRAP}}</ref><ref name="tanz2">{{Cite news |date=24 April 2023 |title=Tanzania reports additional Marburg virus disease case |url=http://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20230424235514/https://outbreaknewstoday.com/tanzania-reports-additional-marburg-virus-disease-case-47802/ |archive-date=24 April 2023 |access-date=25 April 2023 |agency=Outbreak News Today}}</ref> |- | 2024 | {{RWA}} | MARV | 58 | 13 | 22 % | <ref>{{Cite web |date=28 September 2024 |title=Rwanda reports first-ever Marburg virus disease outbreak, with 26 cases confirmed |url=https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928210038/https://www.afro.who.int/countries/rwanda/news/rwanda-reports-first-ever-marburg-virus-disease-outbreak-26-cases-confirmed |archive-date=28 September 2024 |access-date=29 September 2024 |publisher=World Health Organization Africa}}</ref> |- |2025 |{{TAN}} |MARV |9 |8 |88 % |<ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Kenya on high alert as Marburg virus kills 8 in Tanzania |url=https://www.the-star.co.ke/news/2025-01-15-kenya-on-high-alert-as-marburg-virus-kills-8-in-tanzania |access-date=January 15, 2025 |website=The Star}}</ref><ref>{{Cite web |date=January 15, 2025 |title=Suspected outbreak of Marburg virus kills eight in Tanzania, WHO says |url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-outbreak-marburg-virus-kills-eight-tanzania-who-says-2025-01-15/ |access-date=January 15, 2025 |website=Reuters}}</ref> |- | |Skupno |MARV in RAVV |593 |446 |75 % | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Hemoragične mrzlice]] fkphxgytpi0k05i5jropq989821x5an 0 603321 6682324 6682278 2026-05-28T12:15:41Z Octopus 13285 slog 6682324 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina | native_name = {{native name|ota|ایالت جزایر بحر سفید}}<br />{{resize|90%|{{nobold|{{transliteration|ota|Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd}}}}}} | conventional_long_name = Ejalet otokov Belega morja | common_name = Otoški ejalet | subdivision = [[Ejalet]] | nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | year_start = 1533 | year_end = 1864 | image_flag = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | date_start = | date_end = | event_start = | event_end = | p1 = Rumelski ejalet | flag_p1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p2 = Anatolski ejalet | flag_p2 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p3 = Ciprski ejalet | flag_p3 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s1 = Peloponeški ejalet | flag_s1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s2 = Vojaško-politični sistem Samos | flag_s2 = Flag of the Administration of Samos.svg | s3 = Prva helenska republika | flag_s3 = Flag_of_Greece_(1828-1978).svg | s4 = Otoški vilajet | flag_s4 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s5 = Odrinski ejalet | image_map = Archipelago Eyalet, Ottoman Empire (1609) Kopie.png | image_map_caption = Otoški ejalet leta he Eyalet of the Archipelago in 1609 | capital = [[Galipoli|Gelibolu]]<ref name="MacG">Macgregor, John. ''[https://archive.org/details/commercialstatis02macg Commercial Statistics: A Digest of the Productive Resources, Commercial Legislation, Customs Tariffs, Navigation, Port, and Quarantine Laws, and Charges, Shipping, Imports and Exports, and the Monies, Weights, and Measures of All Nations. Including All British Commercial Treaties with Foreign States]'' 2 ed., Vol. II, p. 12. Whittaker and Co. (London), 1850. Accessed 10 September 2011.</ref> | today = {{Flag|Turčija}}<br />{{Flag|Grčija}}<br />{{Flag|Ciper}} | stat_year1 = | stat_area1 = | stat_pop1 = | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | footnotes = }} '''Otoški ejalet''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: ایالت جزایر بحر سفید, romanizirano: Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd, dobesedno 'Ejalet otokov Belega morja') je bila upravna enota [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] prvega reda ([[ejalet]]). Od svoje ustanovitve do [[tanzimat]]skih reform sredi 19. stoletja je bila osebna domena [[Kapudan paša|kapudan paše]], vrhovnega poveljnika osmanske mornarice. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1533]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1864]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] s8wvb605krr3x6zkwu15enavr10xcm9 6682355 6682324 2026-05-28T14:08:27Z Octopus 13285 zgodovina 6682355 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina | native_name = {{native name|ota|ایالت جزایر بحر سفید}}<br />{{resize|90%|{{nobold|{{transliteration|ota|Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd}}}}}} | conventional_long_name = Ejalet otokov Belega morja | common_name = Otoški ejalet | subdivision = [[Ejalet]] | nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | year_start = 1533 | year_end = 1864 | image_flag = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | date_start = | date_end = | event_start = | event_end = | p1 = Rumelski ejalet | flag_p1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p2 = Anatolski ejalet | flag_p2 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p3 = Ciprski ejalet | flag_p3 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s1 = Peloponeški ejalet | flag_s1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s2 = Vojaško-politični sistem Samos | flag_s2 = Flag of the Administration of Samos.svg | s3 = Prva helenska republika | flag_s3 = Flag_of_Greece_(1828-1978).svg | s4 = Otoški vilajet | flag_s4 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s5 = Odrinski ejalet | image_map = Archipelago Eyalet, Ottoman Empire (1609) Kopie.png | image_map_caption = Otoški ejalet leta he Eyalet of the Archipelago in 1609 | capital = [[Galipoli|Gelibolu]]<ref name="MacG">Macgregor, John. ''[https://archive.org/details/commercialstatis02macg Commercial Statistics: A Digest of the Productive Resources, Commercial Legislation, Customs Tariffs, Navigation, Port, and Quarantine Laws, and Charges, Shipping, Imports and Exports, and the Monies, Weights, and Measures of All Nations. Including All British Commercial Treaties with Foreign States]'' 2 ed., Vol. II, p. 12. Whittaker and Co. (London), 1850. Accessed 10 September 2011.</ref> | today = {{Flag|Turčija}}<br />{{Flag|Grčija}}<br />{{Flag|Ciper}} | stat_year1 = | stat_area1 = | stat_pop1 = | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | footnotes = }} '''Otoški ejalet''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: ایالت جزایر بحر سفید, romanizirano: Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd, dobesedno 'Ejalet otokov Belega morja') je bila upravna enota [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] prvega reda ([[ejalet]]). Od svoje ustanovitve do [[tanzimat]]skih reform sredi 19. stoletja je bila osebna domena [[Kapudan paša|kapudan paše]], vrhovnega poveljnika osmanske mornarice. ==Zgodovina== V zgodnjem obdobju Osmanskega cesarstva je bil admiral osmanske flote (derya begi, "beg morja") tudi guverner Galipolskega sandžaka, glavne osmanske pomorske baze do izgradnje cesarskega arzenala pod sultanom [[Selim I. Surovi|Selimom I.]] (vladal 1512–1520). Njegov sandžak je vključeval tudi izolirani kazi [[Galata]] in [[Izmit]].<ref name="EI2-Djazair">{{cite encyclopedia | title = D̲j̲azāʾir-i Baḥr-i Safīd | first = C.F. | last = Beckingham | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume II: C–G | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1991 | isbn = 90-04-07026-5 | pages = 521–522 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/d-j-aza-ir-i-bah-r-i-safi-d-SIM_2050 }}</ref><ref name="EI2-Kapudan">{{cite encyclopedia | title = Ḳapudan Pas̲h̲a | first = S. | last = Ozbaran | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume IV: Ira–Kha | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1997 | isbn = 90-04-05745-5 | pages = 571–572 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/k-apudan-pas-h-a-SIM_3884}}</ref> Leta 1533/1534 se je gusarski kapitan [[Hajredin Barbarosa]], ki je osvojil [[Alžirija|Alžirijo]], podredil oblasti sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]] (vladal 1520–1566). Njegovi domeni so dodali sandžake Izmit, Sagala in Bige iz [[Anatolski ejalet|Anatolskega ejaleta]] ter sandžakov Inebahtija (Naupaktos), Ağriboza (Evbeja), Karli-elija (Etolija-Akarnanija), Mezistre (Mistras) in Midillija (Lezbos) iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], s čimer je nastal Otoški ejalet.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Po Hajredinovi smrti je provinca ostala v domeni [[Kapudan paša|kapudan paše]], novega naziva vrhovnega poveljnika mornarice, položaja velike moči in ugleda. Njegov nosilec je bil vezir s tremi konjskimi repi in član cesarskega sveta.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Guverner Otoškega ejaleta se zato ni imenoval nazival sandžak-beg, temveč derja-beg.<ref name="EI2-Djazair"/> Čeprav so kapudanski paše prebivali v cesarskem arzenalu, je Galipoli ostal uradno glavno mesto ejaleta vse do 18. stoletja.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/><ref name="Provinzen"/> Po Hajredinovi smrti leta 1546 je del Otoškega ejaleta postal Rodoški sandžak, kateremu so bili leta 1617/1618 dodani še sandžaki Sakız ([[Hios]]), Nakşa ([[Naksos]]) in Andıra ([[Andros]]).<ref name="EI2-Djazair"/> Alžirija je po letu 1642 postala dejansko neodvisna od Osmanskega cesarstva. Okoli leta 1670 je bil ejaletu dodan [[Ciper]]. Leta 1703 je bil Ciper izločen in postal osebni fevd (hass) [[Veliki vezir|velikega vezirja]], a je bil leta 1784 vrnjen v ejalet. Pod Merzifonlujem Kara Mustafa pašo sta bila sandžaka Mezistre in Karli-eli izločena in vključena v novi [[Morejski ejalet]].<ref name="EI2-Djazair"/> [[Kreta]], edini večji egejski otok, ki ga je leta 1645–1669 osvojila [[Beneška republika]], ni nikoli pripadala Otoškemu arhipelagu.<ref name="EI2-Djazair"/> Med letoma 1701 in 1821 je urad dragomana flote, zaupan [[Fanarioti|fanariotskemu]] Grku, služil kot posrednik med kapudanskim pašo in avtonomnimi skupnostmi egejskih otokov. Na tem območju je dragoman flote užival precejšnjo avtoriteto. Do začetka 19. stoletja se je ejalet zmanjšal na sandžake Biga, Galipoli, Rodos, Sakız, Midilli, Limni (Lemnos) in Ciper.<ref name="EI2-Djazair"/> Sandžak Galipoli je leta 1846 postal del [[Odrinski ejalet|Odrinskega ejaleta]].<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names (Page: 293)</ref> V okviru [[tanzimat]]skih reform so bile leta 1849 prekinjene vezi Otoškega ejeleta s kapudan pašo.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen">{{cite book | title = Die Provinzen des Osmanischen Reiches | series = Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients | volume = 13 | last = Birken | first = Andreas | language = German | publisher = Reichert | year = 1976 | isbn = 9783920153568 | pages = 101–108}}</ref> Po letu 1867 je bil preimenovan v Otoški vilajet.<ref name="Provinzen"/> Sandžak Biga je bil med 1. januarjem 1847 in 31. decembrom 1868 ter 1. januarjem 1872 in leta 1873 del Hudarvendigarskega ejeleta in bil v obdobjih 1869–1871 in 1873–1877 vrnjen v Otoški vilajet. Kasneje so bile njegove vezi z Otoškin vilajetom dokončno prekinjene.<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names, str. 128 in 180.</ref> Otok [[Samos]] (turško Sisam), ki je bil od leta 1832 avtonomna kneževina, je veljal za sandžak ejaleta do leta 1867.<ref name="Provinzen"/> Ciper je leta 1878 prišel pod britansko oblast, preostanek vilajeta pa je bil razpuščen, potem ko so vzhodnoegejske otoke med [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]] (1911–1912) osvojili Italijani in v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] (1912–1913) Grki.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen"/> V 19. stoletju je Otoški ejalet, vključno s Kreto, meril 25,460 km² in imel okoli 700.000 prebivalcev. <ref name="pop">''[https://books.google.com/books?id=zSNUAAAAYAAJ&pg=PA698 The Popular Encyclopedia; or, Conversations Lexicon].'' Revised ed. Vol. VI, str. 698 & 701. Blackie & Son (London), 1862. Pridobljeno 10. septembra 2011.</ref> ==Druga imena== Ker je Otoški ejalet pripadal kapudan paši, je bil znan tudi kot Ejalet kapudan paše (osmansko: Kapudanlık-ı Derya).<ref name="narratives"/> ===Dejezayr-Bahr-i-Rum=== Osmansko ime 'Vilâyet Djezayr Bahr-i-Sefid' za Otoški vilajet izhaja iz starega arabskega imena 'Djezayr-Bahr-i-Rum' (جزائر بحر الروم), ki se prevede kot Provinca Džezajrs<ref name="MacG"/> ali Dšesajr.<ref name="pop"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1533]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1864]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] 7pzp6za3za6a8cn6nctql03wudnqm20 6682356 6682355 2026-05-28T14:10:32Z Octopus 13285 /* Druga imena */ ref 6682356 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina | native_name = {{native name|ota|ایالت جزایر بحر سفید}}<br />{{resize|90%|{{nobold|{{transliteration|ota|Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd}}}}}} | conventional_long_name = Ejalet otokov Belega morja | common_name = Otoški ejalet | subdivision = [[Ejalet]] | nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | year_start = 1533 | year_end = 1864 | image_flag = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | date_start = | date_end = | event_start = | event_end = | p1 = Rumelski ejalet | flag_p1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p2 = Anatolski ejalet | flag_p2 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p3 = Ciprski ejalet | flag_p3 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s1 = Peloponeški ejalet | flag_s1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s2 = Vojaško-politični sistem Samos | flag_s2 = Flag of the Administration of Samos.svg | s3 = Prva helenska republika | flag_s3 = Flag_of_Greece_(1828-1978).svg | s4 = Otoški vilajet | flag_s4 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s5 = Odrinski ejalet | image_map = Archipelago Eyalet, Ottoman Empire (1609) Kopie.png | image_map_caption = Otoški ejalet leta he Eyalet of the Archipelago in 1609 | capital = [[Galipoli|Gelibolu]]<ref name="MacG">Macgregor, John. ''[https://archive.org/details/commercialstatis02macg Commercial Statistics: A Digest of the Productive Resources, Commercial Legislation, Customs Tariffs, Navigation, Port, and Quarantine Laws, and Charges, Shipping, Imports and Exports, and the Monies, Weights, and Measures of All Nations. Including All British Commercial Treaties with Foreign States]'' 2 ed., Vol. II, p. 12. Whittaker and Co. (London), 1850. Accessed 10 September 2011.</ref> | today = {{Flag|Turčija}}<br />{{Flag|Grčija}}<br />{{Flag|Ciper}} | stat_year1 = | stat_area1 = | stat_pop1 = | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | footnotes = }} '''Otoški ejalet''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: ایالت جزایر بحر سفید, romanizirano: Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd, dobesedno 'Ejalet otokov Belega morja') je bila upravna enota [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] prvega reda ([[ejalet]]). Od svoje ustanovitve do [[tanzimat]]skih reform sredi 19. stoletja je bila osebna domena [[Kapudan paša|kapudan paše]], vrhovnega poveljnika osmanske mornarice. ==Zgodovina== V zgodnjem obdobju Osmanskega cesarstva je bil admiral osmanske flote (derya begi, "beg morja") tudi guverner Galipolskega sandžaka, glavne osmanske pomorske baze do izgradnje cesarskega arzenala pod sultanom [[Selim I. Surovi|Selimom I.]] (vladal 1512–1520). Njegov sandžak je vključeval tudi izolirani kazi [[Galata]] in [[Izmit]].<ref name="EI2-Djazair">{{cite encyclopedia | title = D̲j̲azāʾir-i Baḥr-i Safīd | first = C.F. | last = Beckingham | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume II: C–G | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1991 | isbn = 90-04-07026-5 | pages = 521–522 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/d-j-aza-ir-i-bah-r-i-safi-d-SIM_2050 }}</ref><ref name="EI2-Kapudan">{{cite encyclopedia | title = Ḳapudan Pas̲h̲a | first = S. | last = Ozbaran | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume IV: Ira–Kha | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1997 | isbn = 90-04-05745-5 | pages = 571–572 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/k-apudan-pas-h-a-SIM_3884}}</ref> Leta 1533/1534 se je gusarski kapitan [[Hajredin Barbarosa]], ki je osvojil [[Alžirija|Alžirijo]], podredil oblasti sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]] (vladal 1520–1566). Njegovi domeni so dodali sandžake Izmit, Sagala in Bige iz [[Anatolski ejalet|Anatolskega ejaleta]] ter sandžakov Inebahtija (Naupaktos), Ağriboza (Evbeja), Karli-elija (Etolija-Akarnanija), Mezistre (Mistras) in Midillija (Lezbos) iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], s čimer je nastal Otoški ejalet.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Po Hajredinovi smrti je provinca ostala v domeni [[Kapudan paša|kapudan paše]], novega naziva vrhovnega poveljnika mornarice, položaja velike moči in ugleda. Njegov nosilec je bil vezir s tremi konjskimi repi in član cesarskega sveta.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Guverner Otoškega ejaleta se zato ni imenoval nazival sandžak-beg, temveč derja-beg.<ref name="EI2-Djazair"/> Čeprav so kapudanski paše prebivali v cesarskem arzenalu, je Galipoli ostal uradno glavno mesto ejaleta vse do 18. stoletja.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/><ref name="Provinzen"/> Po Hajredinovi smrti leta 1546 je del Otoškega ejaleta postal Rodoški sandžak, kateremu so bili leta 1617/1618 dodani še sandžaki Sakız ([[Hios]]), Nakşa ([[Naksos]]) in Andıra ([[Andros]]).<ref name="EI2-Djazair"/> Alžirija je po letu 1642 postala dejansko neodvisna od Osmanskega cesarstva. Okoli leta 1670 je bil ejaletu dodan [[Ciper]]. Leta 1703 je bil Ciper izločen in postal osebni fevd (hass) [[Veliki vezir|velikega vezirja]], a je bil leta 1784 vrnjen v ejalet. Pod Merzifonlujem Kara Mustafa pašo sta bila sandžaka Mezistre in Karli-eli izločena in vključena v novi [[Morejski ejalet]].<ref name="EI2-Djazair"/> [[Kreta]], edini večji egejski otok, ki ga je leta 1645–1669 osvojila [[Beneška republika]], ni nikoli pripadala Otoškemu arhipelagu.<ref name="EI2-Djazair"/> Med letoma 1701 in 1821 je urad dragomana flote, zaupan [[Fanarioti|fanariotskemu]] Grku, služil kot posrednik med kapudanskim pašo in avtonomnimi skupnostmi egejskih otokov. Na tem območju je dragoman flote užival precejšnjo avtoriteto. Do začetka 19. stoletja se je ejalet zmanjšal na sandžake Biga, Galipoli, Rodos, Sakız, Midilli, Limni (Lemnos) in Ciper.<ref name="EI2-Djazair"/> Sandžak Galipoli je leta 1846 postal del [[Odrinski ejalet|Odrinskega ejaleta]].<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names (Page: 293)</ref> V okviru [[tanzimat]]skih reform so bile leta 1849 prekinjene vezi Otoškega ejeleta s kapudan pašo.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen">{{cite book | title = Die Provinzen des Osmanischen Reiches | series = Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients | volume = 13 | last = Birken | first = Andreas | language = German | publisher = Reichert | year = 1976 | isbn = 9783920153568 | pages = 101–108}}</ref> Po letu 1867 je bil preimenovan v Otoški vilajet.<ref name="Provinzen"/> Sandžak Biga je bil med 1. januarjem 1847 in 31. decembrom 1868 ter 1. januarjem 1872 in leta 1873 del Hudarvendigarskega ejeleta in bil v obdobjih 1869–1871 in 1873–1877 vrnjen v Otoški vilajet. Kasneje so bile njegove vezi z Otoškin vilajetom dokončno prekinjene.<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names, str. 128 in 180.</ref> Otok [[Samos]] (turško Sisam), ki je bil od leta 1832 avtonomna kneževina, je veljal za sandžak ejaleta do leta 1867.<ref name="Provinzen"/> Ciper je leta 1878 prišel pod britansko oblast, preostanek vilajeta pa je bil razpuščen, potem ko so vzhodnoegejske otoke med [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]] (1911–1912) osvojili Italijani in v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] (1912–1913) Grki.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen"/> V 19. stoletju je Otoški ejalet, vključno s Kreto, meril 25,460 km² in imel okoli 700.000 prebivalcev. <ref name="pop">''[https://books.google.com/books?id=zSNUAAAAYAAJ&pg=PA698 The Popular Encyclopedia; or, Conversations Lexicon].'' Revised ed. Vol. VI, str. 698 & 701. Blackie & Son (London), 1862. Pridobljeno 10. septembra 2011.</ref> ==Druga imena== Ker je Otoški ejalet pripadal kapudan paši, je bil znan tudi kot Ejalet kapudan paše (osmansko: Kapudanlık-ı Derya).<ref name="narratives">Greene, Molly. ''A Shared World: Christians and Muslims in the Early Modern Mediterranean'', str. 22. Princeton University Press (Princeton), 2002. Pridobljeno 10. septembra 2011</ref> ===Dejezayr-Bahr-i-Rum=== Osmansko ime 'Vilâyet Djezayr Bahr-i-Sefid' za Otoški vilajet izhaja iz starega arabskega imena 'Djezayr-Bahr-i-Rum' (جزائر بحر الروم), ki se prevede kot Provinca Džezajrs<ref name="MacG"/> ali Dšesajr.<ref name="pop"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1533]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1864]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] ic9u1drnlx2mxcrjhqwzwgtr13r8vzi 6682364 6682356 2026-05-28T14:27:20Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje 6682364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina | native_name = {{native name|ota|ایالت جزایر بحر سفید}}<br />{{resize|90%|{{nobold|{{transliteration|ota|Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd}}}}}} | conventional_long_name = Ejalet otokov Belega morja | common_name = Otoški ejalet | subdivision = [[Ejalet]] | nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | year_start = 1533 | year_end = 1864 | image_flag = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | date_start = | date_end = | event_start = | event_end = | p1 = Rumelski ejalet | flag_p1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p2 = Anatolski ejalet | flag_p2 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p3 = Ciprski ejalet | flag_p3 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s1 = Peloponeški ejalet | flag_s1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s2 = Vojaško-politični sistem Samos | flag_s2 = Flag of the Administration of Samos.svg | s3 = Prva helenska republika | flag_s3 = Flag_of_Greece_(1828-1978).svg | s4 = Otoški vilajet | flag_s4 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s5 = Odrinski ejalet | image_map = Archipelago Eyalet, Ottoman Empire (1609) Kopie.png | image_map_caption = Otoški ejalet leta he Eyalet of the Archipelago in 1609 | capital = [[Galipoli|Gelibolu]]<ref name="MacG">Macgregor, John. ''[https://archive.org/details/commercialstatis02macg Commercial Statistics: A Digest of the Productive Resources, Commercial Legislation, Customs Tariffs, Navigation, Port, and Quarantine Laws, and Charges, Shipping, Imports and Exports, and the Monies, Weights, and Measures of All Nations. Including All British Commercial Treaties with Foreign States]'' 2 ed., Vol. II, p. 12. Whittaker and Co. (London), 1850. Accessed 10 September 2011.</ref> | today = {{Flag|Turčija}}<br />{{Flag|Grčija}}<br />{{Flag|Ciper}} | stat_year1 = | stat_area1 = | stat_pop1 = | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | footnotes = }} '''Otoški ejalet''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: ایالت جزایر بحر سفید, romanizirano: Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd, dobesedno 'Ejalet otokov Belega morja') je bila upravna enota [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] prvega reda ([[ejalet]]). Od svoje ustanovitve do [[tanzimat]]skih reform sredi 19. stoletja je bila osebna domena [[Kapudan paša|kapudan paše]], vrhovnega poveljnika osmanske mornarice. ==Zgodovina== V zgodnjem obdobju Osmanskega cesarstva je bil admiral osmanske flote (derya begi, "beg morja") tudi guverner Galipolskega sandžaka, glavne osmanske pomorske baze do izgradnje cesarskega arzenala pod sultanom [[Selim I. Surovi|Selimom I.]] (vladal 1512–1520). Njegov sandžak je vključeval tudi izolirani kazi [[Galata]] in [[Izmit]].<ref name="EI2-Djazair">{{cite encyclopedia | title = D̲j̲azāʾir-i Baḥr-i Safīd | first = C.F. | last = Beckingham | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume II: C–G | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1991 | isbn = 90-04-07026-5 | pages = 521–522 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/d-j-aza-ir-i-bah-r-i-safi-d-SIM_2050 }}</ref><ref name="EI2-Kapudan">{{cite encyclopedia | title = Ḳapudan Pas̲h̲a | first = S. | last = Ozbaran | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume IV: Ira–Kha | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1997 | isbn = 90-04-05745-5 | pages = 571–572 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/k-apudan-pas-h-a-SIM_3884}}</ref> Leta 1533/1534 se je gusarski kapitan [[Hajredin Barbarosa]], ki je osvojil [[Alžirija|Alžirijo]], podredil oblasti sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]] (vladal 1520–1566). Njegovi domeni so dodali sandžake Izmit, Sagala in Bige iz [[Anatolski ejalet|Anatolskega ejaleta]] ter sandžakov Inebahtija (Naupaktos), Ağriboza (Evbeja), Karli-elija (Etolija-Akarnanija), Mezistre (Mistras) in Midillija (Lezbos) iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], s čimer je nastal Otoški ejalet.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Po Hajredinovi smrti je provinca ostala v domeni [[Kapudan paša|kapudan paše]], novega naziva vrhovnega poveljnika mornarice, položaja velike moči in ugleda. Njegov nosilec je bil vezir s tremi konjskimi repi in član cesarskega sveta.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Guverner Otoškega ejaleta se zato ni imenoval nazival sandžak-beg, temveč derja-beg.<ref name="EI2-Djazair"/> Čeprav so kapudanski paše prebivali v cesarskem arzenalu, je Galipoli ostal uradno glavno mesto ejaleta vse do 18. stoletja.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/><ref name="Provinzen"/> Po Hajredinovi smrti leta 1546 je del Otoškega ejaleta postal Rodoški sandžak, kateremu so bili leta 1617/1618 dodani še sandžaki Sakız ([[Hios]]), Nakşa ([[Naksos]]) in Andıra ([[Andros]]).<ref name="EI2-Djazair"/> Alžirija je po letu 1642 postala dejansko neodvisna od Osmanskega cesarstva. Okoli leta 1670 je bil ejaletu dodan [[Ciper]]. Leta 1703 je bil Ciper izločen in postal osebni fevd (hass) [[Veliki vezir|velikega vezirja]], a je bil leta 1784 vrnjen v ejalet. Pod Merzifonlujem Kara Mustafa pašo sta bila sandžaka Mezistre in Karli-eli izločena in vključena v novi [[Morejski ejalet]].<ref name="EI2-Djazair"/> [[Kreta]], edini večji egejski otok, ki ga je leta 1645–1669 osvojila [[Beneška republika]], ni nikoli pripadala Otoškemu arhipelagu.<ref name="EI2-Djazair"/> Med letoma 1701 in 1821 je urad dragomana flote, zaupan [[Fanarioti|fanariotskemu]] Grku, služil kot posrednik med kapudanskim pašo in avtonomnimi skupnostmi egejskih otokov. Na tem območju je dragoman flote užival precejšnjo avtoriteto. Do začetka 19. stoletja se je ejalet zmanjšal na sandžake Biga, Galipoli, Rodos, Sakız, Midilli, Limni (Lemnos) in Ciper.<ref name="EI2-Djazair"/> Sandžak Galipoli je leta 1846 postal del [[Odrinski ejalet|Odrinskega ejaleta]].<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names (Page: 293)</ref> V okviru [[tanzimat]]skih reform so bile leta 1849 prekinjene vezi Otoškega ejeleta s kapudan pašo.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen">{{cite book | title = Die Provinzen des Osmanischen Reiches | series = Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients | volume = 13 | last = Birken | first = Andreas | language = German | publisher = Reichert | year = 1976 | isbn = 9783920153568 | pages = 101–108}}</ref> Po letu 1867 je bil preimenovan v Otoški vilajet.<ref name="Provinzen"/> Sandžak Biga je bil med 1. januarjem 1847 in 31. decembrom 1868 ter 1. januarjem 1872 in leta 1873 del Hudarvendigarskega ejeleta in bil v obdobjih 1869–1871 in 1873–1877 vrnjen v Otoški vilajet. Kasneje so bile njegove vezi z Otoškin vilajetom dokončno prekinjene.<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names, str. 128 in 180.</ref> Otok [[Samos]] (turško Sisam), ki je bil od leta 1832 avtonomna kneževina, je veljal za sandžak ejaleta do leta 1867.<ref name="Provinzen"/> Ciper je leta 1878 prišel pod britansko oblast, preostanek vilajeta pa je bil razpuščen, potem ko so vzhodnoegejske otoke med [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]] (1911–1912) osvojili Italijani in v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] (1912–1913) Grki.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen"/> V 19. stoletju je Otoški ejalet, vključno s Kreto, meril 25,460 km² in imel okoli 700.000 prebivalcev. <ref name="pop">''[https://books.google.com/books?id=zSNUAAAAYAAJ&pg=PA698 The Popular Encyclopedia; or, Conversations Lexicon].'' Revised ed. Vol. VI, str. 698 & 701. Blackie & Son (London), 1862. Pridobljeno 10. septembra 2011.</ref> ==Druga imena== Ker je Otoški ejalet pripadal kapudan paši, je bil znan tudi kot Ejalet kapudan paše (osmansko: Kapudanlık-ı Derya).<ref name="narratives">Greene, Molly. ''A Shared World: Christians and Muslims in the Early Modern Mediterranean'', str. 22. Princeton University Press (Princeton), 2002. Pridobljeno 10. septembra 2011</ref> ===Dejezayr-Bahr-i-Rum=== Osmansko ime 'Vilâyet Djezayr Bahr-i-Sefid' za Otoški vilajet izhaja iz starega arabskega imena 'Djezayr-Bahr-i-Rum' (جزائر بحر الروم), ki se prevede kot Provinca Džezajrs<ref name="MacG"/> ali Dšesajr.<ref name="pop"/> ==Administrativne enote== Leta 1550-1551 je imel ejalet šest sandžakov: Galipoli, Eğriboz, Karlı-ili, İnebahtı, Rodos in Midillü.<ref>{{Cite journal|last=Emecen|first=Feridun|date=1998|title=Osmanlı Taşra Teşkilâtının Kaynaklarından 957-958 (1550-1551) Tarihli Sancak Tevcîh Defteri (42 sayfa belge ile birlikte)|url=https://drive.google.com/file/d/0B7liBn5XLsAfWHNpNzQ5RlNzX1E/view?usp=drive_open|journal=Belgeler|volume=XIX|pages=53–98|via=Türk Tarih Kurumu}}</ref> Do leta 1588 se je razširil na štirinajst sandžakov<ref name="Provinzen"/> in se v 17. stoletju zmanjšal na deset.<ref name="narratives">Çelebi, Evliya. Trans. by von Hammer, Joseph. ''[https://books.google.com/books?id=66hCAAAAcAAJ&pg=PA90 Narrative of travels in Europe, Asia, and Africa in the seventeenth century],'' Vol. 1, str. 91. Parbury, Allen, & Co. (London), 1834. Pridobljeno 10. septembra 2011.</ref> Od leta 1688 do 1702<ref name="Kilic104">Orhan Kılıç, XVII. ''Yüzyılın İlk Yarısında Osmanlı Devleti'nin Eyalet ve Sancak Teşkilatlanması, Osmanlı, Cilt 6: Teşkilât, Yeni Türkiye Yayınları'', str. 104. (Ankara) 1999. {{ISBN|975-6782-09-9}}. {{in lang|tr}}</ref> je imel petnajst sandžakov, od leta 1717 do 1730 samo sedem<ref name="Kilic104"/> in nazadnje od leta 1731 do 1740 dvanajst.<ref name="Kilic104"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1533]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1864]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] ea6o0jqi9kuo7edvnhcl4py3o5ntu14 6682365 6682364 2026-05-28T14:28:40Z Octopus 13285 /* Administrativne enote */ ref 6682365 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina | native_name = {{native name|ota|ایالت جزایر بحر سفید}}<br />{{resize|90%|{{nobold|{{transliteration|ota|Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd}}}}}} | conventional_long_name = Ejalet otokov Belega morja | common_name = Otoški ejalet | subdivision = [[Ejalet]] | nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | year_start = 1533 | year_end = 1864 | image_flag = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | date_start = | date_end = | event_start = | event_end = | p1 = Rumelski ejalet | flag_p1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p2 = Anatolski ejalet | flag_p2 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p3 = Ciprski ejalet | flag_p3 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s1 = Peloponeški ejalet | flag_s1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s2 = Vojaško-politični sistem Samos | flag_s2 = Flag of the Administration of Samos.svg | s3 = Prva helenska republika | flag_s3 = Flag_of_Greece_(1828-1978).svg | s4 = Otoški vilajet | flag_s4 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s5 = Odrinski ejalet | image_map = Archipelago Eyalet, Ottoman Empire (1609) Kopie.png | image_map_caption = Otoški ejalet leta he Eyalet of the Archipelago in 1609 | capital = [[Galipoli|Gelibolu]]<ref name="MacG">Macgregor, John. ''[https://archive.org/details/commercialstatis02macg Commercial Statistics: A Digest of the Productive Resources, Commercial Legislation, Customs Tariffs, Navigation, Port, and Quarantine Laws, and Charges, Shipping, Imports and Exports, and the Monies, Weights, and Measures of All Nations. Including All British Commercial Treaties with Foreign States]'' 2 ed., Vol. II, p. 12. Whittaker and Co. (London), 1850. Accessed 10 September 2011.</ref> | today = {{Flag|Turčija}}<br />{{Flag|Grčija}}<br />{{Flag|Ciper}} | stat_year1 = | stat_area1 = | stat_pop1 = | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | footnotes = }} '''Otoški ejalet''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: ایالت جزایر بحر سفید, romanizirano: Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd, dobesedno 'Ejalet otokov Belega morja') je bila upravna enota [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] prvega reda ([[ejalet]]). Od svoje ustanovitve do [[tanzimat]]skih reform sredi 19. stoletja je bila osebna domena [[Kapudan paša|kapudan paše]], vrhovnega poveljnika osmanske mornarice. ==Zgodovina== V zgodnjem obdobju Osmanskega cesarstva je bil admiral osmanske flote (derya begi, "beg morja") tudi guverner Galipolskega sandžaka, glavne osmanske pomorske baze do izgradnje cesarskega arzenala pod sultanom [[Selim I. Surovi|Selimom I.]] (vladal 1512–1520). Njegov sandžak je vključeval tudi izolirani kazi [[Galata]] in [[Izmit]].<ref name="EI2-Djazair">{{cite encyclopedia | title = D̲j̲azāʾir-i Baḥr-i Safīd | first = C.F. | last = Beckingham | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume II: C–G | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1991 | isbn = 90-04-07026-5 | pages = 521–522 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/d-j-aza-ir-i-bah-r-i-safi-d-SIM_2050 }}</ref><ref name="EI2-Kapudan">{{cite encyclopedia | title = Ḳapudan Pas̲h̲a | first = S. | last = Ozbaran | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume IV: Ira–Kha | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1997 | isbn = 90-04-05745-5 | pages = 571–572 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/k-apudan-pas-h-a-SIM_3884}}</ref> Leta 1533/1534 se je gusarski kapitan [[Hajredin Barbarosa]], ki je osvojil [[Alžirija|Alžirijo]], podredil oblasti sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]] (vladal 1520–1566). Njegovi domeni so dodali sandžake Izmit, Sagala in Bige iz [[Anatolski ejalet|Anatolskega ejaleta]] ter sandžakov Inebahtija (Naupaktos), Ağriboza (Evbeja), Karli-elija (Etolija-Akarnanija), Mezistre (Mistras) in Midillija (Lezbos) iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], s čimer je nastal Otoški ejalet.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Po Hajredinovi smrti je provinca ostala v domeni [[Kapudan paša|kapudan paše]], novega naziva vrhovnega poveljnika mornarice, položaja velike moči in ugleda. Njegov nosilec je bil vezir s tremi konjskimi repi in član cesarskega sveta.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Guverner Otoškega ejaleta se zato ni imenoval nazival sandžak-beg, temveč derja-beg.<ref name="EI2-Djazair"/> Čeprav so kapudanski paše prebivali v cesarskem arzenalu, je Galipoli ostal uradno glavno mesto ejaleta vse do 18. stoletja.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/><ref name="Provinzen"/> Po Hajredinovi smrti leta 1546 je del Otoškega ejaleta postal Rodoški sandžak, kateremu so bili leta 1617/1618 dodani še sandžaki Sakız ([[Hios]]), Nakşa ([[Naksos]]) in Andıra ([[Andros]]).<ref name="EI2-Djazair"/> Alžirija je po letu 1642 postala dejansko neodvisna od Osmanskega cesarstva. Okoli leta 1670 je bil ejaletu dodan [[Ciper]]. Leta 1703 je bil Ciper izločen in postal osebni fevd (hass) [[Veliki vezir|velikega vezirja]], a je bil leta 1784 vrnjen v ejalet. Pod Merzifonlujem Kara Mustafa pašo sta bila sandžaka Mezistre in Karli-eli izločena in vključena v novi [[Morejski ejalet]].<ref name="EI2-Djazair"/> [[Kreta]], edini večji egejski otok, ki ga je leta 1645–1669 osvojila [[Beneška republika]], ni nikoli pripadala Otoškemu arhipelagu.<ref name="EI2-Djazair"/> Med letoma 1701 in 1821 je urad dragomana flote, zaupan [[Fanarioti|fanariotskemu]] Grku, služil kot posrednik med kapudanskim pašo in avtonomnimi skupnostmi egejskih otokov. Na tem območju je dragoman flote užival precejšnjo avtoriteto. Do začetka 19. stoletja se je ejalet zmanjšal na sandžake Biga, Galipoli, Rodos, Sakız, Midilli, Limni (Lemnos) in Ciper.<ref name="EI2-Djazair"/> Sandžak Galipoli je leta 1846 postal del [[Odrinski ejalet|Odrinskega ejaleta]].<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names (Page: 293)</ref> V okviru [[tanzimat]]skih reform so bile leta 1849 prekinjene vezi Otoškega ejeleta s kapudan pašo.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen">{{cite book | title = Die Provinzen des Osmanischen Reiches | series = Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients | volume = 13 | last = Birken | first = Andreas | language = German | publisher = Reichert | year = 1976 | isbn = 9783920153568 | pages = 101–108}}</ref> Po letu 1867 je bil preimenovan v Otoški vilajet.<ref name="Provinzen"/> Sandžak Biga je bil med 1. januarjem 1847 in 31. decembrom 1868 ter 1. januarjem 1872 in leta 1873 del Hudarvendigarskega ejeleta in bil v obdobjih 1869–1871 in 1873–1877 vrnjen v Otoški vilajet. Kasneje so bile njegove vezi z Otoškin vilajetom dokončno prekinjene.<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names, str. 128 in 180.</ref> Otok [[Samos]] (turško Sisam), ki je bil od leta 1832 avtonomna kneževina, je veljal za sandžak ejaleta do leta 1867.<ref name="Provinzen"/> Ciper je leta 1878 prišel pod britansko oblast, preostanek vilajeta pa je bil razpuščen, potem ko so vzhodnoegejske otoke med [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]] (1911–1912) osvojili Italijani in v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] (1912–1913) Grki.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen"/> V 19. stoletju je Otoški ejalet, vključno s Kreto, meril 25,460 km² in imel okoli 700.000 prebivalcev. <ref name="pop">''[https://books.google.com/books?id=zSNUAAAAYAAJ&pg=PA698 The Popular Encyclopedia; or, Conversations Lexicon].'' Revised ed. Vol. VI, str. 698 & 701. Blackie & Son (London), 1862. Pridobljeno 10. septembra 2011.</ref> ==Druga imena== Ker je Otoški ejalet pripadal kapudan paši, je bil znan tudi kot Ejalet kapudan paše (osmansko: Kapudanlık-ı Derya).<ref name="narratives">Greene, Molly. ''A Shared World: Christians and Muslims in the Early Modern Mediterranean'', str. 22. Princeton University Press (Princeton), 2002. Pridobljeno 10. septembra 2011</ref> ===Dejezayr-Bahr-i-Rum=== Osmansko ime 'Vilâyet Djezayr Bahr-i-Sefid' za Otoški vilajet izhaja iz starega arabskega imena 'Djezayr-Bahr-i-Rum' (جزائر بحر الروم), ki se prevede kot Provinca Džezajrs<ref name="MacG"/> ali Dšesajr.<ref name="pop"/> ==Administrativne enote== Leta 1550-1551 je imel ejalet šest sandžakov: Galipoli, Eğriboz, Karlı-ili, İnebahtı, Rodos in Midillü.<ref>{{Cite journal|last=Emecen|first=Feridun|date=1998|title=Osmanlı Taşra Teşkilâtının Kaynaklarından 957-958 (1550-1551) Tarihli Sancak Tevcîh Defteri (42 sayfa belge ile birlikte)|url=https://drive.google.com/file/d/0B7liBn5XLsAfWHNpNzQ5RlNzX1E/view?usp=drive_open|journal=Belgeler|volume=XIX|pages=53–98|via=Türk Tarih Kurumu}}</ref> Do leta 1588 se je razširil na štirinajst sandžakov<ref name="Provinzen"/> in se v 17. stoletju zmanjšal na deset.<ref name="narratives"/> Od leta 1688 do 1702<ref name="Kilic104">Orhan Kılıç, XVII. ''Yüzyılın İlk Yarısında Osmanlı Devleti'nin Eyalet ve Sancak Teşkilatlanması, Osmanlı, Cilt 6: Teşkilât, Yeni Türkiye Yayınları'', str. 104. (Ankara) 1999. {{ISBN|975-6782-09-9}}. {{in lang|tr}}</ref> je imel petnajst sandžakov, od leta 1717 do 1730 samo sedem<ref name="Kilic104"/> in nazadnje od leta 1731 do 1740 dvanajst.<ref name="Kilic104"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1533]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1864]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] 65an2qdl33jduzass75vfb7erjqwumu 6682366 6682365 2026-05-28T14:29:09Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6682366 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina | native_name = {{native name|ota|ایالت جزایر بحر سفید}}<br />{{resize|90%|{{nobold|{{transliteration|ota|Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd}}}}}} | conventional_long_name = Ejalet otokov Belega morja | common_name = Otoški ejalet | subdivision = [[Ejalet]] | nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | year_start = 1533 | year_end = 1864 | image_flag = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | date_start = | date_end = | event_start = | event_end = | p1 = Rumelski ejalet | flag_p1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p2 = Anatolski ejalet | flag_p2 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | p3 = Ciprski ejalet | flag_p3 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s1 = Peloponeški ejalet | flag_s1 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s2 = Vojaško-politični sistem Samos | flag_s2 = Flag of the Administration of Samos.svg | s3 = Prva helenska republika | flag_s3 = Flag_of_Greece_(1828-1978).svg | s4 = Otoški vilajet | flag_s4 = Flag of the Ottoman Empire (1844–1922).svg | s5 = Odrinski ejalet | image_map = Archipelago Eyalet, Ottoman Empire (1609) Kopie.png | image_map_caption = Otoški ejalet leta he Eyalet of the Archipelago in 1609 | capital = [[Galipoli|Gelibolu]]<ref name="MacG">Macgregor, John. ''[https://archive.org/details/commercialstatis02macg Commercial Statistics: A Digest of the Productive Resources, Commercial Legislation, Customs Tariffs, Navigation, Port, and Quarantine Laws, and Charges, Shipping, Imports and Exports, and the Monies, Weights, and Measures of All Nations. Including All British Commercial Treaties with Foreign States]'' 2 ed., Vol. II, p. 12. Whittaker and Co. (London), 1850. Accessed 10 September 2011.</ref> | today = {{Flag|Turčija}}<br />{{Flag|Grčija}}<br />{{Flag|Ciper}} | stat_year1 = | stat_area1 = | stat_pop1 = | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | footnotes = }} '''Otoški ejalet''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: ایالت جزایر بحر سفید, romanizirano: Eyālet-i Cezāyir-i Baḥr-i Sefīd, dobesedno 'Ejalet otokov Belega morja') je bila upravna enota [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] prvega reda ([[ejalet]]). Od svoje ustanovitve do [[tanzimat]]skih reform sredi 19. stoletja je bila osebna domena [[Kapudan paša|kapudan paše]], vrhovnega poveljnika osmanske mornarice. ==Zgodovina== V zgodnjem obdobju Osmanskega cesarstva je bil admiral osmanske flote (derya begi, "beg morja") tudi guverner Galipolskega sandžaka, glavne osmanske pomorske baze do izgradnje cesarskega arzenala pod sultanom [[Selim I. Surovi|Selimom I.]] (vladal 1512–1520). Njegov sandžak je vključeval tudi izolirani kazi [[Galata]] in [[Izmit]].<ref name="EI2-Djazair">{{cite encyclopedia | title = D̲j̲azāʾir-i Baḥr-i Safīd | first = C.F. | last = Beckingham | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume II: C–G | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1991 | isbn = 90-04-07026-5 | pages = 521–522 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/d-j-aza-ir-i-bah-r-i-safi-d-SIM_2050 }}</ref><ref name="EI2-Kapudan">{{cite encyclopedia | title = Ḳapudan Pas̲h̲a | first = S. | last = Ozbaran | authorlink = | encyclopedia = The Encyclopedia of Islam, New Edition, Volume IV: Ira–Kha | publisher = BRILL | location = Leiden and New York | year = 1997 | isbn = 90-04-05745-5 | pages = 571–572 | url = http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/k-apudan-pas-h-a-SIM_3884}}</ref> Leta 1533/1534 se je gusarski kapitan [[Hajredin Barbarosa]], ki je osvojil [[Alžirija|Alžirijo]], podredil oblasti sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]] (vladal 1520–1566). Njegovi domeni so dodali sandžake Izmit, Sagala in Bige iz [[Anatolski ejalet|Anatolskega ejaleta]] ter sandžakov Inebahtija (Naupaktos), Ağriboza (Evbeja), Karli-elija (Etolija-Akarnanija), Mezistre (Mistras) in Midillija (Lezbos) iz [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]], s čimer je nastal Otoški ejalet.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Po Hajredinovi smrti je provinca ostala v domeni [[Kapudan paša|kapudan paše]], novega naziva vrhovnega poveljnika mornarice, položaja velike moči in ugleda. Njegov nosilec je bil vezir s tremi konjskimi repi in član cesarskega sveta.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/> Guverner Otoškega ejaleta se zato ni imenoval nazival sandžak-beg, temveč derja-beg.<ref name="EI2-Djazair"/> Čeprav so kapudanski paše prebivali v cesarskem arzenalu, je Galipoli ostal uradno glavno mesto ejaleta vse do 18. stoletja.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="EI2-Kapudan"/><ref name="Provinzen"/> Po Hajredinovi smrti leta 1546 je del Otoškega ejaleta postal Rodoški sandžak, kateremu so bili leta 1617/1618 dodani še sandžaki Sakız ([[Hios]]), Nakşa ([[Naksos]]) in Andıra ([[Andros]]).<ref name="EI2-Djazair"/> Alžirija je po letu 1642 postala dejansko neodvisna od Osmanskega cesarstva. Okoli leta 1670 je bil ejaletu dodan [[Ciper]]. Leta 1703 je bil Ciper izločen in postal osebni fevd (hass) [[Veliki vezir|velikega vezirja]], a je bil leta 1784 vrnjen v ejalet. Pod Merzifonlujem Kara Mustafa pašo sta bila sandžaka Mezistre in Karli-eli izločena in vključena v novi [[Morejski ejalet]].<ref name="EI2-Djazair"/> [[Kreta]], edini večji egejski otok, ki ga je leta 1645–1669 osvojila [[Beneška republika]], ni nikoli pripadala Otoškemu arhipelagu.<ref name="EI2-Djazair"/> Med letoma 1701 in 1821 je urad dragomana flote, zaupan [[Fanarioti|fanariotskemu]] Grku, služil kot posrednik med kapudanskim pašo in avtonomnimi skupnostmi egejskih otokov. Na tem območju je dragoman flote užival precejšnjo avtoriteto. Do začetka 19. stoletja se je ejalet zmanjšal na sandžake Biga, Galipoli, Rodos, Sakız, Midilli, Limni (Lemnos) in Ciper.<ref name="EI2-Djazair"/> Sandžak Galipoli je leta 1846 postal del [[Odrinski ejalet|Odrinskega ejaleta]].<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names (Page: 293)</ref> V okviru [[tanzimat]]skih reform so bile leta 1849 prekinjene vezi Otoškega ejeleta s kapudan pašo.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen">{{cite book | title = Die Provinzen des Osmanischen Reiches | series = Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients | volume = 13 | last = Birken | first = Andreas | language = German | publisher = Reichert | year = 1976 | isbn = 9783920153568 | pages = 101–108}}</ref> Po letu 1867 je bil preimenovan v Otoški vilajet.<ref name="Provinzen"/> Sandžak Biga je bil med 1. januarjem 1847 in 31. decembrom 1868 ter 1. januarjem 1872 in leta 1873 del Hudarvendigarskega ejeleta in bil v obdobjih 1869–1871 in 1873–1877 vrnjen v Otoški vilajet. Kasneje so bile njegove vezi z Otoškin vilajetom dokončno prekinjene.<ref>https://www.devletarsivleri.gov.tr/varliklar/dosyalar/eskisiteden/yayinlar/genel-mudurluk-yayinlar/osmanli_yer_adlari.pdf Ottoman place names, str. 128 in 180.</ref> Otok [[Samos]] (turško Sisam), ki je bil od leta 1832 avtonomna kneževina, je veljal za sandžak ejaleta do leta 1867.<ref name="Provinzen"/> Ciper je leta 1878 prišel pod britansko oblast, preostanek vilajeta pa je bil razpuščen, potem ko so vzhodnoegejske otoke med [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]] (1911–1912) osvojili Italijani in v [[Prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] (1912–1913) Grki.<ref name="EI2-Djazair"/><ref name="Provinzen"/> V 19. stoletju je Otoški ejalet, vključno s Kreto, meril 25,460 km² in imel okoli 700.000 prebivalcev. <ref name="pop">''[https://books.google.com/books?id=zSNUAAAAYAAJ&pg=PA698 The Popular Encyclopedia; or, Conversations Lexicon].'' Revised ed. Vol. VI, str. 698 & 701. Blackie & Son (London), 1862. Pridobljeno 10. septembra 2011.</ref> ==Druga imena== Ker je Otoški ejalet pripadal kapudan paši, je bil znan tudi kot Ejalet kapudan paše (osmansko: Kapudanlık-ı Derya).<ref name="narratives">Greene, Molly. ''A Shared World: Christians and Muslims in the Early Modern Mediterranean'', str. 22. Princeton University Press (Princeton), 2002. Pridobljeno 10. septembra 2011</ref> ===Dejezayr-Bahr-i-Rum=== Osmansko ime 'Vilâyet Djezayr Bahr-i-Sefid' za Otoški vilajet izhaja iz starega arabskega imena 'Djezayr-Bahr-i-Rum' (جزائر بحر الروم), ki se prevede kot Provinca Džezajrs<ref name="MacG"/> ali Dšesajr.<ref name="pop"/> ==Administrativne enote== Leta 1550-1551 je imel ejalet šest sandžakov: Galipoli, Eğriboz, Karlı-ili, İnebahtı, Rodos in Midillü.<ref>{{Cite journal|last=Emecen|first=Feridun|date=1998|title=Osmanlı Taşra Teşkilâtının Kaynaklarından 957-958 (1550-1551) Tarihli Sancak Tevcîh Defteri (42 sayfa belge ile birlikte)|url=https://drive.google.com/file/d/0B7liBn5XLsAfWHNpNzQ5RlNzX1E/view?usp=drive_open|journal=Belgeler|volume=XIX|pages=53–98|via=Türk Tarih Kurumu}}</ref> Do leta 1588 se je razširil na štirinajst sandžakov<ref name="Provinzen"/> in se v 17. stoletju zmanjšal na deset.<ref name="narratives"/> Od leta 1688 do 1702<ref name="Kilic104">Orhan Kılıç, XVII. ''Yüzyılın İlk Yarısında Osmanlı Devleti'nin Eyalet ve Sancak Teşkilatlanması, Osmanlı, Cilt 6: Teşkilât, Yeni Türkiye Yayınları'', str. 104. (Ankara) 1999. {{ISBN|975-6782-09-9}}. {{in lang|tr}}</ref> je imel petnajst sandžakov, od leta 1717 do 1730 samo sedem<ref name="Kilic104"/> in nazadnje od leta 1731 do 1740 dvanajst.<ref name="Kilic104"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1533]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1864]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] ktm5qb52pscqa3zyquvtpffxzomaz3f 1 603324 6682325 2026-05-28T12:17:14Z Octopus 13285 CEE 6682325 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Turčija|država2=Grčija |država3= Ciper}} sd6t32b9dyc534i7mv8ufr0ga8wg8vv 0 603326 6682357 2026-05-28T14:11:09Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6682357 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Refuge perafita andorra.jpg | image_upright = 1.2 | caption = Zatočišče v Perafiti | official_name = | location = [[Andora]] | part_of = | includes = | criteria = {{UNESCO WHS type|(v)}}(v) | ID = 1160bis | coordinates = {{Coord|42|29|41|N|1|35|44|E|region:AD_type:landmark|display=inline,title|format=dms}} | year = 2004 | extension = 2006 | area = 4247 ha | website = {{url|http://www.madriu-perafita-claror.ad/en/}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Vall de Madriu-Perafita-Claror | designation1_date = 28. avgust 2013 | designation1_number = 2183<ref>{{Cite web|title=Vall de Madriu-Perafita-Claror|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2183|accessdate=25 April 2018}}</ref>}} | locmapin = Andorra | map_caption = }} '''Dolina Madriu-Perafita-Claror''' ({{langx|ca|Vall del Madriu-Perafita-Claror}}) je [[ledeniška dolina]] na jugovzhodu [[Andora|Andore]]. Pokriva površino 42,47 km², kar predstavlja približno 9 % celotne površine Andore, in je del drugega največjega porečja v Andori. Izolirana dolina je prepoznana kot zatočišče redkih ali ogroženih prostoživečih živali, nerazvita dolina pa je v zadnjem času veljala za »duhovno srce« Andore. Leta 2004 je postala prva in ​​do danes edina Andorina svetovna dediščina UNESCO, leta 2006 pa je bila še nekoliko razširjena. == Opis == Dolina je ledeniška pokrajina z visokimi pašniki, skalnatimi pečinami in strmimi gozdnatimi dolinami. Na jugu, vzhodu in zahodu jo omejujejo gorski grebeni, južni rob pa poteka vzdolž meje s [[Španija|Španijo]], na severu pa strmina, ki se spušča v dolino Valira. Od preostale Andore je izolirana in do nje je mogoče priti le po pešpoti. Stanovanja, poljske terase, poti in ostanki železarstva kažejo, kako so lokalni prebivalci več kot 700 let uporabljali naravne vire visokih [[Pireneji|Pirenejev]], in sicer s spremembami podnebja, gospodarsko blaginjo in družbenimi strukturami. V ozkem dnu doline sta dve majhni naselji, Entremesaigües in Ramio. Obe sta bili do zadnjih 50 let celoletni naselji, zdaj pa sta naseljeni le poleti. Skupaj je 12 hiš, zgrajenih iz lokalnega [[granit]]a s streho iz [[skrilavec|skrilavca]]. Vsaka hiša ima velik hlev za shranjevanje žita in sena. Hiše in ograjena območja v bližini naselij so edina območja v zasebni lasti in predstavljajo približno 1 % površine doline. Naselji obdajajo terasasta polja, ki so se nekoč uporabljala za gojenje pšenice in rži, zdaj pa večinoma za pašo. Višja polja zdaj prehajajo v gozd, ki pokriva tudi območja na pobočjih, kjer so v srednjem veku gojili vinsko trto. Gozdovi, ki so bili prav tako v skupni lasti, so bili upravljani za proizvodnjo oglja do 19. stoletja. Taljenje železa z uporabo lokalne železove rude je potekalo v dolini na bregovih reke Madriu. Kovačnica, tako imenovana kovačnica v katalonskem slogu, značilna za Pireneje, je bila opuščena leta 1790. Na visokem pašniku so poleti pasle ovce, krave in konji, zemljišče pa je bilo od srednjega veka v skupni lasti. Pastirji poleti preživijo v mejah, majhnih kamnitih kočah s strehami iz ruše. Živalsko mleko so uporabljali za izdelavo sira. Poti povezujejo dolino z Roussillonom na vzhodu, [[Languedoc]]om na severu (del današnjega departmaja Pyrénées-Orientales) in [[Katalonija|Katalonijo]] na jugu; poti, tlakovane z ravnim kamnom, povezujejo dolino s središčem Andore. Po obdobju zanemarjanja so bili v zadnjih letih obnovljeni številni objekti, kot so pastirske koče, poti in mejni zidovi polj. Gradnja dostopne ceste ni načrtovana, zemljišče pa naj bi se razvilo kot posebno območje za rejo visokokakovostne živine in za omejen turizem. Skozi dolino potekata dve pešpoti, GR 7 (iz Katalonije od Fredesa do Andore) in transpirenejska pešpot GR 11 (GR pešpoti so mreža pohodniških poti na dolge razdalje v Evropi, večinoma v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v Španiji), ter pot GRP Andore. Na voljo je več pohodniških zavetišč, vključno z nekaterimi, ki imajo v sezoni osebje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Madriu-Perafita-Claror Valley}} * [https://www.madriu-perafita-claror.ad/en/ Offizielle Website] (englisch, katalanisch, spanisch, französisch) * [https://whc.unesco.org/en/list/1160 Unesco] * [https://visitandorra.com/en/activities/madriu-perafita-claror-valley/ Madriu-Perafita-Claror Valley] [[Kategorija:Andora]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Andori]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Andori]] 9welkctr227yosjfibwp3x8gigffrap 14 603327 6682358 2026-05-28T14:12:35Z Ljuba24b 92351 nova kat 6682358 wikitext text/x-wiki {{Commons category|World Heritage Sites in Andorra}} [[Kategorija:Zavarovana območja Andore]] l6nxmcoy9tm72jp0dv5f9brh2hwurcs 6682361 6682358 2026-05-28T14:17:15Z Ljuba24b 92351 nova kat 6682361 wikitext text/x-wiki {{Commons category|World Heritage Sites in Andorra}} [[Kategorija:Zavarovana območja Andore]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine po državah|Andora]] qhr2w7kdwlwbrqc7mmch6nbvfku7321 14 603328 6682359 2026-05-28T14:14:14Z Ljuba24b 92351 nova kat 6682359 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Ramsarska mokrišča po državah|Andora]] [[Kategorija:Zavarovana območja Andore]] 2vdq4847yhkuhdxfr7vx70vi2aayueo 14 603329 6682360 2026-05-28T14:15:41Z Ljuba24b 92351 nova kat 6682360 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Zavarovana območja po državah|Andora]] [[Kategorija:Geografija Andore]] gc7ks9k3x9sowjnklq0rfflo7emk7o4 0 603331 6682376 2026-05-28T15:40:04Z Octopus 13285 oseba 6682376 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | honorific_prefix = Paša | name = Osman Pazvantoğlu | image = Osman Pazvantoğlu.jpg | image_size = | alt = | caption = Osmanov portret iz 19. stoletja | birth_date = 1758 | death_date ={{Death date|1807|01|27}} | birth_place = [[Vidin]], [[Vidinski sandžak]],<br> {{flag|Osmansko cesarstvo}} | death_place = Vidin, Vidinski sandžak, Osmansko cesarstvo | burial_place = | burial_label = | burial_coordinates = <!-- {{Coord|LAT|LONG|display=inline,title}} --> | birth_name = | allegiance = *[[Osmansko cesarstvo]] (1788–1793, 1799, 1805–1807) *[[Vidinski sandžak|Vidinski pašaluk]] (1794–1807) | branch = | service_years = | rank = | service_number = <!--Do not use data from primary sources such as service records.--> | unit = * najemniki Nikolaja Mavrogena (pred 1787) * uporniški janičarji (1792–) | commands = | battles = * upor proti sultanu (1790. leta) * [[prva srbska vstaja]] | battles_label = | awards = | spouse = <!-- Add spouse if reliably sourced --> | relations = | signature = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> }} [[Kategorija:Rojeni leta 1758]] [[Kategorija:Umrli leta 1807]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] e50c9r4v2q25jhpqqmdhcal71gvuze0 6682474 6682376 2026-05-29T06:19:29Z Octopus 13285 nadaljevanje 6682474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | honorific_prefix = Paša | name = Osman Pazvantoğlu | image = Osman Pazvantoğlu.jpg | image_size = | alt = | caption = Osmanov portret iz 19. stoletja | birth_date = 1758 | death_date ={{Death date|1807|01|27}} | birth_place = [[Vidin]], [[Vidinski sandžak]],<br> {{flag|Osmansko cesarstvo}} | death_place = Vidin, Vidinski sandžak, Osmansko cesarstvo | burial_place = | burial_label = | burial_coordinates = <!-- {{Coord|LAT|LONG|display=inline,title}} --> | birth_name = | allegiance = *[[Osmansko cesarstvo]] (1788–1793, 1799, 1805–1807) *[[Vidinski sandžak|Vidinski pašaluk]] (1794–1807) | branch = | service_years = | rank = | service_number = <!--Do not use data from primary sources such as service records.--> | unit = * najemniki Nikolaja Mavrogena (pred 1787) * uporniški janičarji (1792–) | commands = | battles = * upor proti sultanu (1790. leta) * [[prva srbska vstaja]] | battles_label = | awards = | spouse = <!-- Add spouse if reliably sourced --> | relations = | signature = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> }} '''Osman Pazvantoğlu''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: عثمان, Osman Pazvantoğlu) je bil najemnik v vojski [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in od leta 1794 [[De iure - de facto|''de facto'']] vezir [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]], * [[1758]], † [[27. januar]] [[1807]]. Po uporu proti osmanski oblasti je bil leta 1799 amnestiran in imenovan za [[paša|pašo]]. Naslednje leto se je ponovno uprl. Kot najemnik je sprva služil v [[Vlaška|Vlaški]] in zavzel Vidinski sandžak. Vladal je v nasprotju z osmanskimi oblastmi, se boril proti drugim osmanskim pašam in med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] vdiral v [[Smederevski sandžak]], Vlaško in [[Srbija|Srbijo]]. ==Poreklo== Osmanov stari oče Osman je bil po poreklu iz [[Tuzla|Tuzle]]<ref>Karataş, “Bir Sözlü Tarih Metni Olarak Pazvantoğlu Türküsü”, str. 134.</ref> in bil stražar v [[Plovdiv]]u, [[Odrin]]u in Vidinu, kar kaže njegov priimek Pazvant (stražar). Sodeloval je v rusko-turški vojni (1735–1739) in se izkazal v napadu v Krajino v sedanji vzhodni Srbiji. {{sfn|Pantelić|1949|p=4-5}} Za zasluge je od sultana prejel posest in živel v [[Vidin]]u.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} V Vidinu je bil rojen njegov sin in Osmanov oče Omar Pazvantzade.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Osmanovega starega očeta opisujejo kot roparja, ki so ga v [[Priština|Prištini]] obsodili na smrt z natikanjem na kol.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Omar je bil leta 1764 omenjen kot lastnik vasi, [[Čitkuk|čitkuk]]ov, vodnih mlinov, travnikov, vinogradov in drugega v Vidinski nahiji. Bil je [[janičar]]ski aga 31. orte.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Nekaj časa je služil v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} ==Kariera== ===Avstrijsko-turška vojna=== Osman Pazvantoğlu je omenjen kot tisti, ki se je prepiral s svojim očetom, in nato pod vplivom prebivalcev Vidina sklepal mir.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Oče in sin sta nato združila moči in skupaj odstranila svoje rivale na tem območju, kar je konec leta 1787 privedlo do nemirov.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Sultan [[Abdul Hamid I.]] je zaradi nemirov izdal [[ferman]] (odlok) vidindskemu Mehmed Paši in beograjskemu Abdi Paši, da se znebita upornikov Omarja in Osmana ter zaščitita mesta pred njunim nasiljem.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Abdi Paša je bil zaposlen z avstrijsko invazijo, Mehmed Paša pa je uspel razbiti vidinske upornike in jih prisilil na beg v Krajino.{{sfn|Pantelić|1949|p=6}} Nekateri uporniki so odšli iz Krajine v Srbijo in [[Bosna|Bosno]], medtem ko sta Omar in Osman odšla v [[Niš]] in nato našla zatočišče pri Memiš Paši na otoku [[Ada Kale]].{{sfn|Pantelić|1949|p=6}} [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|Avstrijsko-turška vojna]] se je začela februarja 1788. Ko so Avstrijci osvojili Orșovo je bil Memiš Paša zadolžen za njeno vrnitev. Vlaškega kneza in osmanskega vazala Nikolaja Mavrogenija je zaprosil, naj mu preda "pogumnega" Omarja Pazvantzadeja, "ki je bil obrekovan", da je napadel Orșovo iz Černeca. Omar je pred avstrijskim vdorom 18. aprila s svojimi 17 možmi pobegnil iz Černeca, bil nato ujet in po ukazu vidinskega Mehmeda Paše usmrčen.{{sfn|Pantelić|1949|p=7}} Osman se je medtem pridružil Mavrogenijevi vojski in se boril v Vlaški.{{sfn|Pantelić|1949|p=8}} Odločil se je maščevati očeta. Leta 1789 je s svojo tolpo nepričakovano napadel Vidin in prisilil Mehmeda Pašo, da se je odpovedal svojemu položaju. Ko je Mehmed Paš Osmanu pokazal sultanov odlok za očetovo usmrtitev, mu je bilo prizaneseno in je lahko z majhnim spremstvom zapustil Vidin.{{sfn|Pantelić|1949|p=8}} Med obleganjem Beograda julija 1789 je Osman zapustil Vidin in se pridružil seraskerju Jusufu Paši v [[Kladovo|Kladovu]].{{sfn|Pantelić|1949|p=8}} Osmana je v spopadu ob Moravi premagala enota avstrijskega [[Srbski svobodni korpus|svobodnega korpusa]] in ga prisilila, da se je umaknil. Po osmanski osvojitvi izgubljenih ozemelj ob Donavi, se je jeseni 1790 vrnil v Vidin. {{sfn|Pantelić|1949|pp=8-9}} V Vlaški se je spoprijateljil z Grkom [[Rigas Feraios|Rigasom Feraiosom]], ko je Feraios postal Mavrogenijev pisar. Njegovo posredovanje je Osmana rešilo kazni zaradi neposlušnosti. ===Vzpon=== Spomladi 1792 je bil Osman omenjen kot janičarski vodja v Vidinu.{{sfn|Pantelić|1949|p=9}} Po končani avstrijsko-turški vojni so vojaki ostali na terenu in postali razbojniki in roparji ali se zaposlili kot plačanci turških gospodarjev na Balkanu.{{sfn|Pantelić|1949|p=9}} Druga razpuščena skupina razbojnikov na Balkanu so bili [[janičar]]ji, izgnani iz [[Smederevski sandžak|Beograjskega pašaluka]], od katerih se je večina zbrala v Vidinu.{{sfn|Pantelić|1949|p=10}} Leta 1792 so Avstrijci poskušali doseči osvoboditev 400 vojnih ujetnikov iz Vidina, a jim je vidinski paša pojasnil, da vidinski Turki pod Pazvantoğlujem tega ne bodo odobrili.{{sfn|Pantelić|1949|p=11}} Maja 1792 je sultan s fermanom odredil osvoboditev vseh avstrijskih ujetnikov v Vidinu, vendar se to ni zgodilo. Z drugim fermanom je sultan obsodil Pazvantoğluja in njegova dva prijatelja na izgon v [[Kars]] zaradi upora proti nekdanjemu vidinskemu paši in njihovega zbiranja upornikov iz okolice Beograda, da bi izzvali nemire v cesarstvu.{{sfn|Pantelić|1949|p=11}} Pazvantoğlu je podkupil novega vidinskega pašo, da je s svojimi privrženci lahko ostal v Vidinu, in celo dobil pravico do pobiranja davka od Romov v Vidinskem sandžaku.{{sfn|Pantelić|1949|p=12}} Izgon v Kars je sultan preklical. Beograjski janičarji, ki so bili izgnani in so se zdaj uprli ter zavzeli mesto Beograd, so bili novembra 1792 izgnani.{{sfn|Pantelić|1949|p=12}} Leta 1793 se je Osman odpravil na pohod v Smederevski sandžak, a so ga v bitki pri Kolarjih Srbi v osmanski službi prepričljivo premagali.<ref name="Paxton1968">{{cite book|author=Roger Viers Paxton|title=Russia and the First Serbian Revolution: A Diplomatic and Political Study. The Initial Phase, 1804-1807. (Stanford) 1968. VII, 255 S. 8°|url=https://books.google.com/books?id=pKVCAAAAIAAJ|year=1968|publisher=Department of History, Stanford University.|page=13}}</ref> Osman je nato zbral veliko vojsko najemnikov, se uprl sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in kot neodvisen vladar koval lastne denar ter imel diplomatske odnose s tujimi državami, vključno s [[Francija|Francosko republiko]].<ref name="Ionescu242">Ionescu, str. 242</ref> Leta 1798 je posedoval ozemlje, ki se je raztezalo od [[Donava|Donave]] do [[Stara planina|Stare planine]] in od [[Beograd]]a do [[Varna, Bolgarija|Varne]].<ref name="Ionescu242"/> Vojaška ekspedicija Kučuka Huseina Paše v letih 1797–1798 s 100.000 vojaki<ref name="Ionescu242"/> ni dosegla svojega cilja zavzeti Vidin in ujeti Osmana Pazvantoğluja. Neuspeh je bil deloma posledica francoske invazije na Egipt in Sirijo, ki je posredno povzročila padec in usmrtitev princa Konstantina Hangerlija, potem ko ga je Küçük obtožil, da osmanski vojski ni zagotovil dovolj sredstev.<ref>Djuvara, str. 72-73</ref> Osmanova moč je narasla do te mere, da sta [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyrand]] upala, da bo postal osmanski sultan pod francosko zaščito.<ref>{{cite book|author=Stanford J. Shaw|title=Between Old and New: The Ottoman Empire under Sultan Selim III 1789-1807|page=254}}</ref> Osman je poskušal priključiti tudi Smederevski sandžak, vendar ga je ustavil Stanko Arambašić s svojimi 16.000 srbskimi vojaki v osmanski službi. Leta 1799 je sultan Pazvantoğluju odpustil upor in privolil, da ga imenuje za pašo.<ref name="Ionescu242"/> Rigasa Feraiosa so zaradi stikov s Francozi v korist Grkov aretirali in mučili. Iz Beograda so ga poslali v Konstantinopel, da bi mu sodil sultan Selim III., vendar so na poti tja njega in njegovih pet sodelavcev zadavili in trupla vrgli v Donavo, da jih Pazvantoğlu ne bi rešil. [[Slika:Krastata Kazarma 01.JPG|thumb|left|250px|Krastata Kazarma (Križna vojašnica) v Vidinu je bila od leta 1801 sedež in, Pazvantoğlujevega štaba]] Pazvantoğlu je pogosto napadal Vlaško in tam plenil in požigal. Leta 1800 so njegove čete, pogovorno znane kot pasvangi, požgale velik del Craiove. Od 7000 hiš jih je po pogasnitvi požara stalo le še okoli 300. <ref>Ionescu, str. 254</ref> Knez Aleksander Mourousis je zaradi tega sultanu Selimu III. podal odstopno izjavo, kar se je med vladavino [[Fanarioti|fanariotov]] zgodilo zelo redko.<ref>Djuvara,str. 282</ref> Konec januarja 1802 je [[Bukarešta|Bukarešto]] zajela panika, ko so se razširile govorice, da je Osman tja poslal svojo vojsko. Knez Mihael Soutzos je zapustil mesto in ukazal preostali garniziji romunskih Albancev, naj brani mesto. Vojaki zaradi neizplačanih plač mesta niso branili, ampak so ga zapustili. V mestu je zavladal nered in kratkotrajna vladavina mestne drhali. Nered se je končal z nasilnim posredovanjem osmanskih čet, nameščenih v bližini. Knez Mihael Soutzos je bil odstavljen.<ref>Djuvara, str. 283</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1758]] [[Kategorija:Umrli leta 1807]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] spjfonu1qu22pdk3kt80lfj2dpap39e 6682514 6682474 2026-05-29T09:35:36Z Octopus 13285 /* Sklici */ zapuščina 6682514 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | honorific_prefix = Paša | name = Osman Pazvantoğlu | image = Osman Pazvantoğlu.jpg | image_size = | alt = | caption = Osmanov portret iz 19. stoletja | birth_date = 1758 | death_date ={{Death date|1807|01|27}} | birth_place = [[Vidin]], [[Vidinski sandžak]],<br> {{flag|Osmansko cesarstvo}} | death_place = Vidin, Vidinski sandžak, Osmansko cesarstvo | burial_place = | burial_label = | burial_coordinates = <!-- {{Coord|LAT|LONG|display=inline,title}} --> | birth_name = | allegiance = *[[Osmansko cesarstvo]] (1788–1793, 1799, 1805–1807) *[[Vidinski sandžak|Vidinski pašaluk]] (1794–1807) | branch = | service_years = | rank = | service_number = <!--Do not use data from primary sources such as service records.--> | unit = * najemniki Nikolaja Mavrogena (pred 1787) * uporniški janičarji (1792–) | commands = | battles = * upor proti sultanu (1790. leta) * [[prva srbska vstaja]] | battles_label = | awards = | spouse = <!-- Add spouse if reliably sourced --> | relations = | signature = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> }} '''Osman Pazvantoğlu''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: عثمان, Osman Pazvantoğlu) je bil najemnik v vojski [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in od leta 1794 [[De iure - de facto|''de facto'']] vezir [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]], * [[1758]], † [[27. januar]] [[1807]]. Po uporu proti osmanski oblasti je bil leta 1799 amnestiran in imenovan za [[paša|pašo]]. Naslednje leto se je ponovno uprl. Kot najemnik je sprva služil v [[Vlaška|Vlaški]] in zavzel Vidinski sandžak. Vladal je v nasprotju z osmanskimi oblastmi, se boril proti drugim osmanskim pašam in med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] vdiral v [[Smederevski sandžak]], Vlaško in [[Srbija|Srbijo]]. ==Poreklo== Osmanov stari oče Osman je bil po poreklu iz [[Tuzla|Tuzle]]<ref>Karataş, “Bir Sözlü Tarih Metni Olarak Pazvantoğlu Türküsü”, str. 134.</ref> in bil stražar v [[Plovdiv]]u, [[Odrin]]u in Vidinu, kar kaže njegov priimek Pazvant (stražar). Sodeloval je v rusko-turški vojni (1735–1739) in se izkazal v napadu v Krajino v sedanji vzhodni Srbiji. {{sfn|Pantelić|1949|p=4-5}} Za zasluge je od sultana prejel posest in živel v [[Vidin]]u.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} V Vidinu je bil rojen njegov sin in Osmanov oče Omar Pazvantzade.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Osmanovega starega očeta opisujejo kot roparja, ki so ga v [[Priština|Prištini]] obsodili na smrt z natikanjem na kol.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Omar je bil leta 1764 omenjen kot lastnik vasi, [[Čitkuk|čitkuk]]ov, vodnih mlinov, travnikov, vinogradov in drugega v Vidinski nahiji. Bil je [[janičar]]ski aga 31. orte.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Nekaj časa je služil v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} ==Kariera== ===Avstrijsko-turška vojna=== Osman Pazvantoğlu je omenjen kot tisti, ki se je prepiral s svojim očetom, in nato pod vplivom prebivalcev Vidina sklepal mir.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Oče in sin sta nato združila moči in skupaj odstranila svoje rivale na tem območju, kar je konec leta 1787 privedlo do nemirov.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Sultan [[Abdul Hamid I.]] je zaradi nemirov izdal [[ferman]] (odlok) vidindskemu Mehmed Paši in beograjskemu Abdi Paši, da se znebita upornikov Omarja in Osmana ter zaščitita mesta pred njunim nasiljem.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Abdi Paša je bil zaposlen z avstrijsko invazijo, Mehmed Paša pa je uspel razbiti vidinske upornike in jih prisilil na beg v Krajino.{{sfn|Pantelić|1949|p=6}} Nekateri uporniki so odšli iz Krajine v Srbijo in [[Bosna|Bosno]], medtem ko sta Omar in Osman odšla v [[Niš]] in nato našla zatočišče pri Memiš Paši na otoku [[Ada Kale]].{{sfn|Pantelić|1949|p=6}} [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|Avstrijsko-turška vojna]] se je začela februarja 1788. Ko so Avstrijci osvojili Orșovo je bil Memiš Paša zadolžen za njeno vrnitev. Vlaškega kneza in osmanskega vazala Nikolaja Mavrogenija je zaprosil, naj mu preda "pogumnega" Omarja Pazvantzadeja, "ki je bil obrekovan", da je napadel Orșovo iz Černeca. Omar je pred avstrijskim vdorom 18. aprila s svojimi 17 možmi pobegnil iz Černeca, bil nato ujet in po ukazu vidinskega Mehmeda Paše usmrčen.{{sfn|Pantelić|1949|p=7}} Osman se je medtem pridružil Mavrogenijevi vojski in se boril v Vlaški.{{sfn|Pantelić|1949|p=8}} Odločil se je maščevati očeta. Leta 1789 je s svojo tolpo nepričakovano napadel Vidin in prisilil Mehmeda Pašo, da se je odpovedal svojemu položaju. Ko je Mehmed Paš Osmanu pokazal sultanov odlok za očetovo usmrtitev, mu je bilo prizaneseno in je lahko z majhnim spremstvom zapustil Vidin.{{sfn|Pantelić|1949|p=8}} Med obleganjem Beograda julija 1789 je Osman zapustil Vidin in se pridružil seraskerju Jusufu Paši v [[Kladovo|Kladovu]].{{sfn|Pantelić|1949|p=8}} Osmana je v spopadu ob Moravi premagala enota avstrijskega [[Srbski svobodni korpus|svobodnega korpusa]] in ga prisilila, da se je umaknil. Po osmanski osvojitvi izgubljenih ozemelj ob Donavi, se je jeseni 1790 vrnil v Vidin. {{sfn|Pantelić|1949|pp=8-9}} V Vlaški se je spoprijateljil z Grkom [[Rigas Feraios|Rigasom Feraiosom]], ko je Feraios postal Mavrogenijev pisar. Njegovo posredovanje je Osmana rešilo kazni zaradi neposlušnosti. ===Vzpon=== Spomladi 1792 je bil Osman omenjen kot janičarski vodja v Vidinu.{{sfn|Pantelić|1949|p=9}} Po končani avstrijsko-turški vojni so vojaki ostali na terenu in postali razbojniki in roparji ali se zaposlili kot plačanci turških gospodarjev na Balkanu.{{sfn|Pantelić|1949|p=9}} Druga razpuščena skupina razbojnikov na Balkanu so bili [[janičar]]ji, izgnani iz [[Smederevski sandžak|Beograjskega pašaluka]], od katerih se je večina zbrala v Vidinu.{{sfn|Pantelić|1949|p=10}} Leta 1792 so Avstrijci poskušali doseči osvoboditev 400 vojnih ujetnikov iz Vidina, a jim je vidinski paša pojasnil, da vidinski Turki pod Pazvantoğlujem tega ne bodo odobrili.{{sfn|Pantelić|1949|p=11}} Maja 1792 je sultan s fermanom odredil osvoboditev vseh avstrijskih ujetnikov v Vidinu, vendar se to ni zgodilo. Z drugim fermanom je sultan obsodil Pazvantoğluja in njegova dva prijatelja na izgon v [[Kars]] zaradi upora proti nekdanjemu vidinskemu paši in njihovega zbiranja upornikov iz okolice Beograda, da bi izzvali nemire v cesarstvu.{{sfn|Pantelić|1949|p=11}} Pazvantoğlu je podkupil novega vidinskega pašo, da je s svojimi privrženci lahko ostal v Vidinu, in celo dobil pravico do pobiranja davka od Romov v Vidinskem sandžaku.{{sfn|Pantelić|1949|p=12}} Izgon v Kars je sultan preklical. Beograjski janičarji, ki so bili izgnani in so se zdaj uprli ter zavzeli mesto Beograd, so bili novembra 1792 izgnani.{{sfn|Pantelić|1949|p=12}} Leta 1793 se je Osman odpravil na pohod v Smederevski sandžak, a so ga v bitki pri Kolarjih Srbi v osmanski službi prepričljivo premagali.<ref name="Paxton1968">{{cite book|author=Roger Viers Paxton|title=Russia and the First Serbian Revolution: A Diplomatic and Political Study. The Initial Phase, 1804-1807. (Stanford) 1968. VII, 255 S. 8°|url=https://books.google.com/books?id=pKVCAAAAIAAJ|year=1968|publisher=Department of History, Stanford University.|page=13}}</ref> Osman je nato zbral veliko vojsko najemnikov, se uprl sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in kot neodvisen vladar koval lastne denar ter imel diplomatske odnose s tujimi državami, vključno s [[Francija|Francosko republiko]].<ref name="Ionescu242">Ionescu, str. 242</ref> Leta 1798 je posedoval ozemlje, ki se je raztezalo od [[Donava|Donave]] do [[Stara planina|Stare planine]] in od [[Beograd]]a do [[Varna, Bolgarija|Varne]].<ref name="Ionescu242"/> Vojaška ekspedicija Kučuka Huseina Paše v letih 1797–1798 s 100.000 vojaki<ref name="Ionescu242"/> ni dosegla svojega cilja zavzeti Vidin in ujeti Osmana Pazvantoğluja. Neuspeh je bil deloma posledica francoske invazije na Egipt in Sirijo, ki je posredno povzročila padec in usmrtitev princa Konstantina Hangerlija, potem ko ga je Küçük obtožil, da osmanski vojski ni zagotovil dovolj sredstev.<ref>Djuvara, str. 72-73</ref> Osmanova moč je narasla do te mere, da sta [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyrand]] upala, da bo postal osmanski sultan pod francosko zaščito.<ref>{{cite book|author=Stanford J. Shaw|title=Between Old and New: The Ottoman Empire under Sultan Selim III 1789-1807|page=254}}</ref> Osman je poskušal priključiti tudi Smederevski sandžak, vendar ga je ustavil Stanko Arambašić s svojimi 16.000 srbskimi vojaki v osmanski službi. Leta 1799 je sultan Pazvantoğluju odpustil upor in privolil, da ga imenuje za pašo.<ref name="Ionescu242"/> Rigasa Feraiosa so zaradi stikov s Francozi v korist Grkov aretirali in mučili. Iz Beograda so ga poslali v Konstantinopel, da bi mu sodil sultan Selim III., vendar so na poti tja njega in njegovih pet sodelavcev zadavili in trupla vrgli v Donavo, da jih Pazvantoğlu ne bi rešil. [[Slika:Krastata Kazarma 01.JPG|thumb|left|250px|Krastata Kazarma (Križna vojašnica) v Vidinu je bila od leta 1801 sedež in, Pazvantoğlujevega štaba]] Pazvantoğlu je pogosto napadal Vlaško in tam plenil in požigal. Leta 1800 so njegove čete, pogovorno znane kot pasvangi, požgale velik del Craiove. Od 7000 hiš jih je po pogasnitvi požara stalo le še okoli 300. <ref>Ionescu, str. 254</ref> Knez Aleksander Mourousis je zaradi tega sultanu Selimu III. podal odstopno izjavo, kar se je med vladavino [[Fanarioti|fanariotov]] zgodilo zelo redko.<ref>Djuvara,str. 282</ref> Konec januarja 1802 je [[Bukarešta|Bukarešto]] zajela panika, ko so se razširile govorice, da je Osman tja poslal svojo vojsko. Knez Mihael Soutzos je zapustil mesto in ukazal preostali garniziji romunskih Albancev, naj brani mesto. Vojaki zaradi neizplačanih plač mesta niso branili, ampak so ga zapustili. V mestu je zavladal nered in kratkotrajna vladavina mestne drhali. Nered se je končal z nasilnim posredovanjem osmanskih čet, nameščenih v bližini. Knez Mihael Soutzos je bil odstavljen.<ref>Djuvara, str. 283</ref> ==Zapuščina== {{multiple image | width1 = 152 | image1 = Vidin-mosque.jpg | alt1 = | width2 = 200 | image2 = Library_at_Osman_Pazvantoğlu's_Mosque_in_Vidin%2C_Bulgaria.jpg | alt2 = | footer = Mošeja Osmana Pazvantoğluja v Vidinu in knjižnica ob njej }} V Vidinu, glavnem mestu Pazvantoğlujeve domene, je bilo med njegovo vladavino zgrajenih več znamenitosti, ki še stojijo. Mednje spadata vojaški objekt Krastata kazarma (iz bolgarščine: vojašnica v obliki križa), zgrajena leta 1801, in [[mošeja]] (1801–1802) s knjižnico (1802–1803), posvečena paševemu očetu. Vse zgradbe so uvrščene med kulturne spomenike. Domneva se, da je bila v kompleksu mošeje in knjižnice tudi [[medresa]] (islamska šola) in majhen muslimanski križni hodnik, ki se nista ohranila. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1758]] [[Kategorija:Umrli leta 1807]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] g7th70mazq8upuq4k2qllej8ky8oigw 6682517 6682514 2026-05-29T09:46:27Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6682517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | honorific_prefix = Paša | name = Osman Pazvantoğlu | image = Osman Pazvantoğlu.jpg | image_size = | alt = | caption = Osmanov portret iz 19. stoletja | birth_date = 1758 | death_date ={{Death date|1807|01|27}} | birth_place = [[Vidin]], [[Vidinski sandžak]],<br> {{flag|Osmansko cesarstvo}} | death_place = Vidin, Vidinski sandžak, Osmansko cesarstvo | burial_place = | burial_label = | burial_coordinates = <!-- {{Coord|LAT|LONG|display=inline,title}} --> | birth_name = | allegiance = *[[Osmansko cesarstvo]] (1788–1793, 1799, 1805–1807) *[[Vidinski sandžak|Vidinski pašaluk]] (1794–1807) | branch = | service_years = | rank = | service_number = <!--Do not use data from primary sources such as service records.--> | unit = * najemniki Nikolaja Mavrogena (pred 1787) * uporniški janičarji (1792–) | commands = | battles = * upor proti sultanu (1790. leta) * [[prva srbska vstaja]] | battles_label = | awards = | spouse = <!-- Add spouse if reliably sourced --> | relations = | signature = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> }} '''Osman Pazvantoğlu''' ([[Osmanščina|osmansko turško]]: عثمان, Osman Pazvantoğlu) je bil najemnik v vojski [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in od leta 1794 [[De iure - de facto|''de facto'']] vezir [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]], * [[1758]], † [[27. januar]] [[1807]]. Po uporu proti osmanski oblasti je bil leta 1799 amnestiran in imenovan za [[paša|pašo]]. Naslednje leto se je ponovno uprl. Kot najemnik je sprva služil v [[Vlaška|Vlaški]] in zavzel Vidinski sandžak. Vladal je v nasprotju z osmanskimi oblastmi, se boril proti drugim osmanskim pašam in med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] vdiral v [[Smederevski sandžak]], Vlaško in [[Srbija|Srbijo]]. ==Poreklo== Osmanov stari oče Osman je bil po poreklu iz [[Tuzla|Tuzle]]<ref>Karataş, “Bir Sözlü Tarih Metni Olarak Pazvantoğlu Türküsü”, str. 134.</ref> in bil stražar v [[Plovdiv]]u, [[Odrin]]u in Vidinu, kar kaže njegov priimek Pazvant (stražar). Sodeloval je v rusko-turški vojni (1735–1739) in se izkazal v napadu v Krajino v sedanji vzhodni Srbiji. {{sfn|Pantelić|1949|p=4-5}} Za zasluge je od sultana prejel posest in živel v [[Vidin]]u.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} V Vidinu je bil rojen njegov sin in Osmanov oče Omar Pazvantzade.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Osmanovega starega očeta opisujejo kot roparja, ki so ga v [[Priština|Prištini]] obsodili na smrt z natikanjem na kol.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Omar je bil leta 1764 omenjen kot lastnik vasi, [[Čitkuk|čitkuk]]ov, vodnih mlinov, travnikov, vinogradov in drugega v Vidinski nahiji. Bil je [[janičar]]ski aga 31. orte.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Nekaj časa je služil v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} ==Kariera== ===Avstrijsko-turška vojna=== Osman Pazvantoğlu je omenjen kot tisti, ki se je prepiral s svojim očetom, in nato pod vplivom prebivalcev Vidina sklepal mir.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Oče in sin sta nato združila moči in skupaj odstranila svoje rivale na tem območju, kar je konec leta 1787 privedlo do nemirov.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Sultan [[Abdul Hamid I.]] je zaradi nemirov izdal [[ferman]] (odlok) vidindskemu Mehmed Paši in beograjskemu Abdi Paši, da se znebita upornikov Omarja in Osmana ter zaščitita mesta pred njunim nasiljem.{{sfn|Pantelić|1949|p=5}} Abdi Paša je bil zaposlen z avstrijsko invazijo, Mehmed Paša pa je uspel razbiti vidinske upornike in jih prisilil na beg v Krajino.{{sfn|Pantelić|1949|p=6}} Nekateri uporniki so odšli iz Krajine v Srbijo in [[Bosna|Bosno]], medtem ko sta Omar in Osman odšla v [[Niš]] in nato našla zatočišče pri Memiš Paši na otoku [[Ada Kale]].{{sfn|Pantelić|1949|p=6}} [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|Avstrijsko-turška vojna]] se je začela februarja 1788. Ko so Avstrijci osvojili Orșovo je bil Memiš Paša zadolžen za njeno vrnitev. Vlaškega kneza in osmanskega vazala Nikolaja Mavrogenija je zaprosil, naj mu preda "pogumnega" Omarja Pazvantzadeja, "ki je bil obrekovan", da je napadel Orșovo iz Černeca. Omar je pred avstrijskim vdorom 18. aprila s svojimi 17 možmi pobegnil iz Černeca, bil nato ujet in po ukazu vidinskega Mehmeda Paše usmrčen.{{sfn|Pantelić|1949|p=7}} Osman se je medtem pridružil Mavrogenijevi vojski in se boril v Vlaški.{{sfn|Pantelić|1949|p=8}} Odločil se je maščevati očeta. Leta 1789 je s svojo tolpo nepričakovano napadel Vidin in prisilil Mehmeda Pašo, da se je odpovedal svojemu položaju. Ko je Mehmed Paš Osmanu pokazal sultanov odlok za očetovo usmrtitev, mu je bilo prizaneseno in je lahko z majhnim spremstvom zapustil Vidin.{{sfn|Pantelić|1949|p=8}} Med obleganjem Beograda julija 1789 je Osman zapustil Vidin in se pridružil seraskerju Jusufu Paši v [[Kladovo|Kladovu]].{{sfn|Pantelić|1949|p=8}} Osmana je v spopadu ob Moravi premagala enota avstrijskega [[Srbski svobodni korpus|svobodnega korpusa]] in ga prisilila, da se je umaknil. Po osmanski osvojitvi izgubljenih ozemelj ob Donavi, se je jeseni 1790 vrnil v Vidin. {{sfn|Pantelić|1949|pp=8-9}} V Vlaški se je spoprijateljil z Grkom [[Rigas Feraios|Rigasom Feraiosom]], ko je Feraios postal Mavrogenijev pisar. Njegovo posredovanje je Osmana rešilo kazni zaradi neposlušnosti. ===Vzpon=== Spomladi 1792 je bil Osman omenjen kot janičarski vodja v Vidinu.{{sfn|Pantelić|1949|p=9}} Po končani avstrijsko-turški vojni so vojaki ostali na terenu in postali razbojniki in roparji ali se zaposlili kot plačanci turških gospodarjev na Balkanu.{{sfn|Pantelić|1949|p=9}} Druga razpuščena skupina razbojnikov na Balkanu so bili [[janičar]]ji, izgnani iz [[Smederevski sandžak|Beograjskega pašaluka]], od katerih se je večina zbrala v Vidinu.{{sfn|Pantelić|1949|p=10}} Leta 1792 so Avstrijci poskušali doseči osvoboditev 400 vojnih ujetnikov iz Vidina, a jim je vidinski paša pojasnil, da vidinski Turki pod Pazvantoğlujem tega ne bodo odobrili.{{sfn|Pantelić|1949|p=11}} Maja 1792 je sultan s fermanom odredil osvoboditev vseh avstrijskih ujetnikov v Vidinu, vendar se to ni zgodilo. Z drugim fermanom je sultan obsodil Pazvantoğluja in njegova dva prijatelja na izgon v [[Kars]] zaradi upora proti nekdanjemu vidinskemu paši in njihovega zbiranja upornikov iz okolice Beograda, da bi izzvali nemire v cesarstvu.{{sfn|Pantelić|1949|p=11}} Pazvantoğlu je podkupil novega vidinskega pašo, da je s svojimi privrženci lahko ostal v Vidinu, in celo dobil pravico do pobiranja davka od Romov v Vidinskem sandžaku.{{sfn|Pantelić|1949|p=12}} Izgon v Kars je sultan preklical. Beograjski janičarji, ki so bili izgnani in so se zdaj uprli ter zavzeli mesto Beograd, so bili novembra 1792 izgnani.{{sfn|Pantelić|1949|p=12}} Leta 1793 se je Osman odpravil na pohod v Smederevski sandžak, a so ga v bitki pri Kolarjih Srbi v osmanski službi prepričljivo premagali.<ref name="Paxton1968">{{cite book|author=Roger Viers Paxton|title=Russia and the First Serbian Revolution: A Diplomatic and Political Study. The Initial Phase, 1804-1807. (Stanford) 1968. VII, 255 S. 8°|url=https://books.google.com/books?id=pKVCAAAAIAAJ|year=1968|publisher=Department of History, Stanford University.|page=13}}</ref> Osman je nato zbral veliko vojsko najemnikov, se uprl sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in kot neodvisen vladar koval lastne denar ter imel diplomatske odnose s tujimi državami, vključno s [[Francija|Francosko republiko]].<ref name="Ionescu242">Ionescu, str. 242</ref> Leta 1798 je posedoval ozemlje, ki se je raztezalo od [[Donava|Donave]] do [[Stara planina|Stare planine]] in od [[Beograd]]a do [[Varna, Bolgarija|Varne]].<ref name="Ionescu242"/> Vojaška ekspedicija Kučuka Huseina Paše v letih 1797–1798 s 100.000 vojaki<ref name="Ionescu242"/> ni dosegla svojega cilja zavzeti Vidin in ujeti Osmana Pazvantoğluja. Neuspeh je bil deloma posledica francoske invazije na Egipt in Sirijo, ki je posredno povzročila padec in usmrtitev princa Konstantina Hangerlija, potem ko ga je Küçük obtožil, da osmanski vojski ni zagotovil dovolj sredstev.<ref>Djuvara, str. 72-73</ref> Osmanova moč je narasla do te mere, da sta [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyrand]] upala, da bo postal osmanski sultan pod francosko zaščito.<ref>{{cite book|author=Stanford J. Shaw|title=Between Old and New: The Ottoman Empire under Sultan Selim III 1789-1807|page=254}}</ref> Osman je poskušal priključiti tudi Smederevski sandžak, vendar ga je ustavil Stanko Arambašić s svojimi 16.000 srbskimi vojaki v osmanski službi. Leta 1799 je sultan Pazvantoğluju odpustil upor in privolil, da ga imenuje za pašo.<ref name="Ionescu242"/> Rigasa Feraiosa so zaradi stikov s Francozi v korist Grkov aretirali in mučili. Iz Beograda so ga poslali v Konstantinopel, da bi mu sodil sultan Selim III., vendar so na poti tja njega in njegovih pet sodelavcev zadavili in trupla vrgli v Donavo, da jih Pazvantoğlu ne bi rešil. [[Slika:Krastata Kazarma 01.JPG|thumb|left|250px|Krastata Kazarma (Križna vojašnica) v Vidinu je bila od leta 1801 sedež in, Pazvantoğlujevega štaba]] Pazvantoğlu je pogosto napadal Vlaško in tam plenil in požigal. Leta 1800 so njegove čete, pogovorno znane kot pasvangi, požgale velik del Craiove. Od 7000 hiš jih je po pogasnitvi požara stalo le še okoli 300. <ref>Ionescu, str. 254</ref> Knez Aleksander Mourousis je zaradi tega sultanu Selimu III. podal odstopno izjavo, kar se je med vladavino [[Fanarioti|fanariotov]] zgodilo zelo redko.<ref>Djuvara,str. 282</ref> Konec januarja 1802 je [[Bukarešta|Bukarešto]] zajela panika, ko so se razširile govorice, da je Osman tja poslal svojo vojsko. Knez Mihael Soutzos je zapustil mesto in ukazal preostali garniziji romunskih Albancev, naj brani mesto. Vojaki zaradi neizplačanih plač mesta niso branili, ampak so ga zapustili. V mestu je zavladal nered in kratkotrajna vladavina mestne drhali. Nered se je končal z nasilnim posredovanjem osmanskih čet, nameščenih v bližini. Knez Mihael Soutzos je bil odstavljen.<ref>Djuvara, str. 283</ref> ==Zapuščina== {{multiple image | width1 = 152 | image1 = Vidin-mosque.jpg | alt1 = | width2 = 200 | image2 = Library_at_Osman_Pazvantoğlu's_Mosque_in_Vidin%2C_Bulgaria.jpg | alt2 = | footer = Mošeja Osmana Pazvantoğluja v Vidinu in knjižnica ob njej }} V Vidinu, glavnem mestu Pazvantoğlujeve domene, je bilo med njegovo vladavino zgrajenih več znamenitosti, ki še stojijo. Mednje spadata vojaški objekt Krastata kazarma (iz bolgarščine: vojašnica v obliki križa), zgrajena leta 1801, in [[mošeja]] (1801–1802) s knjižnico (1802–1803), posvečena paševemu očetu. Vse zgradbe so uvrščene med kulturne spomenike. Domneva se, da je bila v kompleksu mošeje in knjižnice tudi [[medresa]] (islamska šola) in majhen muslimanski križni hodnik, ki se nista ohranila. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Charles Jelavich, Barbara Jelavich. ''The Establishment of the Balkan National States, 1804-1920'' [http://books.google.com/books?id=MhQTCgAAQBAJ]. University of Washington Press, 1986. ISBN 978-0-295-96413-3. * Душан Пантелић. Београдски пашалук после Свиштовског мира 1791-1794 [https://books.google.com/books?id=x75FAQAACAAJ]. Српска краљевска академија, Београд, 1927. * Душан Пантелић. ''Београдски пашалук пред Први српски устанак 1794-1804'' [http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/Zavicajne_zbirke/Narodna_biblioteka_Pozarevac/Zbirka_knjiga/NBPO_knjige_161#page/0/mode/1up]. Научна књига, Београд, 1949. Pridobljeno 31. januarja 2018. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1758]] [[Kategorija:Umrli leta 1807]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] a8ja5dv8obobc651olmbazqms6mhkf3 1 603332 6682392 2026-05-28T17:44:26Z 56jhoG 157998 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=56jhoG |tema=kultura |država=Gruzija }}« 6682392 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=56jhoG |tema=kultura |država=Gruzija }} 0v5eawlz8m0xp80kkyc6axms0pmxw9v 1 603333 6682393 2026-05-28T17:46:21Z 56jhoG 157998 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=56jhoG |tema=kultura |država=Ukrajina }}« 6682393 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=56jhoG |tema=kultura |država=Ukrajina }} 1f8u6rja47yl6n3tiotlmgz5rjb7llb 0 603334 6682406 2026-05-28T18:38:10Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Gozdna jagoda]] na [[Navadni jagodnjak]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6682406 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Navadni jagodnjak]] bfsi3sybyzb8ghoipsow9ugwe57hdcu 1 603335 6682408 2026-05-28T18:38:11Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Gozdna jagoda]] na [[Pogovor:Navadni jagodnjak]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6682408 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Navadni jagodnjak]] d543ektdyai348271smx2gbeniyvjo5 0 603336 6682418 2026-05-28T19:28:24Z Yerpo 8417 n 6682418 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lída Baarová''' (rojena '''Ludmila Babková'''), [[Čehi|češka]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[7. september]] [[1914]], [[Praga]], [[Kraljevina Češka]] (danes [[Češka]]), † [[27. oktober]] [[2000]], [[Salzburg]], [[Avstrija]]. Velja za eno najslavnejših čeških igralk vseh časov, širše znana pa je tudi po kontroverzni ljubezenski aferi z nacističnim ministrom za propagando [[Joseph Goebbels|Josephom Goebbelsom]]. == Življenje in delo == === Zgodnje življenje === Rodila se je v družini praškega občinskega uradnika Karla Babke in njegove žene Ludmile (roj. Fenclove). Njena mati je bila operna pevka in pianistka, ki pa se je posvečala predvsem družini in je nastopala le občasno.<ref>{{navedi knjigo | last = Motl | first = Stanislav | title = Cesty za oponu času 3 | chapter-url = http://www.musicopen.cz/index.php/osobnosti/2444-ztracena-zav-lidy-baarove | publisher = Eminent | location = Praga | year = 2012 | chapter = Ztracená závěť Lídy Baarové | isbn = 978-80-7281-448-0}}</ref> Že kot mladenka je izstopala po privlačnosti in želela si je postati igralka, zato je šla študirat igro na praški konservatorij. Vendar so jo že med študijem opazili filmarji in pričela je dobivati ponudbe, zato študija ni končala.<ref name="RPI">{{navedi novice |title=The beautiful and damned actress Lída Baarová |website=Radio Prague International |date=2011-06-07 |url=https://english.radio.cz/beautiful-and-damned-actress-lida-baarova-8563018 |access-date=2026-05-28}}</ref> === Kariera v Nemčiji === Sprejela je ponudbo nemškega studia [[UFA (podjetje)|UFA]] in odšla v [[Berlin]], kjer je nastopila v več uspešnih filmih, običajno v vlogah privlačnih mladenk, pri čemer je že zgodaj pokazala večjo globino igre. Največja uspešnica tega obdobja je bil film ''[[Barkarola (film)|Barkarola]]'' (1935), v katerem je zaigrala ob [[Gustav Fröhlich|Gustavu Fröhlichu]], s katerim se je zapletla tudi romantično. To je bil v Nemčiji čas vzpona [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]] in dogodkov, ki so vodili do izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V tem času je na različnih družabnih dogodkih prišla v stik z najvplivnejšimi ljudmi v državi. Pritegnila je pozornost samega [[Adolf Hitler|Hitlerja]], ki ni pristopil do nje resneje, je pa zaradi pritiska oblasti zavrnila več ponudb [[Združene države Amerike|ameriških]] studiev.<ref name="RPI"/> [[slika:Kinorevue 1940 Baarová 042.jpg|thumb|left|Baarová na naslovnici revije ''Kinorevue'' (1940)]] Kmalu po tistem se je vanjo povsem zatreskal minister za propagando Goebbels, ki so mu bile bolj všeč eksotične ženske, čeprav je bil hkrati odgovoren za »arianizacijo« nemške umetnosti. Zapletla sta se v izvenzakonsko zvezo, ki je trajala dve leti in povzročila škandal, ko je prekipelo Goebbelsovi ženi Magdi in je posredovala pri Hitlerju. Goebbels je slednjemu zaradi Baarove ponudil celo svoj odstop in predlagal, naj ga pošlje kot odposlanika na Japonsko, a je Hitler izrecno prepovedal zvezo. Ona je dobila ukaz, naj zapusti Nemčijo, in prepoved nastopanja, zato se je leta 1938 vrnila v Prago.<ref>{{cite book|last=Kreimeier|first=Klaus|title=The Ufa Story: A History of Germany's Greatest Film Company, 1918–1945|url=https://archive.org/details/bub_gb_I1u5qMPO0RkC|publisher=[[University of California Press]]|year=1999|page=[https://archive.org/details/bub_gb_I1u5qMPO0RkC/page/n280 245]–246|isbn=978-0-520-22069-0}}</ref> Njen takrat zadnji film, ''Preußische Liebesgeschichte'' (1938) o aferi med [[Viljem I. Nemški|Viljemom I.]] in [[Elisa Radziwiłł|Eliso Radziwiłł]], ki je bil slabo prikrita referenca na njeno afero z Goebbelsom, so cenzurirali in je bil prvič prikazan šele več let po vojni.<ref name="reuth">{{cite book | last = Reuth | first = Ralf Georg | year = 1993 | title = Goebbels | translator-last = Winston | translator-first = Krishna | location = New York | publisher = Harcourt Brace | pages = [https://archive.org/details/goebbels0000reut/page/216 216]–218, 225, 233, 236–237, 239–240 | isbn = 978-0-15-136076-5 | url = https://archive.org/details/goebbels0000reut/page/216 }}</ref> === Medvojna leta === Sledilo je težavno obdobje v Pragi, kjer zaradi svoje preteklosti ni bila zaželena in bila je pod stalnim nadzorom. Leta 1941 so okupacijske oblasti po posredovanju [[Karl Hermann Frank|Karla Hermanna Franka]], najvišjega nacističnega uradnika [[Protektorat Češke in Moravske|Protektorata Češke in Moravske]], odpravile prepoved nastopanja v nemških filmih. S pomočjo zvez je dobila pogodbo pri produkcijski hiši Pragfilm in posnela več filmov, ki pa so naleteli na sovražen odziv domače javnosti. Nastopala je tudi v gledališču. Kasneje tega leta je sledila prepoved nastopanja v Protektoratu, ki jo je izdal vrh NSDAP in je niti Frank ni mogel preprečiti.<ref name="Reflex">{{navedi splet | title = Lída Baarová | work = Reflex | date = 2008-05-16 | url = https://www.reflex.cz/clanek/causy/73686/lida-baarova.html |accessdate=2026-05-28}}</ref> V zameno ji je uredil delo v Italiji, pri produkcijski hiši Gines, za katero je nastopala v vlogi tujke v več filmih. Vendar se je bila septembra 1943 zaradi [[Zavezniška invazija na Italijo|zavezniške invazije]] in preobrata v vojni prisiljena vrniti v Prago, kjer do konca vojna ni več mogla igrati.<ref name="Reflex"/> Po vojni so jo nove oblasti zaprle za leto in pol zaradi kolaboracije. Zaradi nje je bila kot igralka nezaželena tudi njena mlajša sestra [[Zorka Janů]], ki je kasneje storila samomor, njena mati pa je umrla zaradi srčnega napada med zaslišanjem.<ref name="RPI"/> === Povojna leta === [[slika:Vitelloni09.jpg|thumb|Baarová ob [[Franco Fabrizi|Francu Fabriziju]] v Fellinijevem filmu ''Postopači'' (1953)]] Po izpustitvi se je poročila z gledališkim agentom Janom Kopeckýjem. To je bilo znova kontroverzno, saj je bil sorodnik komunističnega ministra za notranje zadeve [[Václav Kopecký|Václava Kopeckýja]]. Dobila sta dovoljenje zapustiti [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], od koder sta odšla v Salzburg. Nekaj časa je delala kot natakarica in poskušala dobiti nove vloge, a brez uspeha, zato sta za krajši čas odšla v Argentino in od tam nazaj v Evropo. V 1950. letih je nastopila v več italijanskih in španskih filmih, sodelovala je tudi z mladim [[Federico Fellini|Federicom Fellinijem]], ki pa ji po nastopu v njegovem filmu ''[[Postopači]]'' (''I vitelloni'', 1953) zaradi njenega slabega slovesa ni želel več dajati vlog.<ref name="Reflex"/><ref name="G">{{navedi splet |title=Obituary: Lida Baarová |work=[[The Guardian]] |date=2000-11-09 |url=https://www.theguardian.com/news/2000/nov/09/guardianobituaries |access-date=2026-05-28}}</ref> Leta 1956 se je ločila od Kopeckýja in se preselila v Salzburg. Tam je dobila avstrijsko državljanstvo in se leta 1970 poročila z 20 let starejšim ginekologom Kurtom Lundwallom. Leta 1960 je spet začela nastopati v gledališču, a je tudi tu večkrat naletela na sovražen odziv občinstva. Po Lundwallovi smrti leta 1973 se ni več poročila. Živela je v podedovani vili in se ukvarjala z obrambo svoje javne podobe. Napisala je dve avtobiografiji in dosledno zavračala povezavo z nacističnimi zločini. V zadnjih letih je imela težave z alkoholom. Umrla je v 87. letu starosti v svoji vili v Salzburgu.<ref name="Reflex"/><ref name="G"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{IMDb-ime|0044673}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Baarova, Lida}} [[Kategorija:Češki igralci]] 09c3axuu0rk16x64kq9tgvjo8htqy20 6682433 6682418 2026-05-28T20:28:06Z Yerpo 8417 /* Medvojna leta */ pp 6682433 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lída Baarová''' (rojena '''Ludmila Babková'''), [[Čehi|češka]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[7. september]] [[1914]], [[Praga]], [[Kraljevina Češka]] (danes [[Češka]]), † [[27. oktober]] [[2000]], [[Salzburg]], [[Avstrija]]. Velja za eno najslavnejših čeških igralk vseh časov, širše znana pa je tudi po kontroverzni ljubezenski aferi z nacističnim ministrom za propagando [[Joseph Goebbels|Josephom Goebbelsom]]. == Življenje in delo == === Zgodnje življenje === Rodila se je v družini praškega občinskega uradnika Karla Babke in njegove žene Ludmile (roj. Fenclove). Njena mati je bila operna pevka in pianistka, ki pa se je posvečala predvsem družini in je nastopala le občasno.<ref>{{navedi knjigo | last = Motl | first = Stanislav | title = Cesty za oponu času 3 | chapter-url = http://www.musicopen.cz/index.php/osobnosti/2444-ztracena-zav-lidy-baarove | publisher = Eminent | location = Praga | year = 2012 | chapter = Ztracená závěť Lídy Baarové | isbn = 978-80-7281-448-0}}</ref> Že kot mladenka je izstopala po privlačnosti in želela si je postati igralka, zato je šla študirat igro na praški konservatorij. Vendar so jo že med študijem opazili filmarji in pričela je dobivati ponudbe, zato študija ni končala.<ref name="RPI">{{navedi novice |title=The beautiful and damned actress Lída Baarová |website=Radio Prague International |date=2011-06-07 |url=https://english.radio.cz/beautiful-and-damned-actress-lida-baarova-8563018 |access-date=2026-05-28}}</ref> === Kariera v Nemčiji === Sprejela je ponudbo nemškega studia [[UFA (podjetje)|UFA]] in odšla v [[Berlin]], kjer je nastopila v več uspešnih filmih, običajno v vlogah privlačnih mladenk, pri čemer je že zgodaj pokazala večjo globino igre. Največja uspešnica tega obdobja je bil film ''[[Barkarola (film)|Barkarola]]'' (1935), v katerem je zaigrala ob [[Gustav Fröhlich|Gustavu Fröhlichu]], s katerim se je zapletla tudi romantično. To je bil v Nemčiji čas vzpona [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]] in dogodkov, ki so vodili do izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V tem času je na različnih družabnih dogodkih prišla v stik z najvplivnejšimi ljudmi v državi. Pritegnila je pozornost samega [[Adolf Hitler|Hitlerja]], ki ni pristopil do nje resneje, je pa zaradi pritiska oblasti zavrnila več ponudb [[Združene države Amerike|ameriških]] studiev.<ref name="RPI"/> [[slika:Kinorevue 1940 Baarová 042.jpg|thumb|left|Baarová na naslovnici revije ''Kinorevue'' (1940)]] Kmalu po tistem se je vanjo povsem zatreskal minister za propagando Goebbels, ki so mu bile bolj všeč eksotične ženske, čeprav je bil hkrati odgovoren za »arianizacijo« nemške umetnosti. Zapletla sta se v izvenzakonsko zvezo, ki je trajala dve leti in povzročila škandal, ko je prekipelo Goebbelsovi ženi Magdi in je posredovala pri Hitlerju. Goebbels je slednjemu zaradi Baarove ponudil celo svoj odstop in predlagal, naj ga pošlje kot odposlanika na Japonsko, a je Hitler izrecno prepovedal zvezo. Ona je dobila ukaz, naj zapusti Nemčijo, in prepoved nastopanja, zato se je leta 1938 vrnila v Prago.<ref>{{cite book|last=Kreimeier|first=Klaus|title=The Ufa Story: A History of Germany's Greatest Film Company, 1918–1945|url=https://archive.org/details/bub_gb_I1u5qMPO0RkC|publisher=[[University of California Press]]|year=1999|page=[https://archive.org/details/bub_gb_I1u5qMPO0RkC/page/n280 245]–246|isbn=978-0-520-22069-0}}</ref> Njen takrat zadnji film, ''Preußische Liebesgeschichte'' (1938) o aferi med [[Viljem I. Nemški|Viljemom I.]] in [[Elisa Radziwiłł|Eliso Radziwiłł]], ki je bil slabo prikrita referenca na njeno afero z Goebbelsom, so cenzurirali in je bil prvič prikazan šele več let po vojni.<ref name="reuth">{{cite book | last = Reuth | first = Ralf Georg | year = 1993 | title = Goebbels | translator-last = Winston | translator-first = Krishna | location = New York | publisher = Harcourt Brace | pages = [https://archive.org/details/goebbels0000reut/page/216 216]–218, 225, 233, 236–237, 239–240 | isbn = 978-0-15-136076-5 | url = https://archive.org/details/goebbels0000reut/page/216 }}</ref> === Medvojna leta === Sledilo je težavno obdobje v Pragi, kjer zaradi svoje preteklosti ni bila zaželena in bila je pod stalnim nadzorom. Leta 1941 so okupacijske oblasti po posredovanju [[Karl Hermann Frank|Karla Hermanna Franka]], najvišjega nacističnega uradnika [[Protektorat Češke in Moravske|Protektorata Češke in Moravske]], odpravile prepoved nastopanja v nemških filmih. S pomočjo zvez je dobila pogodbo pri produkcijski hiši Pragfilm in posnela več filmov, ki pa so naleteli na sovražen odziv domače javnosti. Nastopala je tudi v gledališču. Kasneje tega leta je sledila prepoved nastopanja v Protektoratu, ki jo je izdal vrh NSDAP in je niti Frank ni mogel preprečiti.<ref name="Reflex">{{navedi splet | title = Lída Baarová | work = Reflex | date = 2008-05-16 | url = https://www.reflex.cz/clanek/causy/73686/lida-baarova.html |accessdate=2026-05-28}}</ref> V zameno ji je uredil delo v Italiji, pri produkcijski hiši Gines, za katero je nastopala v vlogah tujke v več filmih. Vendar se je bila septembra 1943 zaradi [[Zavezniška invazija na Italijo|zavezniške invazije]] in preobrata v vojni prisiljena vrniti v Prago, kjer do konca vojna ni več mogla igrati.<ref name="Reflex"/> Po vojni so jo nove oblasti zaprle za leto in pol zaradi kolaboracije. Zaradi nje je bila kot igralka nezaželena tudi njena mlajša sestra [[Zorka Janů]], ki je kasneje storila samomor, njena mati pa je umrla zaradi srčnega napada med zaslišanjem.<ref name="RPI"/> === Povojna leta === [[slika:Vitelloni09.jpg|thumb|Baarová ob [[Franco Fabrizi|Francu Fabriziju]] v Fellinijevem filmu ''Postopači'' (1953)]] Po izpustitvi se je poročila z gledališkim agentom Janom Kopeckýjem. To je bilo znova kontroverzno, saj je bil sorodnik komunističnega ministra za notranje zadeve [[Václav Kopecký|Václava Kopeckýja]]. Dobila sta dovoljenje zapustiti [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]], od koder sta odšla v Salzburg. Nekaj časa je delala kot natakarica in poskušala dobiti nove vloge, a brez uspeha, zato sta za krajši čas odšla v Argentino in od tam nazaj v Evropo. V 1950. letih je nastopila v več italijanskih in španskih filmih, sodelovala je tudi z mladim [[Federico Fellini|Federicom Fellinijem]], ki pa ji po nastopu v njegovem filmu ''[[Postopači]]'' (''I vitelloni'', 1953) zaradi njenega slabega slovesa ni želel več dajati vlog.<ref name="Reflex"/><ref name="G">{{navedi splet |title=Obituary: Lida Baarová |work=[[The Guardian]] |date=2000-11-09 |url=https://www.theguardian.com/news/2000/nov/09/guardianobituaries |access-date=2026-05-28}}</ref> Leta 1956 se je ločila od Kopeckýja in se preselila v Salzburg. Tam je dobila avstrijsko državljanstvo in se leta 1970 poročila z 20 let starejšim ginekologom Kurtom Lundwallom. Leta 1960 je spet začela nastopati v gledališču, a je tudi tu večkrat naletela na sovražen odziv občinstva. Po Lundwallovi smrti leta 1973 se ni več poročila. Živela je v podedovani vili in se ukvarjala z obrambo svoje javne podobe. Napisala je dve avtobiografiji in dosledno zavračala povezavo z nacističnimi zločini. V zadnjih letih je imela težave z alkoholom. Umrla je v 87. letu starosti v svoji vili v Salzburgu.<ref name="Reflex"/><ref name="G"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{IMDb-ime|0044673}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Baarova, Lida}} [[Kategorija:Češki igralci]] oqkasyc0yjhoto1i1acdc6bapu3xvkt 0 603337 6682419 2026-05-28T19:29:06Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Lída Baarová]] 6682419 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lída Baarová]] jvjfnp9rlde0t20q0x8wnd9ky6y4mmy 1 603338 6682422 2026-05-28T19:34:02Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6682422 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=umetnost |tema2=ženske |država=Češka}} mqlpqke073cocoskom20wb5gg8z69ef 1 603339 6682423 2026-05-28T19:35:12Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6682423 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=56jhoG |tema=umetnost |država=Avstrija}} mdcod3csg1w6s05tmq53cbcl95y9g7s 0 603340 6682428 2026-05-28T20:05:37Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Lída Baarová]] 6682428 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lída Baarová]] jvjfnp9rlde0t20q0x8wnd9ky6y4mmy 0 603341 6682429 2026-05-28T20:05:42Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Lída Baarová]] 6682429 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lída Baarová]] jvjfnp9rlde0t20q0x8wnd9ky6y4mmy 0 603342 6682430 2026-05-28T20:15:54Z 56jhoG 157998 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Allegaeon | background = group_or_band | image = Allegaeon.jpg | caption = Allegaeon med nastopom leta 2018 | origin = [[Fort Collins, Kolorado|Fort Collins]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] | genre = [[Tehnični death metal]], [[melodični death metal]] | years_active = 2008–danes | label = [[Metal Blade Records|Metal Blade]]<ref>{...« 6682430 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Allegaeon | background = group_or_band | image = Allegaeon.jpg | caption = Allegaeon med nastopom leta 2018 | origin = [[Fort Collins, Kolorado|Fort Collins]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] | genre = [[Tehnični death metal]], [[melodični death metal]] | years_active = 2008–danes | label = [[Metal Blade Records|Metal Blade]]<ref>{{Cite web |url=http://www.metalblade.com/allegaeon/ |title=ALLEGAEON &#124; Elements of the Infinite |date=24. junij 2014 |website=Metalblade.com |access-date=22. avgust 2014}}</ref> | website = {{URL|metalblade.com/allegaeon/}} | current_members = * Greg Burgess * Michael Stancel * Brandon Michael * Jeff Saltzman * Ezra Haynes | past_members = * Jordan Belfast * Ryan Glisan * Corey Archuleta * Brandon Park * Riley McShane }} '''Allegaeon''' (izgovorjava: {{IPAc-en|ə|ˈ|l|iː|dʒ|ən}})<ref>[http://www.mxdwn.com/2014/07/03/reviews/allegaeon-elements-of-the-infinite/ "mxdwn.com review"] Pridobljeno 9. julija 2014 via Google News Search</ref> je ameriška [[Death metal|death metal]] skupina iz mesta [[Fort Collins, Kolorado|Fort Collins]] v Koloradu, ki je bila ustanovljena leta 2008. Do sedaj so izdali en EP in sedem studijskih albumov, trenutno pa imajo pogodbo z založbo [[Metal Blade Records]]. == Zgodovina == Skupina Allegaeon je bila ustanovljena leta 2007.<ref>{{Cite web |title=Allegaeon |url=https://www.facebook.com/pages/category/Musician-Band/Allegaeon/about/|website=www.facebook.com}}</ref><ref>{{cite web|url=https://music.mxdwn.com/2021/04/10/news/allagaeon-reveal-they-have-begun-working-on-a-new-album/ |title=Allegaeon Reveal They Have Begun Working On A New Album|author=Cravens, Kyle |date=10. april 2021 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Sprva so igrali na manjših koncertih v barih in hišah v okolici mesta [[Fort Collins, Kolorado|Fort Collins]]. Avgusta 2008 so v lastni režiji izdali samonaslovljeni EP.<ref name="Allegaeon Sign with Metal Blade Records"/> Kmalu zatem so podpisali pogodbo z založbo [[Metal Blade Records]].<ref name="Allegaeon Sign with Metal Blade Records">{{cite web|url=https://lambgoat.com/news/13678/metal-blade-records-signs-allegaeon/ |date=1. december 2009 |title=Metal Blade Records signs Allegaeon |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Januarja 2010 so odšli v studio, da bi posneli svoj prvenec z naslovom ''Fragments of Form and Function''. Album je izšel 20. julija 2010 pri založbi Metal Blade.<ref>{{cite web|url=https://www.metalblade.com/us/releases/allegaeon-fragments-of-form-and-function/ |title=Allegaeon: Fragments of Form and Function |date=20. julij 2010 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Decembra 2011 so v studiu Lambesis Studios v San Diegu v Kaliforniji posneli svoj drugi studijski album ''[[Formshifter]]''.<ref>{{Cite web |url=http://www.blabbermouth.net/news/allegaeon-to-enter-studio-in-december/ |title=Allegaeon To Enter Studio in December |date=20. oktober 2011 |website=Blabbermouth.net |access-date=22. avgust 2014}}</ref>, ki je izšel 8. maja 2012.<ref>{{cite web|url=https://www.metalsucks.net/2012/05/08/allegaeon-formshift-into-religion-haters-in-new-lyric-video/ |title=ALLEGAEON FORMSHIFT INTO RELIGION-HATERS IN NEW LYRIC VIDEO |date=8. maja 2012 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Leta 2013 je ustanovni kitarist Ryan Glisan sodeloval pri projektu s [[Tim Lambesis|Timom Lambesisom]] in kmalu zatem zapustil skupino.<ref>{{cite web|url=https://lambgoat.com/news/21118/allegaeon-guitarist-ryan-glisan-leaves-band/ |title=Allegaeon guitarist Ryan Glisan leaves band |date=13. september 2013 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Zamenjal ga je Michael Stancel. Tretji album, ''[[Elements of the Infinite]]'', je izšel 24. junija 2014.<ref>{{cite web|url=https://www.metalblade.com/us/releases/allegaeon-elements-of-the-infinite/ |title=Allegaeon "Elements of the Infinite" |date=24. junij 2014 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Prejel precejšnje pohvale kritikov; Gregory Heaney s portala [[AllMusic]] ga je označil za »ustvarjalni preboj« ter pohvalil »osupljivo kitarsko delo« in »epski pridih orkestracije«.<ref>{{Cite web |url=http://www.allmusic.com/album/elements-of-the-infinite-mw0002674690 |title=Elements of the Infinite - Allegaeon &#124; Songs, Reviews, Credits, Awards |last=Heaney |first=Gregory |date=23. junij 2014 |publisher=[[AllMusic]] |access-date=22. avgust 2014}}</ref> Leta 2015 je skupino zapustil prvotni pevec Ezra Haynes, pri čemer ni navedel posebnega razloga, vendar je poudaril, da odhod ni bil posledica notranjih sporov.<ref>{{Cite web |url=http://loudwire.com/allegaeon-part-ways-vocalist-ezra-haynes/ |title=Allegaeon Part Ways With Longtime Vocalist Ezra Haynes |website=loudwire.com |date=12. oktober 2015 |access-date=21. september 2016}}</ref> Kot novi vokalist je bil izbran Riley McShane, ki so ga oboževalci dobro sprejeli. Septembra 2016 so izdali album ''[[Proponent for Sentience]]'', ki je bil prvi z Rileyjem na vokalih in je takrat veljal za njihovo najboljše delo.<ref>{{cite web|url=https://metalinjection.net/reviews/allegaeon-proponent-for-sentience |title=Album Review: ALLEGAEON Proponent for Sentience |date=6. oktober 2016 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Album je prejel splošno odobravanje zaradi svojega pomena v sodobnem metalu.<ref>{{Cite web |url=http://www.metalinjection.net/reviews/allegaeon-proponent-for-sentience |title=Album Review: ALLEGAEON Proponent for Sentience - Metal Injection |date=6. oktober 2016 |website=Metalinjection.net |access-date=25. april 2017}}</ref> Na njem kot gostujoči vokalist sodeluje [[Björn Strid]] iz skupine [[Soilwork]], kitaro pa je prispeval Benjamin Ellis iz skupine [[Scar Symmetry]]. Oktobra 2016 je dolgoletni basist Corey Archuleta napovedal, da bo konec leta zapustil skupino, da bi se posvetil pravni karieri.<ref>{{Cite web |url=http://loudwire.com/allegaeon-bassist-corey-archuleta-exit-band/ |title=Allegaeon Bassist Corey Archuleta to Exit Band |website=Loudwire.com |date=25. oktober 2016 |access-date=25. april 2017}}</ref> V tem času je skupina razkrila tudi, da se sooča z dolgovi in finančnimi težavami.<ref>{{cite web|url=https://www.theprp.com/2016/11/02/news/allegaeon-launch-patreon-campaign-avoid-break/ |title=Allegaeon Launch Patreon Campaign To Avoid Having To Break Up |date=2. november 2016 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Zaradi tega so zagnali klub oboževalcev na platformi [[Patreon]], kar jim je omogočilo nadaljnje koncertiranje in pisanje novega albuma.<ref>{{cite web|url=https://metalinjection.net/interviews/allegaeon-riley-mcshane-patreon-guitar-next-record |title=ALLEGAEON Vocalist Riley McShane Discusses Patreon Financial Status & Plans To Play Guitar On Next Record |date=4. april 2017 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> V letu 2016 so posneli tudi studijska videoposnetka za skladbi "Gray Matter Mechanics"<ref name="All Hail Science">{{cite web | title=Allegaeon launches "All Hail Science" performance video online | website=Pittsburgh Music Magazine | date=30. avgust 2016 | url=https://pittsburghmusicmagazine.net/2016/08/30/allegaeon-launches-all-hail-science-performance-video-online/ | access-date=4. februar 2025 |author=Welding, Alan }}</ref> in priredbo skladbe "Subdivisions" skupine [[Rush (skupina)|Rush]], ter uradni videospot v Kaliforniji za pesem "Of Mind and Matrix".<ref>{{cite web|url=https://www.metalblade.com/us/news/allegaeon-launches-video-for-of-mind-and-matrix-online/ |title=Allegaeon launches video for "Of Mind and Matrix" online |date=24. januar 2017 |accessdate=27. junij 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.metalblade.com/us/news/allegaeon-premieres-subdivisions/ |date=23. avgust 2016 |title=Allegaeon premieres 'Subdivisions' (Rush cover) |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Kot singel so 5. januarja 2018 izdali še eno priredbo skupine Rush, pesem "Animate".<ref>{{Cite web |url=http://www.metalsucks.net/2018/01/05/allegaeon-covers-rushs-animate/ |title=Allegaeon Cover Rush's "Animate" |last=Winney |first=Mitchel |date=5. januar 2018 |publisher=[[Metalsucks]] |access-date=31. marec 2018}}</ref> Kasneje istega leta so se odpravili na svojo prvo evropsko turnejo kot predskupina za [[Ne Obliviscaris (skupina)|Ne Obliviscaris]].<ref>{{Cite web |url=http://www.metalblade.com/europe/news/allegaeon-to-embark-on-a-european-tour-in-march/ |title=ALLEGAEON to embark on a European tour in March supporting NE OBLIVISCARIS |date=2. februar 2018 |publisher=[[Metal Blade Records]] |access-date=31. marec 2018}}</ref> Januarja 2019 je skupina napovedala izid novega albuma ''[[Apoptosis (album)|Apoptosis]]'' in izdala videospot za singel "Stellar Tidal Disruption".<ref>{{Cite web |url=http://www.metalinjection.net/av/new-music/allegaeon-are-back-with-crushing-new-track-stellar-tidal-disruption-new-album |title=ALLEGAEON Are Back With Crushing New Track "Stellar Tidal Disruption," New Album |date=31. januar 2019 |website=Metal Injection |access-date=31. januar 2019}}</ref> Album je izšel 19. aprila 2019.<ref>{{cite web|url=https://www.metalblade.com/us/releases/allegaeon-apoptosis/ |title=Allegaeon "Apoptosis" |date=19. april 2019 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> 3. aprila 2020 so izdali priredbo pesmi "[[Roundabout (pesem)|Roundabout]]" iz leta 1971, ki jo v originalu izvaja britanska [[Progresivni rock|progresivna rock]] skupina [[Yes (glasbena skupina)|Yes]].<ref>{{cite web|website=[[Loudwire]]|last=Childers|first=Chad|url=https://loudwire.com/allegaeon-roundabout-yes-cover/|title=Allegaeon Go Prog With Epic Cover of Yes Classic 'Roundabout'|date=3. april 2020|accessdate=4. april 2020}}</ref> 27. oktobra 2021 so z izdajo singla "Into Embers" napovedali nov album ''[[Damnum (album)|Damnum]]''.<ref>{{cite web|website=[[Metalsucks]]|last=Rosenburg|first=Axl|url=https://www.metalsucks.net/2021/10/27/allegaeon-announce-new-album-stream-first-single/|title=Allegaeon Announce New Album, Stream First Single|date=27. oktober 2021|accessdate=27. oktober 2021}}</ref> Album je izšel 25. februarja 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.metalblade.com/us/releases/allegaeon-damnum/ |title=Allegaeon "DAMNUM" |date=25. februar 2022 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Kritiki so ga dobro ocenili, revija [[Loudwire]] pa ga je uvrstila med 50 najboljših rock in metal albumov leta 2022.<ref name="Loudwire Review">{{cite web|url=https://loudwire.com/best-rock-metal-albums-2022/ |title=The 50 Best Rock + Metal Albums of 2022 |website=[[Loudwire]] |date=21. november 2022 |accessdate=24. junij 2024}}</ref> Avgusta 2022 je vokalist Riley McShane sporočil, da zapušča skupino.<ref>{{Cite web|title=Frontman Riley McShane Announces His Departure From Allegaeon|url=https://www.metalunderground.com/news/details.cfm?newsid=154052 |website=Metal Underground|date=25. avgust 2022|access-date=25. avgust 2022}}</ref> Septembra istega leta so za prihajajočo evropsko turnejo ponovno najeli prvotnega pevca Ezro Haynesa.<ref>{{Cite web|author=Zenae Zukowski|title=Allegaeon re-recruits Ezra Haynes on vocals for European tour|url=https://metalinsider.net/news/allegaeon-re-recruits-ezra-haynes-on-vocals-for-european-tour|website=Metal Insider|date=13. september 2022|access-date=22. september 2022}}</ref> Oktobra 2023 so izdali nov singel "Inhumation" in potrdili, da se je Ezra uradno in za stalno vrnil v zasedbo.<ref>{{cite web|url=https://metalinjection.net/video/allegaeon-debuts-inhumation-visualizer-featuring-original-vocalist-ezra-haynes |title=ALLEGAEON Debuts "Inhumation" Visualizer Featuring Original Vocalist EZRA HAYNES |date=18. oktober 2023 |accessdate=June 27, 2024}}</ref> Marca 2024 so izdali singel "Iridescent", mesec dni kasneje pa so začeli severnoameriško turnejo skupaj s skupinami [[Decapitated]], [[Septicflesh]] in [[Kataklysm]].<ref name="Iridescent">{{cite web|url=https://www.metalblade.com/us/news/allegaeon-releases-new-video-single-iridescent/ |title=Allegaeon Releases New Video / Single, "Iridescent" |date=27. marec 2024 |accessdate=27. junij 2024}}</ref> Februarja 2025 so izdali singel "Driftwood" in napovedali svoj sedmi album ''The Ossuary Lens'', ki je izšel 4. aprila 2025.<ref>{{cite web|url=https://lambgoat.com/news/46106/allegaeon-announce-new-album-details-and-release-music-video-for-driftwood/|title=Allegaeon announce new album details and release music video for "Driftwood"|publisher=Lambgoat|access-date=12. februar 2025|date=12. februar 2025}}</ref><ref name="New Single 2025">{{cite web | title=Allegaeon Tease New Single "Driftwood" | website=Theprp.com | date=4. februar 2025 | url=https://www.theprp.com/2025/02/04/news/allegaeon-tease-new-single-driftwood/ | access-date=4. februar 2025}}</ref> == Glasbeni slog in besedilni motivi == Allegaeon združuje različne stile in se najpogosteje uvršča v [[Tehnični death metal|tehnični]] [[Melodični death metal|melodični death metal]].<ref>{{Cite web |url=http://www.metalstorm.net/bands/band.php?band_id=6125 |title=Allegaeon |publisher=Metal Storm |access-date=22. avgust 2014}}</ref> Nanje vplivajo tudi [[klasična glasba]], [[progresivni metal]] in [[thrash metal]]. V svojih besedilih raziskujejo znanstvene teme, kot so [[evolucijska teorija]], [[biologija]], [[fizika]], [[krionika]], [[Dysonova sfera]], verjetnost zunajzemeljskega življenja, raziskave [[matična celica|matičnih celic]]<ref>{{Cite web |url=http://www.indiemerch.com/metalbladerecords/item/10948 |title=Allegaeon 'Fragments of Form And Function' CD - Metal Blade Records |date=5. november 1955 |website=Indiemerch.com |access-date=22. avgust 2014}}</ref> in [[umetna inteligenca]]. == Člani skupine == '''Trenutni člani''' * Greg Burgess – kitara <small>(2008–danes)</small> * Michael Stancel – kitara, spremljevalni vokal <small>(2013–danes)</small> * Brandon Michael – bas kitara, spremljevalni vokal <small>(2017–danes)</small> * Jeff Saltzman – bobni <small>(2021–danes)</small> * Ezra Haynes – glavni vokal <small>(2008–2015, 2022–danes)</small> '''Nekdanji člani''' * Corey Archuleta – bas kitara, spremljevalni vokal <small>(2008–2016)</small> * Ryan Glisan – kitara <small>(2008–2013)</small> * Jordan Belfast – bobni <small>(2008–2011)</small> * J. P. Andrande – bobni <small>(2011–2013)</small> * Brandon Park – bobni <small>(2013–2020)</small> * Riley McShane – glavni vokal <small>(2015–2022)</small> '''Časovnica''' {{#tag:timeline| ImageSize = width:900 height:auto barincrement:18 PlotArea = left:100 bottom:80 top:0 right:10 Alignbars = justify DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:01/01/2008 till:{{#time:d/m/Y}} TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:horizontal position:bottom ScaleMajor = increment:2 start:2008 ScaleMinor = increment:1 start:2009 Colors = id:Lvocals value:red legend:Glavni_vokal id:Bvocals value:pink legend:Spremljevalni_vokal id:Lead value:teal legend:Glavna_kitara id:Rhythm value:brightgreen legend:Ritem_kitara id:Bass value:blue legend:Bas_kitara id:Drums value:orange legend:Bobni id:studio value:black legend:Studijski_album id:ep value:gray(0.5) legend:EP LineData = layer:back color:EP at:18/08/2008 color:studio at:20/07/2010 at:04/05/2012 at:20/06/2014 at:23/09/2016 at:16/04/2019 at:25/02/2022 at:04/04/2025 BarData = bar:Haynes text:"Ezra Haynes" bar:McShane text:"Riley McShane" bar:Burgess text:"Greg Burgess" bar:Glisan text:"Ryan Glisan" bar:Stancel text:"Michael Stancel" bar:Archuleta text:"Corey Archuleta" bar:Michael text:"Brandon Michael" bar:Belfast text:"Jordon Belfast" bar:Andrande text:"J. P. Andrande" bar:Park text:"Brandon Park" bar:Saltzman text:"Jeff Saltzman" PlotData = width:11 bar:Haynes from:start till:01/11/2015 color:Lvocals bar:Haynes from:01/09/2022 till:end color:Lvocals bar:McShane from:01/11/2015 till:01/09/2022 color:Lvocals bar:Burgess from:start till:end color:Lead bar:Glisan from:start till:01/06/2013 color:Rhythm bar:Stancel from:01/06/2013 till:end color:Rhythm bar:Stancel from:01/06/2013 till:end color:bvocals width:3 bar:Archuleta from:start till:31/12/2016 color:Bass bar:Archuleta from:start till:31/12/2016 color:Bvocals width:3 bar:Michael from:01/01/2017 till:end color:Bass bar:Michael from:01/01/2017 till:end color:Bvocals width:3 bar:Belfast from:start till:01/03/2011 color:Drums bar:Andrande from:01/03/2011 till:01/06/2013 color:Drums width:3 bar:Park from:01/06/2013 till:31/12/2020 color:Drums bar:Saltzman from:01/01/2021 till:end color:Drums }} == Diskografija == === Studijski albumi === {| class="wikitable" |- ! rowspan="2"| Leto ! style="width:200px;" rowspan="2"| Naslov ! rowspan="2"| Založba ! colspan="5"| Najvišje uvrstitve na lestvicah |- ! style="width:50px"| <small>US Heat.</small><br><ref name="Top Heatseekers">{{Cite magazine |url=https://www.billboard.com/music/allegaeon/chart-history/heatseekers-albums |title=Allegaeon Chart History - Top Heatseekers |magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |access-date=31. avgust 2014}}</ref> ! style="width:50px"| <small>US Hard Rock</small><br><ref name="Top Hard Rock">{{Cite magazine |url=https://www.billboard.com/music/allegaeon/chart-history/hard-rock-albums |title=Allegaeon Chart History - Top Hard Rock Albums |magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |access-date=31. avgust 2014}}</ref> ! style="width:50px"| <small>US Rock</small><br><ref name="Top Rock Albums">{{Cite magazine |url=http://www.billboard.com/music/allegaeon/chart-history/rock-albums |title=Allegaeon Chart History |magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |access-date=4. november 2017}}</ref> ! style="width:50px"| <small>US Indie</small><br><ref>{{Cite magazine |url=https://www.billboard.com/music/allegaeon/chart-history/independent-albums |title=Allegaeon Chart History - Independent Albums |magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |access-date=29. april 2019}}</ref> ! style="width:50px"| <small>US Sales</small><br><ref>{{Cite magazine |url=https://www.billboard.com/music/allegaeon/chart-history/top-album-sales |title=Allegaeon Chart History - Top Album Sales |magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |access-date=29. april 2019}}</ref> |- | 2010 | ''Fragments of Form and Function'' | rowspan="7" |[[Metal Blade Records]] | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — |- | 2012 | ''[[Formshifter]]'' | style="text-align:center;"| 29 | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — |- | 2014 | ''[[Elements of the Infinite]]'' | style="text-align:center;"| 11 | style="text-align:center;"| 25 | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — |- | 2016 | ''[[Proponent for Sentience]]'' | style="text-align:center;"| 6 | style="text-align:center;"| 11 | style="text-align:center;"| 33 | style="text-align:center;"| 29 | style="text-align:center;"| — |- | 2019 |''[[Apoptosis (album)|Apoptosis]]'' | style="text-align:center;"| 2 | style="text-align:center;"| 6 | style="text-align:center;"| 15 | style="text-align:center;"| 13 | style="text-align:center;"| 66 |- | 2022 |''[[Damnum (album)|Damnum]]'' | style="text-align:center;"| 35 | style="text-align:center;"| 6 | style="text-align:center;"| 23 | style="text-align:center;"| 20 | style="text-align:center;"| 100 |- | 2025 |''[[The Ossuary Lens]]'' | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — | style="text-align:center;"| — |} === EP-ji === {| class="wikitable" |- ! Leto ! style="width:200px;"| Naslov ! Založba |- | 2008 | ''Allegaeon'' | samozaložba |} === Singli === {| class="wikitable" |- ! Leto ! Skladba ! Album |- | 2010 | "A Cosmic Question" | rowspan=2|''Fragments of Form and Function'' |- | 2011 | "Biomech - Vals No. 666" |- | rowspan=3|2012 | "Tartessos: The Hidden Xenocryst" | rowspan=3|''Formshifter'' |- | "Behold (God I Am)" |- | "A Path Disclosed" |- | rowspan=3|2014 | "1.618" | rowspan=3|''Elements of the Infinite'' |- | "Our Cosmic Casket" |- | "Threshold of Perception" |- | 2016 | "Gray Matter Mechanics" | rowspan="3" | ''Proponent for Sentience'' |- | 2016 | "Proponent for Sentience III" |- | 2016 | "[[Subdivisions (pesem)|Subdivisions]]" (priredba skupine [[Rush (skupina)|Rush]]) |- | 2018 | "Animate" (priredba skupine Rush) | samostojni singel |- | rowspan="3"|2019 | "Stellar Tidal Disruption" | rowspan="3"|''Apoptosis'' |- | "Extremophiles (B)" |- | "Colors of the Currents" |- | 2020 | "Roundabout" (priredba skupine [[Yes (glasbena skupina)|Yes]]) | samostojni singel |- | 2021 | "Into Embers" | ''Damnum'' |- | 2023 | "Inhumation" | samostojni singel |- | 2024 | "Iridescent" | samostojni singel |} === Videospoti === {| class=wikitable |- ! Leto ! Skladba ! Režiser |- | 2011 | "Biomech - Vals No. 666" | |- | 2012 | "A Path Disclosed" | |- | rowspan=3|2014 | "1.618" | Deja Low in Lance Rohr |- | "Our Cosmic Casket" | Flow Forum Productions |- | "Threshold of Perception" | Ezra Haynes |- | 2016 | "All Hail Science" | Vince Edwards |- | 2017 | "Of Mind and Matrix" | Nick Hipa |- | rowspan=4|2019 | "Stellar Tidal Disruption" | Robert Graves |- | "Extremophiles (B)" | Vince Edwards |- | "Colors of the Currents" | rowspan=2|Matthew Zinke |- | "Metaphobia" |- | 2021 | "Into Embers" | rowspan=3|Kyle Lamar |- | 2022 | "Of Beasts and Worms" |- | 2022 | "Vermin" |- | 2022 | "Called Home" | Kyle Lamar |- | 2024 | "Iridescent" | K. Hunter Lamar |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|https://www.metalblade.com/allegaeon}} [[Kategorija:Ameriške metal skupine]] [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2008]] 1pb5q6u5mw4tjha6do7fw6mkn2saz0o 0 603343 6682435 2026-05-28T20:32:13Z 56jhoG 157998 iz en 6682435 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 1000mods | image = 1000mods-bands-photo-2024.jpg | caption = 1000mods – Člani skupine | background = group_or_band | origin = [[Chiliomodi]], Grčija | genre = {{flatlist| * [[Stoner rock]] * [[Hard rock]] * [[Psihedelični rock]] * [[Heavy metal]] * Desert rock * [[Grunge]] * [[Doom metal]] }} | years_active = 2006–danes | label = {{flatlist| * Ouga Booga and the Mighty Oug * Kozmik Artifactz * CTS * The Lab }} | website = {{URL|https://1000mods.com/}} | current_members = * Dani G. * Giorgos T. * Labros G. | past_members = * Giannis S. }} '''1000mods''' je grška [[hard rock]]/[[stoner metal]] skupina iz mesta [[Chiliomodi]], ustanovljena leta 2006.<ref>[http://www.lifo.gr/team/music/53937 Οι 1000mods αγαπούν πολύ το βαν τους] (v grščini)</ref> Sestavljajo jo Dani G. (vokal in bas kitara), Giorgos T. (kitara) in Labros G. (bobni). Od svoje ustanovitve so koncertirali po vsem svetu in izdali pet studijskih albumov. Ime skupine je besedna igra, povezana z vasjo, v kateri so nastali, saj se beseda za "tisoč" v grščini glasi "chilia". == Zgodovina == Skupina 1000mods je bila ustanovljena leta 2006. Po dveh izdanih EP-jih, ''Blank Reality'' leta 2007 in ''Liquid Sleep'' leta 2009, so oktobra 2010 posneli svoj prvi album ''Super Van Vacation'', pri katerem je sodeloval producent Billy Anderson (znan po sodelovanju s skupinama [[Sleep (glasbena skupina)|Sleep]] in [[Neurosis]]). Za promocijo svojega prvenca so izvedli dve evropski turneji s 40 koncerti v 15 državah, nastopili pa so tudi na festivalih, kot so [[Rockwave Festival]], Desertfest in Lake on Fire.<ref>{{Cite web|url=http://www.downtunedmag.com/2011/07/1000mods-european-tour-2011.html|title=1000mods European Tour 2011|website=Downtuned Magazine & Radio|access-date=17. maj 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.downtunedmag.com/2013/03/1000mods-european-tour.html|title=1000mods European Tour|website=Downtuned Magazine & Radio|access-date=17. maj 2019}}</ref> Njihov drugi album, ''Vultures'', je izšel 30. maja 2014 pri založbi The Lab Records. Sledili sta dve evropski turneji: dvomesečna turneja oktobra in novembra 2014 z naslovom "Claws Over Europe" ter turneja v podporo skupini [[The Atomic Bitchwax]] maja 2015. Septembra 2016 so prek lastne založbe Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings izdali tretji album ''Repeated Exposure To...''. Producirala in mešala sta ga skupina 1000mods in George Leodis v studiu Wreck It Sound Studios v grškem mestu [[Korint]]. Masterizacijo je opravil [[Brad Boatright]] (Sleep, [[Toxic Holocaust]]) v studiu Audiosiege Studios v [[Portland, Oregon|Portlandu v Oregonu]]. Oktobra 2016 se je zasedba odpravila na evropsko turnejo s 27 koncerti, skupaj s skupinama [[Monkey3]] in Moaning Cities.<ref>{{Cite web|url=http://www.merchantsofair.com/5/post/2016/07/monkey3-1000mods-and-moaning-cities-touring-europe-this-october.html|title=Monkey3, 1000Mods and Moaning Cities touring Europe this October|website=Merchants of Air|access-date=17. maj 2019}}</ref> Njihova turneja leta 2017 ''Repeated and Exposed To...'' je obsegala skupno 42 koncertov v 15 evropskih državah, vključno z nastopi na festivalih Up in Smoke, Desertfest in Keep it Low.<ref>{{Cite web|url=http://theobelisk.net/obelisk/2017/01/31/1000mods-hitting-the-road-with-considerable-force/|title=1000MODS Announce Massive European Tour|date=31. januar 2017|website=The Obelisk|access-date=17. maj 2019}}</ref> [[Slika:1000mods-athens-greece-live.jpg|thumb|alt=1000mods|1000mods – Nastop v Atenah (2024)]] V februarju in marcu 2018 so 1000mods prvič obiskali Severno Ameriko, kjer so odigrali 29 koncertov v Mehiki, Kanadi in Združenih državah Amerike.<ref>{{Cite web|url=http://theobelisk.net/obelisk/2017/12/15/1000mods-first-us-tour/|title=1000MODS Announce First-Ever North American Tour Dates|date=15. december 2017|website=The Obelisk|access-date=17. maj 2019}}</ref> V ZDA so se vrnili pet let kasneje, jeseni 2023,<ref>{{Cite web|url=https://nextmosh.com/1000mods-north-american-tour-starts-soon/|title=1000mods North American tour in November 2023|date=30. avgust 2023|website=Next Mosh|access-date=30. avgust 2023}}</ref> ko so se podali na dvomesečno turnejo po državi.<ref>{{Cite web|url=https://theobelisk.net/obelisk/2023/06/22/1000mods-us-tour/|title=1000mods Announce Coast-to-Coast North American Tour Dates|date=22. junij 2023|website=The Obelisk|access-date=22. junij 2023}}</ref> Na teh koncertih od obale do obale<ref>{{Cite web|url=https://progrockjournal.com/news-european-stoner-rock-heavyweights-1000mods-to-embark-on-full-north-american-tour-this-september/|title=European Stoner Rock heavyweights 1000mods to embark on full North American tour this September|date=29. avgust 2023|website=Progressive Rock Journal|access-date=29. avgust 2023}}</ref> so se jim pridružile skupine, kot so [[Freedom Hawk]], [[Valley of the Sun (skupina)|Valley of the Sun]], Wizzerd in The Well.<ref>{{Cite web|url=https://www.concerthopper.com/concert-hopper-4/2023/10/1/north-american-tour-1000mods-amp-the-well-live-boggs-social-amp-supply|title=North American Tour: 1000mods & The Well Live @ Bogg's Social & Supply|date=25. oktober 2023|website=Concert Hopper|access-date=25. oktober 2023}}</ref> Skupaj s singlom "Pearl" je skupina leta 2020 izdala svoj četrti album ''Youth of Dissent''.<ref>{{Cite web|url=https://distortedsoundmag.com/album-review-youth-of-dissent-1000mods/|title=ALBUM REVIEW: Youth of Dissent – 1000mods'|website=Distorted Sound Magazine|access-date=3. maj 2020}}</ref> Album so posneli v [[Seattle, Washington|Seattlu v Washingtonu]] s producentom [[Matt Bayles|Mattom Baylesom]] ([[Pearl Jam]], [[Soundgarden]], [[Mastodon (skupina)|Mastodon]] itd.) v studiih London Bridge Studio in Studio Litho. Miksanje je potekalo v studiu Red Room, masterizacija pa v Resonant Mastering v Seattlu. Album ''Youth of Dissent'' je izšel spomladi 2020 pri njihovi lastni založbi Ouga Booga And The Mighty Oug Recordings. Aprila 2024 je kitarist Giannis S. iz osebnih razlogov zapustil skupino,<ref>{{Cite web|url=https://www.instagram.com/1000mods/p/C5V920WCZ0v/|title=Giannis S. leaving the band'|website=Uradni profil skupine na Instagramu|access-date=4. april 2024}}</ref> vendar je ohranil dobre odnose s preostalimi člani in še naprej izdaja v založbi Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings. Preostanek leta ga je na turneji po Veliki Britaniji in Irski na kitari nadomeščal Marios Samaris iz skupine Blame Kandinsky, med jesensko evropsko turnejo leta 2024 na kitari pa Ioannis Fotiadis. Njihov peti album, ''Cheat Death (2024)'',<ref>{{Cite web|url=https://distortedsoundmag.com/1000mods-announce-new-album-cheat-death/|title=1000mods announce new album 'Cheat Death'|website=Distorted Sound Magazine|access-date=20. september 2024}}</ref> je izšel novembra 2024 pri založbah Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings (za svetovni trg) in Ripple Music (za ZDA). Album je pritegnil pozornost številnih novih oboževalcev.<ref>{{Cite web|url=https://www.rebelnoise.com/reviews/1000mods-unleash-heaviest-album-yet-with-cheat-death|title=1000mods Unleash Heaviest Album Yet with Cheat Death|website=Rebel Noise|access-date=29. oktober 2024}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://theobelisk.net/obelisk/2024/11/11/1000mods-cheat-death-review/|title=Album Review: 1000mods, Cheat Death|website=The Obelisk|access-date=11. november 2024}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === * ''Super Van Vacation'' (2011, Kozmik Artifactz) * ''Vultures'' (2014, The Lab Records) * ''Repeated Exposure To...'' (2016, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) * ''Youth of Dissent'' (2020, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) * ''Cheat Death'' (2024, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) === EP-ji === * ''The Woodrose Effect EP'' (2009) * ''Blank Reality'' (2007, samozaložba) * ''Liquid Sleep'' (2009, SuiSound Productions/CTS Productions) === Singli === * ''Valley of Sand'' (2012, The Lab Records) * ''Pearl'' (2020, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) === Split izdaje === * ''1000mods vs Wight'' (2010, Fat & Holy Records) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|URL=https://1000mods.com/}} * [https://ougabooga.com/1000mods 1000mods na strani Ouga Booga Recordings] * {{discogs artist}} [[Kategorija:Grške metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2006]] [[Kategorija:Grške rock skupine]] [[Kategorija:Stoner metal skupine]] 4nc7p1x0uhpc6xjhpr1829cxwxj5ues 6682456 6682435 2026-05-29T04:32:24Z Yerpo 8417 −[[Kategorija:Grške rock skupine]]; ±[[Kategorija:Grške metal skupine]]→[[Kategorija:Grške glasbene skupine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682456 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 1000mods | image = 1000mods-bands-photo-2024.jpg | caption = 1000mods – Člani skupine | background = group_or_band | origin = [[Chiliomodi]], Grčija | genre = {{flatlist| * [[Stoner rock]] * [[Hard rock]] * [[Psihedelični rock]] * [[Heavy metal]] * Desert rock * [[Grunge]] * [[Doom metal]] }} | years_active = 2006–danes | label = {{flatlist| * Ouga Booga and the Mighty Oug * Kozmik Artifactz * CTS * The Lab }} | website = {{URL|https://1000mods.com/}} | current_members = * Dani G. * Giorgos T. * Labros G. | past_members = * Giannis S. }} '''1000mods''' je grška [[hard rock]]/[[stoner metal]] skupina iz mesta [[Chiliomodi]], ustanovljena leta 2006.<ref>[http://www.lifo.gr/team/music/53937 Οι 1000mods αγαπούν πολύ το βαν τους] (v grščini)</ref> Sestavljajo jo Dani G. (vokal in bas kitara), Giorgos T. (kitara) in Labros G. (bobni). Od svoje ustanovitve so koncertirali po vsem svetu in izdali pet studijskih albumov. Ime skupine je besedna igra, povezana z vasjo, v kateri so nastali, saj se beseda za "tisoč" v grščini glasi "chilia". == Zgodovina == Skupina 1000mods je bila ustanovljena leta 2006. Po dveh izdanih EP-jih, ''Blank Reality'' leta 2007 in ''Liquid Sleep'' leta 2009, so oktobra 2010 posneli svoj prvi album ''Super Van Vacation'', pri katerem je sodeloval producent Billy Anderson (znan po sodelovanju s skupinama [[Sleep (glasbena skupina)|Sleep]] in [[Neurosis]]). Za promocijo svojega prvenca so izvedli dve evropski turneji s 40 koncerti v 15 državah, nastopili pa so tudi na festivalih, kot so [[Rockwave Festival]], Desertfest in Lake on Fire.<ref>{{Cite web|url=http://www.downtunedmag.com/2011/07/1000mods-european-tour-2011.html|title=1000mods European Tour 2011|website=Downtuned Magazine & Radio|access-date=17. maj 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.downtunedmag.com/2013/03/1000mods-european-tour.html|title=1000mods European Tour|website=Downtuned Magazine & Radio|access-date=17. maj 2019}}</ref> Njihov drugi album, ''Vultures'', je izšel 30. maja 2014 pri založbi The Lab Records. Sledili sta dve evropski turneji: dvomesečna turneja oktobra in novembra 2014 z naslovom "Claws Over Europe" ter turneja v podporo skupini [[The Atomic Bitchwax]] maja 2015. Septembra 2016 so prek lastne založbe Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings izdali tretji album ''Repeated Exposure To...''. Producirala in mešala sta ga skupina 1000mods in George Leodis v studiu Wreck It Sound Studios v grškem mestu [[Korint]]. Masterizacijo je opravil [[Brad Boatright]] (Sleep, [[Toxic Holocaust]]) v studiu Audiosiege Studios v [[Portland, Oregon|Portlandu v Oregonu]]. Oktobra 2016 se je zasedba odpravila na evropsko turnejo s 27 koncerti, skupaj s skupinama [[Monkey3]] in Moaning Cities.<ref>{{Cite web|url=http://www.merchantsofair.com/5/post/2016/07/monkey3-1000mods-and-moaning-cities-touring-europe-this-october.html|title=Monkey3, 1000Mods and Moaning Cities touring Europe this October|website=Merchants of Air|access-date=17. maj 2019}}</ref> Njihova turneja leta 2017 ''Repeated and Exposed To...'' je obsegala skupno 42 koncertov v 15 evropskih državah, vključno z nastopi na festivalih Up in Smoke, Desertfest in Keep it Low.<ref>{{Cite web|url=http://theobelisk.net/obelisk/2017/01/31/1000mods-hitting-the-road-with-considerable-force/|title=1000MODS Announce Massive European Tour|date=31. januar 2017|website=The Obelisk|access-date=17. maj 2019}}</ref> [[Slika:1000mods-athens-greece-live.jpg|thumb|alt=1000mods|1000mods – Nastop v Atenah (2024)]] V februarju in marcu 2018 so 1000mods prvič obiskali Severno Ameriko, kjer so odigrali 29 koncertov v Mehiki, Kanadi in Združenih državah Amerike.<ref>{{Cite web|url=http://theobelisk.net/obelisk/2017/12/15/1000mods-first-us-tour/|title=1000MODS Announce First-Ever North American Tour Dates|date=15. december 2017|website=The Obelisk|access-date=17. maj 2019}}</ref> V ZDA so se vrnili pet let kasneje, jeseni 2023,<ref>{{Cite web|url=https://nextmosh.com/1000mods-north-american-tour-starts-soon/|title=1000mods North American tour in November 2023|date=30. avgust 2023|website=Next Mosh|access-date=30. avgust 2023}}</ref> ko so se podali na dvomesečno turnejo po državi.<ref>{{Cite web|url=https://theobelisk.net/obelisk/2023/06/22/1000mods-us-tour/|title=1000mods Announce Coast-to-Coast North American Tour Dates|date=22. junij 2023|website=The Obelisk|access-date=22. junij 2023}}</ref> Na teh koncertih od obale do obale<ref>{{Cite web|url=https://progrockjournal.com/news-european-stoner-rock-heavyweights-1000mods-to-embark-on-full-north-american-tour-this-september/|title=European Stoner Rock heavyweights 1000mods to embark on full North American tour this September|date=29. avgust 2023|website=Progressive Rock Journal|access-date=29. avgust 2023}}</ref> so se jim pridružile skupine, kot so [[Freedom Hawk]], [[Valley of the Sun (skupina)|Valley of the Sun]], Wizzerd in The Well.<ref>{{Cite web|url=https://www.concerthopper.com/concert-hopper-4/2023/10/1/north-american-tour-1000mods-amp-the-well-live-boggs-social-amp-supply|title=North American Tour: 1000mods & The Well Live @ Bogg's Social & Supply|date=25. oktober 2023|website=Concert Hopper|access-date=25. oktober 2023}}</ref> Skupaj s singlom "Pearl" je skupina leta 2020 izdala svoj četrti album ''Youth of Dissent''.<ref>{{Cite web|url=https://distortedsoundmag.com/album-review-youth-of-dissent-1000mods/|title=ALBUM REVIEW: Youth of Dissent – 1000mods'|website=Distorted Sound Magazine|access-date=3. maj 2020}}</ref> Album so posneli v [[Seattle, Washington|Seattlu v Washingtonu]] s producentom [[Matt Bayles|Mattom Baylesom]] ([[Pearl Jam]], [[Soundgarden]], [[Mastodon (skupina)|Mastodon]] itd.) v studiih London Bridge Studio in Studio Litho. Miksanje je potekalo v studiu Red Room, masterizacija pa v Resonant Mastering v Seattlu. Album ''Youth of Dissent'' je izšel spomladi 2020 pri njihovi lastni založbi Ouga Booga And The Mighty Oug Recordings. Aprila 2024 je kitarist Giannis S. iz osebnih razlogov zapustil skupino,<ref>{{Cite web|url=https://www.instagram.com/1000mods/p/C5V920WCZ0v/|title=Giannis S. leaving the band'|website=Uradni profil skupine na Instagramu|access-date=4. april 2024}}</ref> vendar je ohranil dobre odnose s preostalimi člani in še naprej izdaja v založbi Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings. Preostanek leta ga je na turneji po Veliki Britaniji in Irski na kitari nadomeščal Marios Samaris iz skupine Blame Kandinsky, med jesensko evropsko turnejo leta 2024 na kitari pa Ioannis Fotiadis. Njihov peti album, ''Cheat Death (2024)'',<ref>{{Cite web|url=https://distortedsoundmag.com/1000mods-announce-new-album-cheat-death/|title=1000mods announce new album 'Cheat Death'|website=Distorted Sound Magazine|access-date=20. september 2024}}</ref> je izšel novembra 2024 pri založbah Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings (za svetovni trg) in Ripple Music (za ZDA). Album je pritegnil pozornost številnih novih oboževalcev.<ref>{{Cite web|url=https://www.rebelnoise.com/reviews/1000mods-unleash-heaviest-album-yet-with-cheat-death|title=1000mods Unleash Heaviest Album Yet with Cheat Death|website=Rebel Noise|access-date=29. oktober 2024}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://theobelisk.net/obelisk/2024/11/11/1000mods-cheat-death-review/|title=Album Review: 1000mods, Cheat Death|website=The Obelisk|access-date=11. november 2024}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === * ''Super Van Vacation'' (2011, Kozmik Artifactz) * ''Vultures'' (2014, The Lab Records) * ''Repeated Exposure To...'' (2016, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) * ''Youth of Dissent'' (2020, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) * ''Cheat Death'' (2024, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) === EP-ji === * ''The Woodrose Effect EP'' (2009) * ''Blank Reality'' (2007, samozaložba) * ''Liquid Sleep'' (2009, SuiSound Productions/CTS Productions) === Singli === * ''Valley of Sand'' (2012, The Lab Records) * ''Pearl'' (2020, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) === Split izdaje === * ''1000mods vs Wight'' (2010, Fat & Holy Records) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|URL=https://1000mods.com/}} * [https://ougabooga.com/1000mods 1000mods na strani Ouga Booga Recordings] * {{discogs artist}} [[Kategorija:Grške glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2006]] [[Kategorija:Stoner metal skupine]] lbtif04cnoym2hs63hn7r9jc8i6s0dr 6682502 6682456 2026-05-29T09:00:10Z 56jhoG 157998 6682502 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 1000mods | image = 1000mods-bands-photo-2024.jpg | caption = 1000mods – Člani skupine | background = group_or_band | origin = [[Chiliomodi]], Grčija | genre = {{flatlist| * [[Stoner rock]] * [[Hard rock]] * [[Psihedelični rock]] * [[Heavy metal]] * Desert rock * [[Grunge]] * [[Doom metal]] }} | years_active = 2006–danes | label = {{flatlist| * Ouga Booga and the Mighty Oug * Kozmik Artifactz * CTS * The Lab }} | website = {{URL|https://1000mods.com/}} | current_members = * Dani G. * Giorgos T. * Labros G. | past_members = * Giannis S. }} '''1000mods''' je grška [[hard rock]]/[[stoner metal]] skupina iz mesta [[Chiliomodi]], ustanovljena leta 2006.<ref>[http://www.lifo.gr/team/music/53937 Οι 1000mods αγαπούν πολύ το βαν τους] (v grščini)</ref> Sestavljajo jo Dani G. (vokal in bas kitara), Giorgos T. (kitara) in Labros G. (bobni). Od svoje ustanovitve so koncertirali po vsem svetu in izdali pet studijskih albumov. Ime skupine je besedna igra, povezana z vasjo, v kateri so nastali, saj se beseda za "tisoč" v grščini glasi "chilia". == Zgodovina == Skupina 1000mods je bila ustanovljena leta 2006. Po dveh izdanih EP-jih, ''Blank Reality'' leta 2007 in ''Liquid Sleep'' leta 2009, so oktobra 2010 posneli svoj prvi album ''Super Van Vacation'', pri katerem je sodeloval producent Billy Anderson (znan po sodelovanju s skupinama [[Sleep (glasbena skupina)|Sleep]] in [[Neurosis]]). Za promocijo svojega prvenca so izvedli dve evropski turneji s 40 koncerti v 15 državah, nastopili pa so tudi na festivalih, kot so [[Rockwave Festival]], Desertfest in Lake on Fire.<ref>{{Cite web|url=http://www.downtunedmag.com/2011/07/1000mods-european-tour-2011.html|title=1000mods European Tour 2011|website=Downtuned Magazine & Radio|access-date=17. maj 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.downtunedmag.com/2013/03/1000mods-european-tour.html|title=1000mods European Tour|website=Downtuned Magazine & Radio|access-date=17. maj 2019}}</ref> Njihov drugi album, ''Vultures'', je izšel 30. maja 2014 pri založbi The Lab Records. Sledili sta dve evropski turneji: dvomesečna turneja oktobra in novembra 2014 z naslovom "Claws Over Europe" ter turneja v podporo skupini [[The Atomic Bitchwax]] maja 2015. Septembra 2016 so prek lastne založbe Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings izdali tretji album ''Repeated Exposure To...''. Producirala in mešala sta ga skupina 1000mods in George Leodis v studiu Wreck It Sound Studios v grškem mestu [[Korint]]. Masterizacijo je opravil [[Brad Boatright]] (Sleep, [[Toxic Holocaust]]) v studiu Audiosiege Studios v [[Portland, Oregon|Portlandu v Oregonu]]. Oktobra 2016 se je zasedba odpravila na evropsko turnejo s 27 koncerti, skupaj s skupinama [[Monkey3]] in Moaning Cities.<ref>{{Cite web|url=http://www.merchantsofair.com/5/post/2016/07/monkey3-1000mods-and-moaning-cities-touring-europe-this-october.html|title=Monkey3, 1000Mods and Moaning Cities touring Europe this October|website=Merchants of Air|access-date=17. maj 2019}}</ref> Njihova turneja leta 2017 ''Repeated and Exposed To...'' je obsegala skupno 42 koncertov v 15 evropskih državah, vključno z nastopi na festivalih Up in Smoke, Desertfest in Keep it Low.<ref>{{Cite web|url=http://theobelisk.net/obelisk/2017/01/31/1000mods-hitting-the-road-with-considerable-force/|title=1000MODS Announce Massive European Tour|date=31. januar 2017|website=The Obelisk|access-date=17. maj 2019}}</ref> [[Slika:1000mods-athens-greece-live.jpg|thumb|alt=1000mods|1000mods – Nastop v Atenah (2024)]] V februarju in marcu 2018 so 1000mods prvič obiskali Severno Ameriko, kjer so odigrali 29 koncertov v Mehiki, Kanadi in Združenih državah Amerike.<ref>{{Cite web|url=http://theobelisk.net/obelisk/2017/12/15/1000mods-first-us-tour/|title=1000MODS Announce First-Ever North American Tour Dates|date=15. december 2017|website=The Obelisk|access-date=17. maj 2019}}</ref> V ZDA so se vrnili pet let kasneje, jeseni 2023,<ref>{{Cite web|url=https://nextmosh.com/1000mods-north-american-tour-starts-soon/|title=1000mods North American tour in November 2023|date=30. avgust 2023|website=Next Mosh|access-date=30. avgust 2023}}</ref> ko so se podali na dvomesečno turnejo po državi.<ref>{{Cite web|url=https://theobelisk.net/obelisk/2023/06/22/1000mods-us-tour/|title=1000mods Announce Coast-to-Coast North American Tour Dates|date=22. junij 2023|website=The Obelisk|access-date=22. junij 2023}}</ref> Na teh koncertih od obale do obale<ref>{{Cite web|url=https://progrockjournal.com/news-european-stoner-rock-heavyweights-1000mods-to-embark-on-full-north-american-tour-this-september/|title=European Stoner Rock heavyweights 1000mods to embark on full North American tour this September|date=29. avgust 2023|website=Progressive Rock Journal|access-date=29. avgust 2023}}</ref> so se jim pridružile skupine, kot so [[Freedom Hawk]], [[Valley of the Sun]], Wizzerd in The Well.<ref>{{Cite web|url=https://www.concerthopper.com/concert-hopper-4/2023/10/1/north-american-tour-1000mods-amp-the-well-live-boggs-social-amp-supply|title=North American Tour: 1000mods & The Well Live @ Bogg's Social & Supply|date=25. oktober 2023|website=Concert Hopper|access-date=25. oktober 2023}}</ref> Skupaj s singlom "Pearl" je skupina leta 2020 izdala svoj četrti album ''Youth of Dissent''.<ref>{{Cite web|url=https://distortedsoundmag.com/album-review-youth-of-dissent-1000mods/|title=ALBUM REVIEW: Youth of Dissent – 1000mods'|website=Distorted Sound Magazine|access-date=3. maj 2020}}</ref> Album so posneli v [[Seattle, Washington|Seattlu v Washingtonu]] s producentom [[Matt Bayles|Mattom Baylesom]] ([[Pearl Jam]], [[Soundgarden]], [[Mastodon (glasbena skupina)|Mastodon]] itd.) v studiih London Bridge Studio in Studio Litho. Miksanje je potekalo v studiu Red Room, masterizacija pa v Resonant Mastering v Seattlu. Album ''Youth of Dissent'' je izšel spomladi 2020 pri njihovi lastni založbi Ouga Booga And The Mighty Oug Recordings. Aprila 2024 je kitarist Giannis S. iz osebnih razlogov zapustil skupino,<ref>{{Cite web|url=https://www.instagram.com/1000mods/p/C5V920WCZ0v/|title=Giannis S. leaving the band'|website=Uradni profil skupine na Instagramu|access-date=4. april 2024}}</ref> vendar je ohranil dobre odnose s preostalimi člani in še naprej izdaja v založbi Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings. Preostanek leta ga je na turneji po Veliki Britaniji in Irski na kitari nadomeščal Marios Samaris iz skupine Blame Kandinsky, med jesensko evropsko turnejo leta 2024 na kitari pa Ioannis Fotiadis. Njihov peti album, ''Cheat Death (2024)'',<ref>{{Cite web|url=https://distortedsoundmag.com/1000mods-announce-new-album-cheat-death/|title=1000mods announce new album 'Cheat Death'|website=Distorted Sound Magazine|access-date=20. september 2024}}</ref> je izšel novembra 2024 pri založbah Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings (za svetovni trg) in Ripple Music (za ZDA). Album je pritegnil pozornost številnih novih oboževalcev.<ref>{{Cite web|url=https://www.rebelnoise.com/reviews/1000mods-unleash-heaviest-album-yet-with-cheat-death|title=1000mods Unleash Heaviest Album Yet with Cheat Death|website=Rebel Noise|access-date=29. oktober 2024}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://theobelisk.net/obelisk/2024/11/11/1000mods-cheat-death-review/|title=Album Review: 1000mods, Cheat Death|website=The Obelisk|access-date=11. november 2024}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === * ''Super Van Vacation'' (2011, Kozmik Artifactz) * ''Vultures'' (2014, The Lab Records) * ''Repeated Exposure To...'' (2016, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) * ''Youth of Dissent'' (2020, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) * ''Cheat Death'' (2024, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) === EP-ji === * ''The Woodrose Effect EP'' (2009) * ''Blank Reality'' (2007, samozaložba) * ''Liquid Sleep'' (2009, SuiSound Productions/CTS Productions) === Singli === * ''Valley of Sand'' (2012, The Lab Records) * ''Pearl'' (2020, Ouga Booga and the Mighty Oug Recordings) === Split izdaje === * ''1000mods vs Wight'' (2010, Fat & Holy Records) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradna spletna stran|URL=https://1000mods.com/}} * [https://ougabooga.com/1000mods 1000mods na strani Ouga Booga Recordings] * {{discogs artist}} [[Kategorija:Grške glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2006]] [[Kategorija:Stoner metal skupine]] gg89penfeg4f9r3bcxksdqaceehzvw2 1 603344 6682436 2026-05-28T20:34:07Z 56jhoG 157998 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=56jhoG |tema=umetnost |država=Grčija }}« 6682436 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=56jhoG |tema=umetnost |država=Grčija }} eqdmdz6kiew0xx4mgdszrkzniao5c7u 14 603345 6682460 2026-05-29T04:33:55Z Yerpo 8417 n 6682460 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Grčija|grških]] [[glasbena skupina|glasbenih skupinah]]}} [[Kategorija:Glasbene skupine po državah]] [[Kategorija:Grška glasba]] tvishv7tx6qyiefvmhygd9xx3zd8ado 0 603346 6682464 2026-05-29T05:34:45Z Romanm 13 preusmeritev na [[Osman Pazvantoğlu]] 6682464 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Osman Pazvantoğlu]] j79oafzrfc8rrzqa49nnnzs204nt43c 0 603347 6682465 2026-05-29T05:35:30Z Romanm 13 preusmeritev na [[Osman Pazvantoğlu]] 6682465 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Osman Pazvantoğlu]] j79oafzrfc8rrzqa49nnnzs204nt43c 0 603348 6682466 2026-05-29T05:35:44Z Romanm 13 preusmeritev na [[Osman Pazvantoğlu]] 6682466 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Osman Pazvantoğlu]] j79oafzrfc8rrzqa49nnnzs204nt43c 0 603349 6682484 2026-05-29T07:05:25Z Smihael 2136 nova stran z vsebino: »[[File:Word embedding illustration.svg|thumb|Ilustracija besedne vložitve. Besedam so dodeljene različne točke v vektorskem prostoru. Takšna predstavitev omogoča [[obdelava naravnega jezika|računalniško obdelavo semantičnih relacij v naravnem jeziku]] s pomočjo algebrskih operacij, na primer: Francija - Pariz ≈ Nemčija - Berlin.]] '''Vektorska vložitev''' ({{jezik-en|vector embedding}}) je v [[strojno učenje|strojnem učenju]] in obdelava naravnega...« 6682484 wikitext text/x-wiki [[File:Word embedding illustration.svg|thumb|Ilustracija besedne vložitve. Besedam so dodeljene različne točke v vektorskem prostoru. Takšna predstavitev omogoča [[obdelava naravnega jezika|računalniško obdelavo semantičnih relacij v naravnem jeziku]] s pomočjo algebrskih operacij, na primer: Francija - Pariz ≈ Nemčija - Berlin.]] '''Vektorska vložitev''' ({{jezik-en|vector embedding}}) je v [[strojno učenje|strojnem učenju]] in [[obdelava naravnega jezika|obdelavi naravnega jezika]] tehnika pretvorbe diskretnih objektov (najpogosteje besed, besedilnih nizov, stavkov, slik, vozlišč grafa ipd.) v [[vektor (matematika)|vektorje]] nad [[realna števila|realnimi števili]] v večrazsežnem [[vektorski prostor|prostoru]]. Takšna predstavitev med drugim omogoča, da računalnik z [[algebra|algebraičnimi]] operacijami (npr. razdalja med vektorji, seštevanje, množenje) zajame semantične, sintaktične ali druge relacije med objekti. Besede s podobnim pomenom ali besede, ki se pojavljajo v podobnih kontekstih imajo vektorske predstavitve, ki so si v vektorskem prostoru blizu (npr. po [[evklidska razdalja|Evklidski razdalji]] ali [[kosinusna podobnost|kosinusni podobnosti]]). Znani primer takega pojava je analogija, ki jo je pokazal model [[Word2vec]]: :<math>\mathrm{king} - \mathrm{man} + \mathrm{woman} \approx \mathrm{queen}</math> == Zgodovina in razvoj == * 2003 – [[nevronska verjetnostna jezikovna modela]] Bengio in sod. (neural probabilistic language model) – ena prvih omemb gostih besednih vložitev * 2013 – [[Word2vec]] (Mikolov in sod., Google) – preskok v popularnosti zaradi hitrosti in kakovosti * 2014 – [[GloVe]] (Stanford) * 2018 – [[ELMo]] (kontekstno odvisne vložitve) * 2018/2019 – [[BERT]] in poznejši [[Transformers (arhitektura)|transformer]]-modeli (kontekstne vložitve na nivoju stavka/besedila) * 2020+ – multimodalne vložitve ([[CLIP]], [[DALL-E]], [[Stable Diffusion]]) in vložitve za kodo, proteine, kemijske molekule ipd. == Vrste vektorskih vložitev == * Statične (kontekstno neodvisne) * Kontekstno odvisne * Za druge modalitete == Uporaba == * [[Semantično iskanje]] in [[RAG (Retrieval-Augmented Generation)]] * [[Priporočilni sistemi]] * Klasifikacija in gručenje besedil * Prepoznavanje entitet ([[NER]]) * Strojno prevajanje * Detekcija plagiatorstva * Analiza sentimenta * Iskanje podobnih slik, kod, molekul ipd. == Vektorske vložitve za slovenščino == Za slovenščino obstaja več javno dostopnih modelov: * fastText (Facebook) – cc.sl.300.bin (več kot 1 milijon besed) * word2vec in fastText modeli, trenirani na slovenskem delu Common Crawl * SloBERTa in drugi [[BERT]]-podobni modeli (IJS, UL FRI, CLARIN.SI) * multilingualni modeli (mBERT, XLM-R, LaBSE) delujejo zelo dobro tudi na slovenščini == Glej tudi == * [[Obdelava naravnega jezika]] * [[Strojno učenje]] * [[Word2vec]] * [[BERT (jezikovni model)|BERT]] * [[Transformer (strojno učenje)|Transformer]] * [[Kosinusna podobnost]] * [[Evklidska razdalja]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * https://www.ibm.com/think/topics/vector-embedding * https://blog.acolyer.org/2016/04/21/word2vec-a-study-of-embeddings/ * https://rsdo.slovenscina.eu/semanticni-viri-tehnologije [[Kategorija:Obdelava naravnega jezika]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Matematične metode v računalništvu]] osazo4e3lgbiwndmlyxseagbeh2fo41 6682486 6682484 2026-05-29T07:07:37Z Smihael 2136 −[[Kategorija:Matematične metode v računalništvu]]; ±[[Kategorija:Obdelava naravnega jezika]]→[[Kategorija:Računalniško jezikoslovje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6682486 wikitext text/x-wiki [[File:Word embedding illustration.svg|thumb|Ilustracija besedne vložitve. Besedam so dodeljene različne točke v vektorskem prostoru. Takšna predstavitev omogoča [[obdelava naravnega jezika|računalniško obdelavo semantičnih relacij v naravnem jeziku]] s pomočjo algebrskih operacij, na primer: Francija - Pariz ≈ Nemčija - Berlin.]] '''Vektorska vložitev''' ({{jezik-en|vector embedding}}) je v [[strojno učenje|strojnem učenju]] in [[obdelava naravnega jezika|obdelavi naravnega jezika]] tehnika pretvorbe diskretnih objektov (najpogosteje besed, besedilnih nizov, stavkov, slik, vozlišč grafa ipd.) v [[vektor (matematika)|vektorje]] nad [[realna števila|realnimi števili]] v večrazsežnem [[vektorski prostor|prostoru]]. Takšna predstavitev med drugim omogoča, da računalnik z [[algebra|algebraičnimi]] operacijami (npr. razdalja med vektorji, seštevanje, množenje) zajame semantične, sintaktične ali druge relacije med objekti. Besede s podobnim pomenom ali besede, ki se pojavljajo v podobnih kontekstih imajo vektorske predstavitve, ki so si v vektorskem prostoru blizu (npr. po [[evklidska razdalja|Evklidski razdalji]] ali [[kosinusna podobnost|kosinusni podobnosti]]). Znani primer takega pojava je analogija, ki jo je pokazal model [[Word2vec]]: :<math>\mathrm{king} - \mathrm{man} + \mathrm{woman} \approx \mathrm{queen}</math> == Zgodovina in razvoj == * 2003 – [[nevronska verjetnostna jezikovna modela]] Bengio in sod. (neural probabilistic language model) – ena prvih omemb gostih besednih vložitev * 2013 – [[Word2vec]] (Mikolov in sod., Google) – preskok v popularnosti zaradi hitrosti in kakovosti * 2014 – [[GloVe]] (Stanford) * 2018 – [[ELMo]] (kontekstno odvisne vložitve) * 2018/2019 – [[BERT]] in poznejši [[Transformers (arhitektura)|transformer]]-modeli (kontekstne vložitve na nivoju stavka/besedila) * 2020+ – multimodalne vložitve ([[CLIP]], [[DALL-E]], [[Stable Diffusion]]) in vložitve za kodo, proteine, kemijske molekule ipd. == Vrste vektorskih vložitev == * Statične (kontekstno neodvisne) * Kontekstno odvisne * Za druge modalitete == Uporaba == * [[Semantično iskanje]] in [[RAG (Retrieval-Augmented Generation)]] * [[Priporočilni sistemi]] * Klasifikacija in gručenje besedil * Prepoznavanje entitet ([[NER]]) * Strojno prevajanje * Detekcija plagiatorstva * Analiza sentimenta * Iskanje podobnih slik, kod, molekul ipd. == Vektorske vložitve za slovenščino == Za slovenščino obstaja več javno dostopnih modelov: * fastText (Facebook) – cc.sl.300.bin (več kot 1 milijon besed) * word2vec in fastText modeli, trenirani na slovenskem delu Common Crawl * SloBERTa in drugi [[BERT]]-podobni modeli (IJS, UL FRI, CLARIN.SI) * multilingualni modeli (mBERT, XLM-R, LaBSE) delujejo zelo dobro tudi na slovenščini == Glej tudi == * [[Obdelava naravnega jezika]] * [[Strojno učenje]] * [[Word2vec]] * [[BERT (jezikovni model)|BERT]] * [[Transformer (strojno učenje)|Transformer]] * [[Kosinusna podobnost]] * [[Evklidska razdalja]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * https://www.ibm.com/think/topics/vector-embedding * https://blog.acolyer.org/2016/04/21/word2vec-a-study-of-embeddings/ * https://rsdo.slovenscina.eu/semanticni-viri-tehnologije [[Kategorija:Računalniško jezikoslovje]] [[Kategorija:Strojno učenje]] jk67cw0rgm754i3nwxfl7r2boxucfvs 6682487 6682486 2026-05-29T07:13:38Z Smihael 2136 6682487 wikitext text/x-wiki [[File:Word embedding illustration.svg|thumb|Ilustracija besedne vložitve. Besedam so dodeljene različne točke v vektorskem prostoru. Takšna predstavitev omogoča [[obdelava naravnega jezika|računalniško obdelavo semantičnih relacij v naravnem jeziku]] s pomočjo algebrskih operacij, na primer: Francija - Pariz ≈ Nemčija - Berlin.]] '''Vektorska vložitev''' ({{jezik-en|vector embedding}}) je v [[strojno učenje|strojnem učenju]] in [[obdelava naravnega jezika|obdelavi naravnega jezika]] tehnika pretvorbe diskretnih objektov (najpogosteje besed, besedilnih nizov, stavkov, slik, vozlišč grafa ipd.) v [[vektor (matematika)|vektorje]] nad [[realna števila|realnimi števili]] v večrazsežnem [[vektorski prostor|prostoru]]. Takšna predstavitev med drugim omogoča, da računalnik z [[algebra|algebraičnimi]] operacijami (npr. razdalja med vektorji, seštevanje, množenje) zajame semantične, sintaktične ali druge relacije med objekti. Besede s podobnim pomenom ali besede, ki se pojavljajo v podobnih kontekstih imajo vektorske predstavitve, ki so si v vektorskem prostoru blizu (npr. po [[evklidska razdalja|Evklidski razdalji]] ali [[kosinusna podobnost|kosinusni podobnosti]]). Znani primer takega pojava je analogija, ki jo je pokazal model [[Word2vec]]: :<math>\mathrm{king} - \mathrm{man} + \mathrm{woman} \approx \mathrm{queen}</math> == Zgodovina in razvoj == * 2003 – [[nevronska verjetnostna jezikovna modela]] Bengio in sod. (neural probabilistic language model) – ena prvih omemb gostih besednih vložitev * 2013 – [[Word2vec]] (Mikolov in sod., Google) – preskok v popularnosti zaradi hitrosti in kakovosti * 2014 – [[GloVe]] (Stanford) * 2018 – [[ELMo]] (kontekstno odvisne vložitve) * 2018/2019 – [[BERT]] in poznejši [[Transformers (arhitektura)|transformer]]-modeli (kontekstne vložitve na nivoju stavka/besedila) * 2020+ – multimodalne vložitve ([[CLIP]], [[DALL-E]], [[Stable Diffusion]]) in ozko namenske vložitve za posamezna področja == Uporaba == Vektorske vložitve se uporabljajo na številnih področjih [[obdelava naravnega jezika|obdelave naravnega jezika]] in [[strojno učenje|strojnega učenja]]. Pomembno vlogo imajo pri [[semantično iskanje|semantičnem iskanju]] in [[RAG|s poizvedovanjem obogatenimi sistemi za generiranje besedil]], kjer omogočajo iskanje vsebinsko podobnih dokumentov ali odlomkov besedila. Pogosto se uporabljajo tudi v [[priporočilni sistemi|priporočilnih sistemih]], pri klasifikaciji in gručenju besedil ter pri prepoznavanju entitet. Poleg tega so vektorske vložitve pomembne pri strojnem prevajanju, analizi sentimenta, detekciji plagiatorstva ter pri iskanju podobnih slik, programskih kod, molekul in drugih kompleksnih struktur. Zaradi sposobnosti zajemanja semantičnih relacij med objekti predstavljajo eno ključnih tehnik sodobnih jezikovnih in multimodalnih modelov. == Vektorske vložitve za slovenščino == Za slovenščino obstaja več javno dostopnih modelov: * fastText (Facebook) – cc.sl.300.bin (več kot 1 milijon besed) * word2vec in fastText modeli, trenirani na slovenskem delu Common Crawl * SloBERTa in drugi [[BERT]]-podobni modeli (IJS, UL FRI, CLARIN.SI) * multilingualni modeli (mBERT, XLM-R, LaBSE) delujejo zelo dobro tudi na slovenščini == Glej tudi == * [[Obdelava naravnega jezika]] * [[Strojno učenje]] * [[Word2vec]] * [[BERT (jezikovni model)|BERT]] * [[Transformer (strojno učenje)|Transformer]] * [[Kosinusna podobnost]] * [[Evklidska razdalja]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * https://www.ibm.com/think/topics/vector-embedding * https://blog.acolyer.org/2016/04/21/word2vec-a-study-of-embeddings/ * https://rsdo.slovenscina.eu/semanticni-viri-tehnologije [[Kategorija:Računalniško jezikoslovje]] [[Kategorija:Strojno učenje]] 2olldw5gjpsvw85wdxe2gmon4mu7sfc 0 603353 6682501 2026-05-29T08:58:45Z 56jhoG 157998 preusmeritev na [[1000mods]] 6682501 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[1000mods]] jiu97g70bbacjw2j1n6guot0cwjvn88 0 603354 6682527 2026-05-29T10:21:00Z Octopus 13285 infopolje 6682527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Ada Kale | native name = <!-- ali |local name= --> | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Ada-Kaleh.jpg | image size = 250px | image caption = Ada Kale proti koncu 19. stoletja | image alt = | map = Romunija | map_alt = | map_width = 300px | map_caption = Lega potopljenega otoka na zemljevidu Romunije | map_relief = yes | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = 44.716111 | lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = 22.455556 | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = | location = reka [[Donava]] | type = | pop = 600 | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 0,875 | area footnotes = | rank = | length km = 1,75 | length footnotes = | width km = 0,5 | width footnotes = | coastline km = <!-- ali |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 59 | elevation footnotes = | highest mount = | Country heading = | country = {{zastava|Romunija}} | country admin divisions title = Okraj | country admin divisions = Oršova | country admin divisions title 1 = | country admin divisions 1 = | country admin divisions title 2 = | country admin divisions 2 = | country capital type = | country capital = | country largest city type = | country largest city = | country capital and largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 = | country 1 admin divisions title = | country 1 admin divisions = | country 1 admin divisions title 1 = | country 1 admin divisions 1 = | country 1 capital type = | country 1 capital = | country 1 largest city type = | country 1 largest city = | country 1 capital and largest city = | country 1 largest city population = | country 1 leader title = | country 1 leader name = | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = | population as of = | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = | timezone1 = | utc_offset1 = | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Otoki]] [[Kategorija:Donava]] [[Kategorija:Romunija]] pcs1e9ltnhyzx7z7gb8g8idtrraiilh 0 603355 6682537 2026-05-29T11:01:28Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Buttrio | official_name = Comune di Buttrio / Comun di Buri | native_name = {{native name|fur|Buri}} | image_skyline = Fountain_in_Buttrio,_Friuli-Venezia_Giulia_-_panoramio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Fontana in vojni spomenik | image_shield = Buttrio-Stemma.jpg | shield_alt = | image_map = Map of comune...« 6682537 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Buttrio | official_name = Comune di Buttrio / Comun di Buri | native_name = {{native name|fur|Buri}} | image_skyline = Fountain_in_Buttrio,_Friuli-Venezia_Giulia_-_panoramio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Fontana in vojni spomenik | image_shield = Buttrio-Stemma.jpg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Buttrio (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Buttrio v Pokrajini Videm | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|20|E|type:city(3,897)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Camino, Caminetto, Vicinale | mayor_party = državljanska lista »Giovinburi« | mayor = Eliano Bassi | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,75 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3924 | population_as_of = 30. junij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. buttriesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 79 | twin1 = | twin1_country = | saint = Marijino vnebovzetje | day = 15. avgust | postal_code = 33042 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.buttrio.ud.it/}} | footnotes = }} '''Buttrio''' ({{langx|fur|Buri}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km severno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 2.880 prebivalcev in površino 14,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Buttrio meji z naslednjimi občinami: [[Manzano]], [[Pavia di Udine]], [[Pradamano]] in [[Premariacco]]. Občina Buttrio je sestavljena iz naslednjih naselij: Camino, (''Cjamin''), Caminetto (''Cjaminet'') in Vicinale (''Visinâl''). == Geografija == === Territory === Buttrio is located on a plain at the base of a hill 146 meters above sea level. In ancient times, the Friulian plain was inundated by the sea, and the coasts almost reached the current Julian Prealps. At the bottom of this lagoon, over the millennia, a slow process of sedimentation took place, giving rise to imposing formations that, with the retreat of the sea, emerged from the waters. These Eocene deposits today appear as alternating layers of marl and sandstone with a very characteristic appearance. The soil composition makes them suitable for viticulture. Over the centuries, the profile of the slopes has been shaped by the work of generations of winemakers. Buttrio enjoys the ideal geographical location for viticulture and is renowned for its wines, with the Julian Alps behind it, protecting the vines from cold northerly winds, and the Adriatic Sea in front, ensuring beneficial and constant ventilation.<ref>[https://www.buri.it/ Fiera regionale dei vini] buri.it</ref> == Zgodovina == The municipality was founded in 1811 and was annexed to Italy on August 11, 1866..<ref name=":0">{{Cite book|author=Giuseppe Piccini|title=Buttrio|year=1976|publisher=Arti Grafiche Friulane|location=Udine}}</ref> During the First World War, it was a rear-line town where numerous field hospitals were built. After the retreat from Caporetto, it was occupied, seeing many of its citizens deported. Before the armistice came into force, the Italian army attempted to reconquer most of the lost territories. It managed to recover several towns in the Carnic and Julian Alps, including Buttrio, Manzano, and Cormons.<ref>{{Cite web|url=https://www.collaborazionepastoralebuttrio.it/storia/|title=Collaborazione pastorale Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.turismofvg.it/buttrio|title=Io sono Friuli Venezia Giulia- Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Mauro Pascolini|title=Buttrio: una comunità tra ruralità e innovazione|year=2003|publisher=Forum|location=Udine}}</ref> After the Second World War, Buttrio was home to the "Collegio dei Mutilatini," which for a dozen years welcomed around a hundred boys and girls who, in the first years after the end of the Second World War, had been injured or maimed by the explosion of war remnants.<ref name=":3">{{Cite web|url=http://www.realtaindustriale.it/novembre23.htm|title=Realtà Industriale Novembre 2023|access-date=31 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Roberto Tirelli|title=I "mutilatini" e il collegio friulano di Buttrio: la storia poco conosciuta delle ultime vittime della guerra|year=2010|publisher=Associazione nazionale vittime civili di guerra|location=Udine}}</ref> == Spomeniki in znamenitosti == === Cerkve === *Parish Church of Santa Maria Assunta: it is the parish of Buttrio, in the province and archdiocese of Udine;<ref>[https://www.diocesiudine.it/wd-annuario-enti/cp-di-buttrio-1699/buttrio-258/ Buttrio] diocesiudine.it</ref> it is part of the deanery of Eastern Friuli. *Church of Santo Stefano Protomartyr: it was built on the ruins of a Roman settlement, a fact reflected in its name. Located near the Church of Santa Maria Assunta, the church was built around the mid-14th century and consecrated in May 1366. === Vile === [[File:Villa Morpurgo.jpg|left|thumb|Villa Morpurgo]] *Villa Morpurgo: it is a recently restored fortified villa. The original building dates back to the late 10th century and served as a defensive and lookout manor. It was enfeoffed to the Counts of Gorizia, who then entrusted it to the Lords of Buttrio. The entire complex is protected by the Superintendency of Cultural Heritage. <ref>{{Cite web|url=https://www.castellodibuttrio.it/en/accommodations/castle-and-park/|title=Castello di Buttrio|website=castellodibuttrio.it|access-date=10 November 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.scoprifvg.it/site/castello-morpurgo/|title=Castello Morpurgo|website=scoprifvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Villa Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli [[File:Villa-Dragoni-Danieli-Buttrio.jpg|alt=Villa Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli|left|thumb|Villa Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli]] A splendid cypress-lined avenue leads to this residence, founded in the 17th century by the Bartolini family. The building dates back to the 17th century and consists of a large manor house, the central body of which is flanked by two square-plan towers. A double-flight staircase caps the splendid central section of the façade, with important classical reminiscences. The interiors were decorated by Francesco Chiarottini and Giambattista Canal with sumptuous allegorical scenes. For many years, it served as the venue for the Buttrio Regional Wine Fair, before the upper Villa Florio became available. The complex was later purchased by the Danieli family. It is this latter family that painstakingly restored the frescoes and restored the building to its former functional state, which has now been completely renovated.<ref>{{Cite web|url=https://patrimonioculturale.regione.fvg.it/architettura/?s_id=446578|title= Villa Bartolini, Caimo-Dragoni, Florio, Danieli|website=patrimonioculturale.regione.fvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Villa di Toppo-Florio: it was founded in the first half of the 18th century by the Toppo family. It was expanded during the following century when the Florio family took over. The importance of the villa is also due to the vast park that belongs to it, which descends from the hill to the plain along the road that leads to Manzano. The villa and the park form an indivisible unit that has been preserved over time in an exemplary manner.<ref>{{Cite web|url=https://sistemabuttrio.com/en/experiences/villa-di-toppo-florio/|title=Villa di Toppo-Florio|website=sistemabuttrio.com|access-date=21 September 2024}}</ref> == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1986 |1881|2008 |1901|2240 |1911|2245 |1921|2610 |1931|2538 |1936|2527 |1951|2623 |1961|2972 |1971|2939 |1981|3646 |1991|3696 |2001|3788 |2011|4039 |2021|3678 | source=Data from ISTAT }} === Etnična sestava === As of December 31, 2024 there were 420 foreigners residing in the municipality, or 10.3% of the population.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|title= Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=13 July 2025}}</ref> The largest foreign community is that from [[Romania]] with 36.3% of all foreigners present in the country, followed by Ukraine and Albania. == Jezik == In Buttrio, alongside Italian, the population also speaks Friulian. Pursuant to Resolution No. 2680 of August 3, 2001, issued by the Regional Council of Friuli-Venezia Giulia, the municipality is included in the territorial protection of the Friulian language for the purposes of Law 482/99, Regional Law 15/96, and Regional Law 29/2007.<ref>{{cite web|access-date=13 July 2025 |title=Official Toponymy |url=https://arlef.it/en/resources/official-toponymy/ |website=[[Regional Agency for Friulian Language|arlef.it]]}}<!-- auto-translated from Italian by Module:CS1 translator --></ref> The Friulian language spoken in Buttrio is one of the variants of Central-Eastern Friulian.<ref>[https://arlef.it/app/uploads/page/comuni_friulanofoni-divisi-per-provincia_agg-03_2021.pdf List of the Friulian-speaking municipalities] arlef.it</ref> == Gospodarstvo == === Kmetijstvo === The municipal territory is included in three DOCs: the hilly portion belongs to the "Colli Orientali del Friuli" DOC, while the flatter portion belongs to the "Grave del Friuli" DOC and is also included in the "Prosecco" DOC. Furthermore, Buttrio is a member of the national "Città del Vino" association. The wines produced in Buttrio, which are generally of excellent quality, include whites (Ribolla Gialla, Friulano, Chardonnay, Pinot Grigio, Sauvignon) and reds (Merlot, Cabernet Franc and Cabernet Sauvignon, Pinot Noir, Refosco dal Peduncolo Rosso).<ref>[https://sistemabuttrio.com/en/the-territory/viticulture/ viticulture] sistemabuttrio.com</ref> Currently, over 20 specialized wineries operate in the area, managed according to modern criteria. === Industrija === Danieli & C. Officine Meccaniche S.p.A., known simply as [[Danieli]], is a multinational with its headquarters and main plant in Buttrio. It is a world leader in the production of steelmaking equipment, particularly in the long products sector, where it holds a global market share of over 90%. The company was founded in 1914 by Mario and Timo Danieli.<ref>{{Cite book|title=Mario Robiony, Nati per la meccanica: l'avventura imprenditoriale di Mario e Luigi Danieli|location=Udine|publisher= Forum|year=2012}}</ref> Over the years, Danieli has adopted a strategy of transitioning from the construction of steelmaking machinery to the delivery of turnkey plants.<ref>[https://www.areastudimediobanca.com/en/product/danieli-c-officine-meccaniche-1983-2019 Danieli & C - Officine Meccaniche (1983-2019)] areastudimediobanca.com</ref> == Infrastruktura in promet == Buttrio is served by the following roads: *the former Gorizia State Road 56 (SS 56), now Gorizia Regional Road 56 (SR 56), which connects Buttrio to the cities of Udine and Gorizia and the city of Trieste, joining the former Redipuglia State Road 305 (SS 305), now Redipuglia Regional Road 305 (SR 305), and then the Venezia Giulia State Road 14 (SS 14); *the Orsaria Provincial Road 14, which connects Buttrio to Cividale del Friuli; *the Provincial Road 14 bis. The municipality is served by a stop on the Udine-Trieste railway line with regional trains operated by [[Trenitalia]] under the service contract stipulated with the [[Friuli-Venezia Giulia#Transport|Friuli Venezia Giulia Region]]. == Znane osebnosti == * [[Andrea Comparetti]], fizik in znanstvenik * [[Marco Racaniello]], klavirist in skladatelj * [[Giulio Tami]], filmski ustvarjalec, direktor fotografije in montažer * [[Giovanni Battista Beltrame]], agronom == Pobratena mesta == *{{flagicon|AUT}} [[Čajna]], [[Avstrija]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.comune.buttrio.ud.it/ Official website] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Buttrio}} [[Kategorija:Buttrio| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 3ockuutqwyldhgtmtehhv7qgsxd4np3 6682552 6682537 2026-05-29T11:12:08Z Erardo Galbi 166658 6682552 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Buttrio | official_name = Comune di Buttrio / Comun di Buri | native_name = {{native name|fur|Buri}} | image_skyline = Fountain_in_Buttrio,_Friuli-Venezia_Giulia_-_panoramio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Fontana in vojni spomenik | image_shield = Buttrio-Stemma.jpg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Buttrio (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Buttrio v Pokrajini Videm | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|20|E|type:city(3,897)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Camino, Caminetto, Vicinale | mayor_party = državljanska lista »Giovinburi« | mayor = Eliano Bassi | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,75 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3924 | population_as_of = 30. junij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. buttriesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 79 | twin1 = | twin1_country = | saint = Marijino vnebovzetje | day = 15. avgust | postal_code = 33042 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.buttrio.ud.it/}} | footnotes = }} '''Buttrio''' ({{langx|fur|Buri}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km severno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2004 je imela 2.880 prebivalcev in površino 14,9 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Buttrio meji z naslednjimi občinami: [[Manzano]], [[Pavia di Udine]], [[Pradamano]] in [[Premariacco]]. Občina Buttrio je sestavljena iz naslednjih naselij: Camino, (''Cjamin''), Caminetto (''Cjaminet'') in Vicinale (''Visinâl''). == Geografija == === Ozemlje === Buttrio leži na ravnini ob vznožju hriba, 146 metrov nadmorske višine. V davnih časih je morje preplavilo [[Furlanska nižina|Furlansko ravnino]], obala pa je segala skoraj do današnjih Julijskih predalp. Na dnu te lagune je v tisočletjih potekal počasen proces sedimentacije, ki je povzročil nastanek mogočnih formacij, ki so se z umikom morja dvignile iz vode. Ti eocenski nanosi se danes kažejo kot izmenične plasti laporja in peščenjaka z zelo značilnim videzom. Sestava tal jih naredi primerne za vinogradništvo. V teku stoletij je profil pobočij oblikovalo delo generacij vinarjev. Buttrio ima idealno geografsko lego za vinogradništvo in je znan po svojih vinih, saj Julijske Alpe v ozadju ščitijo trte pred hladnimi severnimi vetrovi, [[Jadransko morje]] pa v ospredju zagotavlja ugodno in stalno prezračevanje.<ref>[https://www.buri.it/ Fiera regionale dei vini] buri.it</ref> == Zgodovina == Občina je bila ustanovljena leta 1811, 11. avgusta 1866 pa je bila priključena Italiji.<ref name=":0">{{Cite book|author=Giuseppe Piccini|title=Buttrio|year=1976|publisher=Arti Grafiche Friulane|location=Udine}}</ref> Med prvo svetovno vojno je bilo mesto v zaledju, kjer so zgradili številne poljske bolnišnice. Po umiku iz [[Kobarid|Kobarida]] je bilo zasedeno, mnogi njegovi prebivalci pa so bili deportirani. Preden je začel veljati premirje, je italijanska vojska poskušala ponovno osvojiti večino izgubljenih ozemelj. Uspelo ji je ponovno zavzeti več mest v [[Karnijske Alpe|Karnijskih]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], med drugim Buttrio, Manzano in [[Krmin]].<ref>{{Cite web|url=https://www.collaborazionepastoralebuttrio.it/storia/|title=Collaborazione pastorale Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.turismofvg.it/buttrio|title=Io sono Friuli Venezia Giulia- Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Mauro Pascolini|title=Buttrio: una comunità tra ruralità e innovazione|year=2003|publisher=Forum|location=Udine}}</ref> Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je v Buttriu deloval »Collegio dei Mutilatini«, ki je dvanajst let gostil okoli sto fantov in deklet, ki so bili v prvih letih po koncu druge svetovne vojne poškodovani ali pohabljeni zaradi eksplozij vojnih ostankov.<ref name=":3">{{Cite web|url=http://www.realtaindustriale.it/novembre23.htm|title=Realtà Industriale Novembre 2023|access-date=31 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Roberto Tirelli|title=I "mutilatini" e il collegio friulano di Buttrio: la storia poco conosciuta delle ultime vittime della guerra|year=2010|publisher=Associazione nazionale vittime civili di guerra|location=Udine}}</ref> == Spomeniki in znamenitosti == === Cerkve === *Parish Church of Santa Maria Assunta: it is the parish of Buttrio, in the province and archdiocese of Udine;<ref>[https://www.diocesiudine.it/wd-annuario-enti/cp-di-buttrio-1699/buttrio-258/ Buttrio] diocesiudine.it</ref> it is part of the deanery of Eastern Friuli. *Church of Santo Stefano Protomartyr: it was built on the ruins of a Roman settlement, a fact reflected in its name. Located near the Church of Santa Maria Assunta, the church was built around the mid-14th century and consecrated in May 1366. === Vile === [[File:Villa Morpurgo.jpg|left|thumb|Vila Morpurgo]] *Villa Morpurgo: it is a recently restored fortified villa. The original building dates back to the late 10th century and served as a defensive and lookout manor. It was enfeoffed to the Counts of Gorizia, who then entrusted it to the Lords of Buttrio. The entire complex is protected by the Superintendency of Cultural Heritage. <ref>{{Cite web|url=https://www.castellodibuttrio.it/en/accommodations/castle-and-park/|title=Castello di Buttrio|website=castellodibuttrio.it|access-date=10 November 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.scoprifvg.it/site/castello-morpurgo/|title=Castello Morpurgo|website=scoprifvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Villa Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli [[File:Villa-Dragoni-Danieli-Buttrio.jpg|alt=Villa Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli|left|thumb|Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli]] A splendid cypress-lined avenue leads to this residence, founded in the 17th century by the Bartolini family. The building dates back to the 17th century and consists of a large manor house, the central body of which is flanked by two square-plan towers. A double-flight staircase caps the splendid central section of the façade, with important classical reminiscences. The interiors were decorated by Francesco Chiarottini and Giambattista Canal with sumptuous allegorical scenes. For many years, it served as the venue for the Buttrio Regional Wine Fair, before the upper Villa Florio became available. The complex was later purchased by the Danieli family. It is this latter family that painstakingly restored the frescoes and restored the building to its former functional state, which has now been completely renovated.<ref>{{Cite web|url=https://patrimonioculturale.regione.fvg.it/architettura/?s_id=446578|title= Villa Bartolini, Caimo-Dragoni, Florio, Danieli|website=patrimonioculturale.regione.fvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Villa di Toppo-Florio: it was founded in the first half of the 18th century by the Toppo family. It was expanded during the following century when the Florio family took over. The importance of the villa is also due to the vast park that belongs to it, which descends from the hill to the plain along the road that leads to Manzano. The villa and the park form an indivisible unit that has been preserved over time in an exemplary manner.<ref>{{Cite web|url=https://sistemabuttrio.com/en/experiences/villa-di-toppo-florio/|title=Villa di Toppo-Florio|website=sistemabuttrio.com|access-date=21 September 2024}}</ref> == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1986 |1881|2008 |1901|2240 |1911|2245 |1921|2610 |1931|2538 |1936|2527 |1951|2623 |1961|2972 |1971|2939 |1981|3646 |1991|3696 |2001|3788 |2011|4039 |2021|3678 | source=Data from ISTAT }} === Etnična sestava === As of December 31, 2024 there were 420 foreigners residing in the municipality, or 10.3% of the population. The largest foreign community is that from [[Romania]] with 36.3% of all foreigners present in the country, followed by Ukraine and Albania. Na dan 31. decembra 2024 je v občini prebivalo 420 tujcev, kar je 10,3 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|title= Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=13 July 2025}}</ref> Največja tuja skupnost je [[Romunija|romunska]], ki predstavlja 36,3 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji [[Ukrajina]] in [[Albanija]]. == Jezik == In Buttrio, alongside Italian, the population also speaks Friulian. Pursuant to Resolution No. 2680 of August 3, 2001, issued by the Regional Council of Friuli-Venezia Giulia, the municipality is included in the territorial protection of the Friulian language for the purposes of Law 482/99, Regional Law 15/96, and Regional Law 29/2007.<ref>{{cite web|access-date=13 July 2025 |title=Official Toponymy |url=https://arlef.it/en/resources/official-toponymy/ |website=[[Regional Agency for Friulian Language|arlef.it]]}}<!-- auto-translated from Italian by Module:CS1 translator --></ref> The Friulian language spoken in Buttrio is one of the variants of Central-Eastern Friulian.<ref>[https://arlef.it/app/uploads/page/comuni_friulanofoni-divisi-per-provincia_agg-03_2021.pdf List of the Friulian-speaking municipalities] arlef.it</ref> == Gospodarstvo == === Kmetijstvo === The municipal territory is included in three DOCs: the hilly portion belongs to the "Colli Orientali del Friuli" DOC, while the flatter portion belongs to the "Grave del Friuli" DOC and is also included in the "Prosecco" DOC. Furthermore, Buttrio is a member of the national "Città del Vino" association. The wines produced in Buttrio, which are generally of excellent quality, include whites (Ribolla Gialla, Friulano, Chardonnay, Pinot Grigio, Sauvignon) and reds (Merlot, Cabernet Franc and Cabernet Sauvignon, Pinot Noir, Refosco dal Peduncolo Rosso).<ref>[https://sistemabuttrio.com/en/the-territory/viticulture/ viticulture] sistemabuttrio.com</ref> Currently, over 20 specialized wineries operate in the area, managed according to modern criteria. === Industrija === Danieli & C. Officine Meccaniche S.p.A., known simply as [[Danieli]], is a multinational with its headquarters and main plant in Buttrio. It is a world leader in the production of steelmaking equipment, particularly in the long products sector, where it holds a global market share of over 90%. The company was founded in 1914 by Mario and Timo Danieli.<ref>{{Cite book|title=Mario Robiony, Nati per la meccanica: l'avventura imprenditoriale di Mario e Luigi Danieli|location=Udine|publisher= Forum|year=2012}}</ref> Over the years, Danieli has adopted a strategy of transitioning from the construction of steelmaking machinery to the delivery of turnkey plants.<ref>[https://www.areastudimediobanca.com/en/product/danieli-c-officine-meccaniche-1983-2019 Danieli & C - Officine Meccaniche (1983-2019)] areastudimediobanca.com</ref> == Infrastruktura in promet == Buttrio is served by the following roads: *the former Gorizia State Road 56 (SS 56), now Gorizia Regional Road 56 (SR 56), which connects Buttrio to the cities of Udine and Gorizia and the city of Trieste, joining the former Redipuglia State Road 305 (SS 305), now Redipuglia Regional Road 305 (SR 305), and then the Venezia Giulia State Road 14 (SS 14); *the Orsaria Provincial Road 14, which connects Buttrio to Cividale del Friuli; *the Provincial Road 14 bis. The municipality is served by a stop on the Udine-Trieste railway line with regional trains operated by [[Trenitalia]] under the service contract stipulated with the [[Friuli-Venezia Giulia#Transport|Friuli Venezia Giulia Region]]. == Znane osebnosti == * [[Andrea Comparetti]], fizik in znanstvenik * [[Marco Racaniello]], klavirist in skladatelj * [[Giulio Tami]], filmski ustvarjalec, direktor fotografije in montažer * [[Giovanni Battista Beltrame]], agronom == Pobratena mesta == *{{flagicon|AUT}} [[Čajna]], [[Avstrija]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.comune.buttrio.ud.it/ Official website] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Buttrio}} [[Kategorija:Buttrio| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] bovdngvhd6dob9y9pu13n1cmfqex8n4 0 603356 6682541 2026-05-29T11:07:35Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682541 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Abdulaziz al-Omari|birth_date=[[28. maj]] [[1979]]|birth_place=[[Asir]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (22 let)|death_place=[[New York]]|image=Abdulaziz Alomari in ATM (cropped 3).jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Abdulaziz al-Omari''', arabski terorist, * [[28. maj]] [[1979]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 11 American Airlines]] med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnimi napadi 11. septembra 2001]]. Pred napadom je spremljal [[Mohamed Atta|Mohameda Atto]] in se z njim tudi vkrcal na letalo. Pred napadi je al-Omari živel v svoji mošeji v provinci [[al-Kasim]] v Savdski Arabiji. V [[Združene države Amerike]] je prispel junija 2001 s turističnim vizumom, pridobljenim prek programa Visa Express. 11. septembra 2001 zjutraj se je al-Omari vkrcal na Let 11 American Airlines ter pomagal pri ugrabitvi letala, ki so ga nato z svojo ekipo v okviru usklajenih napadov zapeljali v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 68btvq5glvtdjhmqafhu969fujl7g43 0 603357 6682542 2026-05-29T11:07:39Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Wail al-Shehri|birth_date=[[31. julij]] [[1973]]|birth_place=[[Asir]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (28 let)|death_place=[[New York]]|image=Wail Al-Shehri color.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[učitelj]], [[terorist]]}} '''Wail Mohammed al-Shehri''', arabski šolski učitelj in terorist, * [[31. julij]] [[1973]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 11 American Airlines]], ki je bilo med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] zapeljano v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Wail al-Shehri je bil učitelj v osnovni šoli iz [[Khamis Mushait|Khamis Mushaita]] v regiji [[Asir]] v Savdski Arabiji. V začetku leta 2000 je odpotoval v [[Medina|Medino]], da bi se zdravil zaradi duševnih težav. Marca 2000 sta z mlajšim bratom [[Waleed al-Shehri|Waleedom]] odpotovala v [[Afganistan]] in se pridružila vadbenemu taboru [[Al Kaida|Al Kaide]]. Brata sta bila skupaj z drugimi iz iste regije Savdske Arabije izbrana za sodelovanje v napadih 11. septembra. Ko je bil izbran, se je al-Shehri oktobra 2000 vrnil v Savdsko Arabijo, da bi dobil čist potni list, nato pa se je vrnil v Afganistan. Marca 2001 je posnel svojo zadnjo oporoko na video. Al-Shehri je v [[Združene države Amerike]] prispel v začetku junija 2001 in živel v cenovno ugodnih apartmajih na območju Boynton Beach v južni [[Florida|Floridi]]. 5. septembra 2001 je al-Shehri odpotoval v [[Boston, Massachusetts|Boston]] in se z bratom nastanil v hotelu. Šest dni pozneje je al-Shehri zgodaj zjutraj prispel na mednarodno letališče Logan v Bostonu in se vkrcal na Let 11 American Airlines. Petnajst minut po vzletu je al-Shehri skupaj z bratom in tremi drugimi ugrabil letalo. Ob 8:46 zjutraj so ga namerno zapeljali v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra. Zaradi trka se je stolp zrušil in umrlo je na stotine ljudi. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1973]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 8gd1dlyn6sneg8zgf13jg5lipo3gqlh 0 603358 6682544 2026-05-29T11:07:43Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Waleed al-Shehri|birth_date=[[20. december]] [[1978]]|birth_place=[[Asir]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (22 let)|death_place=[[New York]]|image=Waleed al-Shehri 5-5-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Waleed Mohammed al-Shehri''', arabski terorist, * [[20. december]] [[1978]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Vdeležen je bil v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napade na Združene države Amerike 11. septembra 2001]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev, ki so ugrabili letalo [[Let 11 American Airlines]], ki so ga nato zapeljali v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Al-Shehri, rojen v Savdski Arabiji, je bil študent, dokler ni spremljal svojega duševno bolnega brata v [[Medina|Medino]]. Kasneje sta z bratom [[Wail al-Shehri|Wailom]] odšla v [[Čečenija|Čečenijo]], kjer sta se borila v podporo džihadističnemu uporu proti [[Rusija|Rusiji]]. Vendar so ju kmalu preusmerili v [[Afganistan]] pod nadzorom [[Talibani|talibanov]], kjer so ju oba izbrali za izvedbo napadov 11. septembra. Po izbiri so brata preselili v varno hišo v [[Pakistan|Pakistanu]], preden sta odletela v [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]] in začela postopek za vstop v [[Združene države Amerike|Združene države]]. Aprila 2001 je al-Shehri prispel v Združene države s turističnim vizumom. Na dan napadov so al-Shehri, njegov brat in drugi ugrabitelji prevzeli nadzor nad letalom Let 11 American Airlines, nakar je [[Mohamed Atta]] v samomorilskem napadu letalo zapeljal v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1978]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 7o9n8j96id5xrubeyt3qpz69ep9fu9h 0 603359 6682545 2026-05-29T11:07:47Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682545 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Satam al-Suqami|birth_date=[[28. junij]] [[1976]]|birth_place=[[Ryadih]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (25 let)|death_place=[[New York]]|image=Satam al-Suqami - FBI release (cropped).jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Satam Muhammad Abd al-Rahman al-Suqami''', arabski terorist, * [[28. junij]] [[1976]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 11 American Airlines]] med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]]. Al-Suqami je bil izbran v [[Al Kaida|Al Kaido]] leta 1999 skupaj s prijateljem [[Majed Moqed|Majedom Moqedom]], ki je bil eden od ugrabiteljev letala [[Let 77 American Airlines]]. Odšel je v [[Afganistan]] pod nadzorom [[Talibani|talibanov]], kjer je bil izbran za sodelovanje v napadih 11. septembra. V [[Združene države Amerike|Združene države]] je prispel aprila 2001. 11. septembra 2001 se je al-Suqami vkrcal na Let 11 American Airlines in sodeloval pri ugrabitvi letala, da so ga lahko v okviru usklajenih napadov zapeljali v severni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Domneva se, da je zagrešil prvo smrtno žrtev napadov, ko je med ugrabitvijo letala ubil potnika [[Daniel Lewin|Daniela Lewina]]. Al-Suqami je umrl skupaj z vsemi ostalimi na letalu ob trku v severni stolp. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1976]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 69dp9dn42fe66r6v3m6t9w456mep9oe 0 603360 6682546 2026-05-29T11:07:51Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Fayez Banihammad|birth_date=[[19. marec]] [[1977]]|birth_place=[[Khor Fakann]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (24 let)|death_place=[[New York]]|image=Fayez Banihammad 7-10-01 HQ.jpg|citizenship=[[Združeni Arabski Emirati]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Fayez Banihammad''', emiratski terorist, * [[19. marec]] [[1977]] [[Združeni arabski emirati|Združeni Arabski Emirati]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih terorističnih ugrabiteljev na letalu [[Let 175 United Airlines]], ki so ga med [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra 2001]] zapeljali v južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. Leta 1999 je Banihammad zapustil Združene arabske emirate in se odpravil v [[Saudova Arabija|Savdsko Arabijo]], kjer se je pridružil teroristični skupini [[Al Kaida]], kjer je bil izbran za napade 11. septembra. Srečal se je z [[Mustaf al-Hawsawi|Mustafo al-Hawsawijem]], kateri je financiral napade. V [[Združene države Amerike|Združene države]] je vstopil s turističnim vizumom in 29. avgusta 2001 si je Banihammad rezerviral letalsko vozovnico. Let 175 United Airlines bi moral leteti z letališča Logan v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] v [[Los Angeles]]. Na dan napadov, po vzletu letala, je njegova skupina ugrabiteljev ugrabila letalo manj kot 30 minut po vzletu. [[Marwan al-Shehhi]], edini drugi Emiračan, vpleten v napade, je prevzel nadzor nad letalom in ga zapeljal v južni stolp Svetovnega trgovinskega centra, pri čemer je ubil vse na krovu. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1977]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 5tgejj4woa842rfnu332fi4jutkf19q 0 603361 6682547 2026-05-29T11:07:56Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682547 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Mohand al-Shehri|birth_date=[[7. maj]] [[1979]]|birth_place=[[Aseer]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (22 let)|death_place=[[New York]]|image=Mohand al-Shehri 7-2-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Mohand Muhammed Fayiz al-Shehri''', arabski terorist, * [[7. maj]] [[1979]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih članov [[Al Kaida|Al Kaide]], ki so ugrabili letalo [[Let 175 United Airlines]] in ga v okviru [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]] zaleteli v južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. V začetku leta 2000 je al-Shehri, potem ko je opustil študij v Savdski Arabiji, zapustil državo, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]] sredi druge čečenske vojne. V tem času je obiskal vadbena taborišča Al Kaide v [[Afganistan|Afganistanu]]. Po pridružitvi Al Kaidi je bil izbran za sodelovanje v seriji usklajenih terorističnih napadov na Združene države Amerike, v katerih je 19 moških ugrabilo štiri ameriška komercialna letala, da bi jih zapeljalo v različne tarče. Oktobra 2000 je al-Shehri pridobil potovalni vizum za vstop v [[Združene države Amerike|ZDA]] in v državo prispel maja 2001. 11. septembra 2001 sta al-Shehri in ekipa pod vodstvom [[Marwan al-Shehhi|Marwana al-Shehhija]] ugrabila letalo Let 175 United Airlines, ki bi moral leteti iz [[Boston, Massachusetts|Bostona]] v [[Los Angeles]], in ga zapeljali v južni stolp Svetovnega trgovinskega centra. Zaradi trka se je stolp zrušil in umrlo je na stotine ljudi. al-Shehri ni v sorodu z [[Wail al-Shehri|Wailom al-Shehrijem]] ali [[Waleed al-Shehri|Waleedom al-Shehrijem]], ugrabitelji letala [[Let 11 American Airlines]]. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] 19y99v8aofp2e7xfgkmf3pn9o68q52h 0 603362 6682548 2026-05-29T11:08:00Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Hamza al-Ghamdi|birth_date=[[18. november]] [[1980]]|birth_place=[[Al-Banaah]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (20 let)|death_place=[[New York]]|image=Hamza al-Ghamdi 6-27-01 HQ.jpg|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Hamza Salah Sa'id al-Ghamdi''', arabski terorist, * [[18. november]] [[1980]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 175 United Airlines]], ki so sodelovali v [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra 2001]]. Hamza al-Ghamdi, rojen v Savdski Arabiji, je zapustil družino, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]], in je bil od tam poslan v vadbena taborišča [[Al Kaida|Al Kaide]] v [[Afganistan|Afganistanu]], kjer je bil izbran za sodelovanje v napadih 11. septembra. V [[Združene države Amerike]] je prispel maja 2001 s turističnim vizumom. 11. septembra 2001 se je al-Ghamdi vkrcal na Let 175 United Airlines in skupaj s starejšim bratom [[Ahmed al-Ghamdi|Ahmedom al-Ghamdijem]] in tremi drugimi teroristi ugrabil letalo, glavni ugrabitelj in usposobljeni pilot [[Marwan al-Shehhi]] pa je letalo nato zapeljal v južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1980]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] qbjedhuuv46vp93etflkt85gjozz8hg 0 603363 6682549 2026-05-29T11:08:04Z Gledalec 242658 n iz en wiki 6682549 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ahmed al-Ghamdi|birth_date=[[2. julij]] [[1979]]|birth_place=[[Al-Banaah]]|death_date=[[11. september]] [[2001]] (22 let)|death_place=[[New York]]|citizenship=[[Savdska Arabija]]|death_cause=[[Teroristični napad]]|known_for=Ugrabitelj v terorističnih napadih 11. septembra 2001|occupation=[[terorist]]}} '''Ahmed Salih Said al-Kurshi al-Ghamdi''', arabski terorist, * [[2. julij]] [[1979]] [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]] † [[11. september]] [[2001]] [[New York]]. Bil je eden od petih ugrabiteljev letala [[Let 175 United Airlines]] v okviru [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra 2001]]. Ahmed al-Ghamdi se je rodil leta 1979 v Savdski Arabiji. Šolo je opustil, da bi se boril v [[Čečenija|Čečeniji]], in od tam so ga poslali na usposabljanje v taborišča [[Al Kaida|Al Kaide]] v [[Afganistan|Afganistanu]], kjer je bil izbral za sodelovanje v terorističnih napadih v [[Združene države Amerike|Združenih državah]]. V Združene države je prispel maja 2001 s turističnim vizumom in pomagal pri načrtovanju napadov. 11. septembra 2001 se je vkrcal na Let 175 United Airlines in pomagal pri ugrabitvi letala, kar je vodilnemu ugrabitelju in usposobljenemu pilotu [[Marwan al-Shehhi|Marwanu al-Shehhiju]] omogočilo, da je prevzel nadzor in letalo v okviru usklajenih napadov strmoglavil v južni stolp [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]]. == Glej tudi == * [[Ugrabitelji 11. septembra 2001]] == Zunanje povezave == [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Umrli leta 2001]] [[Kategorija:Ugrabitelji 11. septembra 2001]] t6yzzhy5gwblb1w0i4882xg3u9ppoij 3 603364 6682555 2026-05-29T11:12:54Z NDG 244193 Opozorilo (level 1) 6682555 wikitext text/x-wiki == maja 2026 == [[Image:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju enciklopedije, ena ali več [[Wikipedija:Zunanje povezave|zunanjih povezav]], ki si jih dodal na stran [[:Jordan Clarkson]] ne ustreza našim [[Wikipedija:Zunanje povezave|smernicam za zunanje povezave]] in so bile odstranjene. [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Wikipedija ni zbirka povezav]]; niti ne sme postati oder za [[Wikipedija:Spam|oglaševanje]] ali promocijo. Ker so vsi linki iz Wikipedije opremljeni s parametrom "nofollow", jih spletni iskalniki ignorirajo in le-ti ne vplivajo na rangiranje strani. Če misliš, da povezava mora biti vključena v članek, se lahko o tem pogovoriš na [[Pogovor:Jordan Clarkson|pogovorni strani članka]] predno povezavo ponovno vrineš. Prosimo, da si ogledaš [[Wikipedija:Pozdravljeni|pozdravno stran]], da poizveš več o ustvarjalnem prispevanju v to enciklopedijo. Hvala.[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-spam1|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-spam1 --> [[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:12, 29. maj 2026 (CEST) bjjk7eajvy2jdiopz27s197471g4lb0